==TRGOVSKI USTS
zemstvo 210din)	§§£§	BKB	ln!SP	H	H	IH9S	B 2?:52-	?	i	™
00 din za V« leta 45 din,	PP	čičeva ul. 27. Tel. 47-81.
mesečno 15 din. Tedenska „	*°fpls0L116 ^rafa“°- “
Plača in toži se v Ljubljani. Časopis	za	trgovino,	industriio	niči™	Ljubljani	St.	11553.
Izhaja gg/ggg_______________________________Ljubljana, sreda 3. maja 1939______________________Cena	gTl	VSO
Liublianska občina in veieseiem
Ne bomo govorili o tem, kako velikega pomena je za vsako mesto njegov velesejem, ker je to žo preveč jasna resnica. Bolj potrebno pa je govoriti o tem, kako drugod skrbe za napredek svojih ve lesejmov in kako skrbe pri nas. In da ne zaidemo predaleč, se omejujemo le na primera zagrebškega in beograjskega velesejma.
Beograjska občina ni darovala samo velikanskega zemljišča za velesejem, temveč je to zemljišče tudi kanalizirala in uredila za velesejem. Dala je poleg tega milijonska posojila, podpirala beograjski velesejem na vse načine in končno daje poleg vseh drugih podpor še redno letno subvencijo v višini pol milijona din. Še danes bi bil beograjski velesejem le načrt, če ne bi beograjska občina tako velikopotezno skrbela za izvedbo tega načrta. More se reči, da je edino zasluga beograjske občine, da je postal beograjski velesejem resničnost.
Enako skrbi zagrebška občina v največji meri za napredek Zagrebškega zbora. Kako velika je bila skrb zagrebške občine za zagrebški velesejem, kaže poleg številnih dobrot, ki jih je dala velesejmu, zlasti ta, da je občina kupila zemljišče za zagrebški velesejem in ga nato brezplačno odstopila velesejmu.
Beograjski in zagrebški velesejem pa sta tudi od države vse drugače subvencionirana ko ljubljanski, ne glede na to, da imata oba tudi od drugod neprimerno večje podpore ko ljubljanski velesejem. Tako bo država na svoje stroške pripravila veliko razstavo na beograjskem velesejmu in za zagrebški je bil ravno te dni določen en milijon din za prireditev kmetijske razstave. Kje more računati ljubljanski velesejem le na primeroma podobno podporo?
Pač pa bi smel ljubljanski velesejem računati vsaj na to, da se z raznimi malenkostnimi predpisi in ugovori ne ovira njegovo delo. V zadnjem času pa ni Ljubljanski velesejem deležen niti te naklonjenosti.
Kakor znano, hoče uprava velesejma paviljone na velesejmu dvigniti, renovirati in zlepšati. V ta namen je uprava pripravljena žrtvovati večino svojih prihrankov, ker pač ve, da je ta modernizacija paviljonov nujno potrebna. Človek bi mislil, da bo vse ve-lesejmsko upravo pri tem delu toplo podpiralo, zlasti pa vsi odločujoči krogi na ljubljanski občini, saj je vendar v interesu vse Ljubljane, če je Ljubljanski velesejem čim lepši in čim reprezen-tativnejši.
To pričakovanje pa se iz nam popolnoma nerazumljivih vzrokov ni uresničilo. Naenkrat so nastali razni pomisleki in razne težave in posledica vsega tega je, da je danes zelo dvomljivo, če bo mogla velesejmska uprava svojo namero izvesti in paviljone na velesejmu Preurediti tako, kakor treba. Najbolj čudno pri stvari pa je to, da odločujoči gospodje pri mestni občini ne delajo ovir, pač pa prihajajo te od druge in podrejene strani. Poglavje za sebe je, kako J® sploh mogoče, da se to dogaja, ^da o tem zaenkrat ne bomo Opravljali.
Pač pa moramo naglasiti naslednje. Možje, ki so ustanovili velesejem in ki ga vodijo, nimajo od tega svojega požrtvovalnega dela za občno slovensko gospodarsko ustanovo niti najmanjšega gmotnega dobička in samo to moralno zadoščenje, da opravljajo dobro stvar. Ce bi se pa dogodilo, da bi njihovo delo ovirala ravno ona ustanova, ki ima največ do-1 bička od tega dela, potem se more dogoditi tudi to, da bodo usta-1
Gospodarski položaj Slovenije se je v I. letošnjem četrtletju močno poslabšal in vse kaže, da bo slika gospodarskega stanja Slovenije v II. četrtletju še bolj žalostna. Kajti na eni strani se že prav občutno kažejo posledice napetega zunanjega političnega položaja, ki bodo v II. četrtletju še težje. Od vseh strani se čujejo pritožbe trgovcev, da je promet v trgovinah zelo padel. Na drugi strani pa so davščine znatno narasle in zato ni čuda, če se odjave obratov vedno bolj množe. Dočim smo mogli še vse lansko leto poročati o presežku prijav nad odjavami, je v I. letošnjem četrtletju bilo 26 trgovskih obratov več odjavljenih ko prijavljenih.
A tudi v industriji se je položaj zelo poslabšal. Potniki prihajajo s potovanj brez naročil. Poleg tega pa preživlja industrija silne težave zaradi pomanjkanja surovin, ker ne more dobiti potrebnih deviz za nakup surovin. Redukcije v obratih so zato vedno po-
Zbornica za TOI je izdala okrožnico o gibanju obratov v I. četrtletju in iz njene okrožnice posnemamo naslednje:
Prvo letošnje četrtletje izkazuje v primeri z lani znaten porast odjav, da je prirastlo v vseh štirih gospodarskih panogah, ki so v Zbornici za TOI predstavljene, samo 26 podjetij. Število prijav je enako kakor v I. četrtletju lanskega leta ter znaša 646, dočim je število odjav za 101 večje od lanskega ter dosega 620 obratov.
Panoga	Prijave	Odjave	Razlika
Industrija	4	11	— 7
Obrt	317	272	+ 55
Trgovina Gostinski	238	264	— 26
obrti	87	83	+ 4
	646	620	+ 26
Popuščanje aktivnosti, ki se je kazalo v zadnjem četrtletju lanskega leta, je v zimski sezoni prišlo še močneje do izraza. Dočim je v vsem lanskem letu število industrijskih obratov nazadovalo za 6 edinic, je letos že v samem zimskem kvartalu znašal padec sedem obratov. Industriji sledi trgovina, kjer se je število obratov zmanjšalo za 26. Prav mali prirastek beležita gostinstvo (+ 4) in obrt (+ 55), dočim je v lanskem jesenskem četrtletju znašal prirastek obrti 63, trgovine 36 in ugostitelj-stva pa 22 podjetij.
vili ti možje svoje delo in da bo Ljubljanski velesejem prenehal.
Kdo pa bo potem prevzel pred slovensko javnostjo odgovornost, da je povzročil to težko gospodarsko škodo? Mar gospodje od one druge strani, ki si izmišljuje razne načine, kako bi ovirali delo ve-lesejmske uprave?
Mnogo prepomemben je Ljubljanski velesejem za Ljubljano, da bi sploh smela nastati nevarnost
gostnejše in ne le v tekstilni stroki, temveč tudi v drugih. Nevarnost je, da se bo število brezposelnih delavcev prav grozeče zvišalo, če ne bo rešeno vprašanje priskrbe surovin za industrijo.
V kratkem času treh mesecev se je v Sloveniji število industrijskih obratov zmanjšalo za sedem. Samo Ljubljana je izgubila šest industrij. To pač dovolj zgovorno govori, da vodijo naše samouprave popolnoma napačno davčno politiko proti industriji.
Gospodarski položaj Slovenije se nevarno slabša. Ni pa opaziti med našimi vodilnimi političnimi ljudmi še nobenega resnega prizadevanja, da se ta gospodarski položaj zboljša. Še vedno so brezkrvni samopolitični motivi za njih delo edino odločilni. Ali res hočejo, da zaradi te neplodne politike propade gospodarstvo, ki edino daje ljudem kruha in zaslužka? Ali se res ne bo usmerilo naše javno življenje na bolj pozitivna tla?
Močno nazadovanje industrije
Na novo so bili prijavljeni po en obrat predelovanja kremena in živca, izdelovanje rokavic, knjigo-veški in tokarski obrt ter 1 tiskarna in litografija. Od novo prijavljenih industrij se nahajata dve v Ljubljani, ena v Celju in ena v okolišu okraja Maribor desni breg. Nasproti temu prirastku pa je Ljubljana izgubila kar šest industrijskih podjetij, ki so prenehala obratovati, od teh tri v mestu in tri v okraju, dočim od nadaljnjih pet odjav odpade po ena na sreze Brežice, Dravograd, Kranj, Lendava in Maribor desni breg.
Po strokah sta bili odjavljeni dve žagarski industriji ter po en obrat kamnoloma, opekarne, izdelovanja kos in srpov, izdelovanja koles, akumulatorjev in karoserij, izdelovanja parketov, tovarna usnja, izdelovanje otroških čevljev, izdelovanja pletenin ter izdelovanja reklamnih izdelkov ter karto-nažnih, knjigoveških in galanterijskih del.
Proces nazadovanja obratov industrijskega značaja ima več vzrokov. Med splošne vzroke spada predvsem nesorazmerno visoka celotna obremenitev industrije z javnimi dajatvami, med katerimi igra odločilno vlogo za 200 ®/o višja banovinska doklada kot drugod ter mestna trošarina in uvoznina. Tudi spravlja neugodna železniška tarifna lega v splošnem industrijo v dravski banovini v vedno težji položaj, ker ji vsako povišanje
za njegov obstoj. Zato apeliramo na gospode, ki odločajo pri ljubljanski občini, da energično preprečijo vsako nadaljnjo oviro ve-lesejmski upravi, da bo mogla ta po programu modernizirati paviljone, da bo Ljubljanski velesejem napredoval in si ohranil svojo dosedanjo pozicijo. Naglašamo, da bomo tej zadevi posvečali vso pozornost in da bomo postali tudi jasnejši, če bi se to izkazalo za potrebno.
tarif zmanjšuje akcijski radij in otežuje konkurenčnost. Seveda igrajo poleg teh še posebni vzroki po posameznih strokah ter individualne prilike v podjetjih odločilno vlogo. Vsekakor pa je po-jačanje procesa nazadovanja neugoden pojav za splošno gospodarstvo, ker zadeva indirektno tudi obrt in trgovino in mu bo zaradi tega treba posvetiti vso pažnjo.
Obrt
Med obrtniškimi obrati stojijo pri prijavah na prvem mestu mizarji s 34 prijavami, njim slede krojači in čevljarji s po 32 prijavami. Na tretjem mestu so mesarji s 27 prijavami, peki s 16 prijavami, šivilje 14, brivci in frizerji 12, krojačice 11, kovači 10 in žage 9, medtem ko pri ostalih strokah število prijav ne presega 7 obratov. Pri 28 strokah ni bilo zabeleženih nobenih prijav.
Med odjavami prednjačijo čevljarji z 41 odjavami, kar je za naše prilike rekordna Številka. Za njimi prihajajo šivilje z 20 odjavami, mizarji 19, peki 18, mlini 16, žage 15, mesarji 14, krojači 11 in kovači 10. Pri ostalih strokah je kretanje odjav normalno in se giblje med 1 in 6 obrati. Pri 28 strokah ni bilo zabeleženih nika-kih odjav.
Vzroki nazadovanja čevljarske obrti so splošno znani ter igra poleg industrijske konkurence še čezmerna gostota obratov veliko vlogo. Položaj ‘malih mlinov je radi povečanih in novih dajatev, katerih nam doslej kljub vsem prizadevanjem ni uspelo ublažiti, vedno težavnejši. Sicer pa nazadovanje števila primitivnih žag ni samo konjunkturalni pojav, marveč je v zvezi z boljšo tehnično opremo preostalih obratov, ki jim povečujejo kapaciteto ter omogočajo tako izdelavo, kakor jo zahtevajo nova eksportna tržišča.
Trgovina
Med trgovskimi obrati je naj,-večje število prijav pri trgovinah z mešanim blagom, ki jih je bilo 93, dočim jih je bilo v prejšnjem četrtletju le 88. Zato je pa tudi
V soboto dopoldne je bila slavnostna otvoritev zagrebškega spomladanskega velesejma ob veliki udeležbi najodličnejših zagrebških gospodarskih in kulturnih zastopnikov. Posebno številno je bila zastopana naša hrabra vojska z zastopnikom Nj. Vel. kralja Petra
število odjav doseglo letos 70 na-pram 56 v lanskem letu. Na drugem mestu stoji trgovina z lesom, ki pri 24 prijavah registrira 16 odjav tako, da je prirastek samo 8 obratov. V trgovini z živino imamo na 7 prijav 8 odjav, kar e deloma v zvezi z vladajočo epi-zotijo.
Večji prirast beležimo le še pri prevažanju tovorov z motornimi vozili, kjer je bilo registriranih 12 novih obratov. Ta pojav je deloma tudi v zvezi s pojačanjem nadzorstva nad izvrševanjem obr-tov, ki je imelo za posledico, da so bili mnogi prevozniki primorani pribaviti si za svoje obratovanje obrtna pooblastila. Med odjavami pada v oči visoko število trgovin z živili (26), trgovskih agentur (10), sejmarjev (11), trgovin s perutnino (11), branjarij (13) in trgovin z galanterijskim blagom (10) ter trgovin z deželnimi pridelki (11). Pri 23 strokah ne beležimo v zimski dobi nikakih prijav in pri 17 strokah pa nobenih odjav.
Nazadovanje števila obratov opažamo torej pri trgovskih agenturah, nadalje pri najmanjših obratih in sicer sejmarjih in branjarijah, perutnini, živini, živilih in deželnih pridelkih, dočim ma-nufakturna stroka stagnira, prevozni obrati pa naraščajo.
Gostinski obrati
Med gostinskimi obrati je nazadovalo število gostiln za 9 edinic, zato pa je narastlo število krčm za 10 obratov. Ta razvoj v splošnem ni ugoden, ker je negativen in ne kaže napredka. Je pa razumljivo, da pri povečanih dajatvah bolje uspevajo primitivnejši obrati z manjšo režijo, kakor pa višjerazredna podjetja.
Krajevni pregled gibanja
Krajevna porazdelitev prijav in odjav je v preteklem zimskem četrtletju zelo interesantna. Predvsem kaže, da so v mestu Ljubljani nazadovali po številu obratov i industrija, obrt in trgovina ter celo gostinski obrati. Isto velja sicer v manjšem obsegu za mesto Maribor in za radovljiški srez. Stagnirajo pa srezi Kočevje, Konjice, Krško, Dolnja Lendava, Maribor levi breg in Murska Sobota ter Šmarje pri Jelšah.
Zaključna beseda
Ta statistika potrjuje v celoti številčno vsa naša poprejšnja opažanja in ugotovitve, da se kaže reakcija splošnega gospodarskega položaja doma in v tujini tudi v ■ Sloveniji še vedno v rastočem obsegu. Kljub izvršenim naporom pa ne obstojijo zaenkrat še nika-ki izgledi na bistveno izboljšanje položaja, posebno, ker je bila z drugim četrtletjem uveljavljena vrsta novih dajatev, ki bodo imelo za aktivnost gospodarskih panog občutne posledice.
gen. Predičem ter armijskim generalom Jurišičem na čelu.
Zbrane goste je prvi pozdravil predsednik Zagrebškega zbora g. Erber, ki se je uvodoma zahvalil Nj. Vel. kralju Petru II., da ee je dal zastopati pri slavnoBtni otvoritvi ter pozval vse navzočne,
Število obratov zopet pada
Samo	Liublianaje	izg
šest industriiskih obratov
fKal pravi okrožnica Zbornice
Otvoritev	zag
velesejma
da zakličejo krepki živio Nj. Vel. kralju in vseinu kraljevskemu domu, kar so navzočni tudi z navdušenjem storili. Nato je pozdravil trg. ministra Tomiča ter vse druge zastopnike, zlasti pa hrvatske trgovce, ki so ob ustanovitvi Predstavništva hrvatskega trgovstva priredili skupen obisk velesejma.
Nato je podal predsednik Erber kratek pregled sedanjega zagrebškega spomladanskega velesejma. Glavna njegova prireditev je
16.	mednarodna razstava avtomobilov. Zaradi deviznih težkoč se ni moglo udeležiti razstave tako veliko število tvrdk iz neklirin-ških držav kakor druga leta, zato pa je udeležba tvrdk iz klirinških držav tem večja. Razstavljenih je okoli 200 osebnih in tovornih avtomobilov ter avtobusov, nadalje nad 100 vzorcev raznih moto-
ciklov in biciklov, nadalje so razstavljene razne pnevmatike, pogonski material ter razne potrebščine za motorni promet. Iz Slovenije je razstavila tvrdka »Wal-ly« čolne.
Prvič je priredil Zagrebški zboi mednarodno turistično kulinarično razstavo, ki ima šest oddelkov, med njimi tudi slovenski, v katerih nudijo uslužbenci v narodnih nošah posebna jedila iz dotičnih krajev. V posebnem paviljonu so nadalje turistične razstave Nizozemske, Slovenijo in naših paro-plovnih družb. Tudi Francozi so priredili svojo razstavo za potovanja po zraku, morju in po kopnem.
Posebno bogata je razstava kmetijskih strojev in kmetijskega orodja. Veliko zanimanje vlada
za razstavo francoske knjige, nadalje za razstavo narodnih veze nin, tehničnih ureditev za gospo dinjstvo ter razstavi gasilskih in športnih predmetov.
Za časa velesejma bo tudi mednarodna razstava psov ter 7. maja prireditev »Dama in njen pes«.
Nato je predsednik Erber za prosil ministra za trgovino Tomi ča, da proglasi otvoritev velesejma. Minister Tomič je nato v lepem govoru naglasil pomen Zagrebškega zbora in njegovih prireditev ter zlasti veliki napredek, ki ga kažeta na velesejmu hrvat-ska industrija in obrt. Nato je proglasil velesejem za otvorjen, nakar so si gostje ogledali razstave. Vse napravljajo odličen vtis ter je letos tudi obisk velesejma izredno velik. Samo v nedeljo je obiskalo velesejem 30.000 ljudi.
Občni	zbor Zveze	rijcev
V petek ob 11. dopoldne je bil v sejni dvorani Zbornice za TOl občni zbor Zveze industrijcev, ki ga je otvoril in vodil predsednik Avgust Praprotnik. Konstatiral je pravilno sklicanje občnega zbora ter njegovo sklepčnost. Na občnem zboru je bilo zastopanih 43 podjetij.
Pozdravil je vse navzoče ter zlasti: zastopnika ministra za trgovino in industrijo ter bana načelnika trgovinskega oddelka dr. Rateja,
zastopnika finančnega ministra direktorja dr. Sedlarja, zastopnika ljubljanske občinb predsednika Ivana Bahovca, zastopnika Zbornice za TOI in
predsednika industrijskega odseka gen. direktorja Riharda Skuhca, zastopnika Centrale industrijskih korporacij dr. Frana Windi-
zastopnika Društva veletrgovcev in industrijcev g. Lavriča ter za stopnike tiska.
Nato je predlagal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. (živio-klici) ter pozdravne brzojavke predsedniku kr. vlade Dra-giši Cvetkoviču ter ministroma Tomiču in dr. Kreku. (Sprejeto.;
V izbranih besedah se je nato predsednik Praprotnik spominjal umrlih članov ter je zbor počastil njih spomin.
Sledilo je
poročilo	pred
A. Praprotn
Dočim je industrija v prvi polovici preteklega leta še dokaj ugodno poslovala, je prišlo v drugi polovici leta zaradi znanih svetovno-političnih dogodkov do znatnega zastoja. Porast domače potrošnje ni mogel odtehtati znatnega iz-padka zaradi nazadovanja izvoza. Zlasti smo neugodno občutili nazadovanje izvoza v devizne države, kar je imelo za posledico težke motnje v preskrbi naše industrijo z važnimi surovinami. Pri tem je najbolj prizadeta tekstilna industrija, pa tudi nekateri kemični obrati. Zveza industrijcev je tem težkočam posvetila svojo posebno pažnjo ter je v teku akcija, da se zavaruje nabava potrebnih surovin v deviznih državah z organizacijo kompenzacijskih poslov.
Ako govorimo o težavah naše industrije, ne smemo spregledati, da vseobče oboroževanje, ki prinaša v drugih državah industriji konjunkturo in poživitev, ne vpliva v večji meri na poslovanje naše industrije. V splošnem je sicer zaposlenost v naši državi v preteklem letu porastla, vendar pa tega porasta naša banovina ni bila v toliki meri deležna, kakor druge. Opaža se, da se industrija v vzhodnih in jugovzhodnih delih države v zadnjih letih v večji meri in v živahnejšem tempu razvija nego pri nas. Vzrok je med drugim tudi v večji davčni obremenitvi ter v višjih mezdah, ki veljajo v naši banovini. Zato ne moremo nikdar preveč poudariti naše zahteve, naj bodo davčna bremena, ne samo državna, tem več tudi samoupravna, v vsej državi čim enakomernejša ter da s6 tudi veljavni davčni predpisi povsod enako izvajajo. Ne bi hotel vzbuditi vtisa, kakor da se industrija hoče izogniti plačevanju davkov ter prispevanju k nujnim in važnim državnim potrebam. Nam gre le za to, da je razdelitev davkov in ostalih bremen pravična ter da se s previsokimi bremeni ne ovira razvoj privatne podjetnosti. Tudi naša industrija ni proti primernim delavskim zaslužkom, vendar naj se tudi pri ure-
jevanju mezdnih razmer postopa v vsej državi kolikor mogoče enakomerno. Na splošno pozdravlja naša industrija vsak socialni napredek, ki je v okviru stvarnih možnosti.
Kakor se mora priznati, da je naša država pretežno agrarnega značaja, se pa na drugi strani ne sme podcenjevati važnost industrije za naše narodno gospodarstvo. Saj se zaposlujejo v industriji od-višne poljedelske delovne moči, zlasti v onih delih države, ki so agrarno pasivni, kakor n. pr. baš Slovenija. Obenem se ustvarjajo z industrijo novi potrošniki agrarnih pridelkov, ki plačujejo poljedelstvu za njegove proizvode višje cene, nego se dosežejo z izvozom. Odločno smo pa proti etatističnim stremljenjem, ki se opažajo v zadnjem času. Mnenja smo, da bi smela država ustanavljati industrije za katere se v privatni iniciativi ne najde interesentov. Nikakor pa ne gre, da se ustanavljajo državna podjetja za proizvajanje izdelkov, katerih potreba je krita že z obstoječimi privatnimi tovarnami. Pri tej priliki naj ponovno naglasim nujno potrebo, da se končno določijo smernice za izgraditev industrijo v naši državi. Ne bi se smelo dogajati, da se izdajajo dovoljenja za ustanovitev fovarn, katerih imamo že danes v izobilju ter so konkurenčno sposobne.
V zadnjem času opažamo, da se naše gospodarstvo postavlja z novimi važnimi zakoni in uredbami, ki predvidevajo nova težka bremena, vedno pogosteje pred iz-
vršeno dejstvo. Kot primer naj navedem uredbo o narodnem sanitetnem fondu, novo uredbo o vojnih invalidih in druge važne uredbe. Kot že omenjeno se industrija ne protivi prispevati v mejah stvarnih možnosti in dejanske potrebe za nujne in občekoristne državne izdatke. Zahtevati pa moramo, da se o takih novih uredbah predhodno zaslišijo gospodarske korporacije. Marsikaka stvar bi se potem izvršila pravilneje.
Za sporazum
Industrija pozdravlja resna prizadevanja odločujočih činiteljev za ureditev važnih vprašanj notranje politike, ker smo prepričani, da bo notranje pomirjenje omogočilo tudi uspešnejše poslovanje industrije in vsega gospodarstva sploh. Želimo pa, da se pri ureditvi teh vprašanj ne storijo kake napake, s katerimi bi se oviral prost, promet blaga med posameznimi deli države.
V zadnjem času se vedno pogosteje čitajo vesti o selitvah naše industrije v druge dele države. Kakor smo obveščeni, se je zaenkrat prenesel samo sedež nekaterih industrijskih tvrdk v kraje izven Slovenije, dočim se vsaj zaenkrat obrati kot taki niso preselili. Mnenja smo, da so take vesti v sedanjem času vse prej nego koristne, ker jih javnost spravlja v zvezo z raznimi alarmantnimi vestmi, ki se v zadnjem času pri nas brez vsake stvarne podlage širijo. Pristojne oblasti naj temu pojavu posvetijo vso svojo pozornost ter naj zlasti samouprave ne pretiravajo z davčnimi preobremenitvami. Saj je razumljivo, da stremi vsak podjetnik naseliti svo je podjetje tam, kjer nima težav in kjer je obremenitev znosnejša in v zvezi s tem rentabilitetni račun ugodnejši.
Na koncu apeliram na vso industrijo našega območja, da se trdno oklene svoje organizacije ter da pri našem delu stvarno sodeluje. Le ako bomo enotno in strnjeno nastopali, smemo pričakovati, da se bodo naše želje in zahteve tudi primerno upoštevale. (Odobravanje.)
Sledilo je poslovno poročilo glav. tajnika dr. Golie. Daljši izvleček iz njegovega poročila bomo priobčili v eni prihodnjih številk.
Soglasno in brez debate so bile nato sprejete naslednje
resoludie
1. Industrija Slovenije pozdrav-1 bi resno ogrožalo uspevanje in na-lja prizadevanja za ureditev no-|predek našega narodnega gospo-
tranje-političnih razmer ter se
iskreno veseli, da so ta prizadevanja že dovedla do konkretnih uspehov. Pri tem pa ne moremo dovolj odločno poudariti potrebe, da se tudi za bodoče zagotovi popolna svoboda blagovnega prometa med posameznimi deli države. Vsako oviranje prostega prometa med posameznimi območji države
darstva
2.	Industrija se zaveda svojih dolžnosti do države ter se noče odtegovati svojim davčnim obveznostim. Zahtevati pa mora, da Sb državni davki v vseh upravnih območjih po istih načelih in enakomerno predpisujejo in pobirajo.
V interesu povzdige davčne morale naj se odpravijo nekatere
trdote v obstoječih davčnih določbah. Zlasti opozarjamo na previsoke davčne stopnje pridobnine,
ki naj bi se primerno znižale.
Izvede naj se nujno potrebna revizija določb o skupnem davku na poslovni promet v primeru tako zvane interesne skupnosti. Sedaj veljavne tozadevne določbe nasprotujejo osnovnim načelom skupnega davka na poslovni promet, so nepravične ter v praksi tudi težko izvedljive.
Obstoječi davčni dodatek na konfekcijo je istotako nepravičen, ker povzroča neenakomerno obremenitev proizvajalcev tekstilne konfekcije. Ponavljamo našo zahtevo, da se ta davčni dodatek ukine ali vsaj primerno preuredi.
Opozarjamo na potrebo revizije pavšalne tarife za plačevanje posebnega davčnega pribitka po § 19. novega finančnega zakona. Ta davčni pribitek naj se določi v odstotnem razmerju k neposrednim davkom, da se zavaruje enakomerna progresivnost obremenitve v skladu z osnovnimi načeli našega davčnega sistema ter z določbami ustave.
Končno opozarjamo finančno ministrstvo na zamudno poslovanje reklamacijskih odborov. Izdajo naj se primerni ukrepi, da se poslovanje reklamacijskih odborov kar najbolj pospeši.
3. Samoupravne trošarine na surovine in pomožna sredstva proizvodnje, zlasti na električno energijo, so gospodarsko škodljive, ker podražujejo stroške proizvodnje ter ogrožajo konkurenčno sposobnost prizadetih podjetij. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so vsa pristojna mesta v načelu usvojila to naše stališče ter da se v praksi take trošarine praviloma več ne dovoljujejo. V kolikor se samoupravne trošarine na surovine in pomožna sredstva še pobirajo, je potrebno, da se pobiranje teh trošarin čimprej ukine. Za bodoče naj se uvajanje takih trošarin s primernimi zakonskimi odredbami v naprej onemogoči.
V zvezi s tem poudarjamo še zahtevo, da se prizna pripombam davkoplačevalcev k predlogom občinskih proračunov značaj rednega pravnega sredstva, o katerem naj pristojne oblasti instanč-no odločajo. Proti končnim odločbam upravnih oblasti v stvareh občinskih proračunov naj bo dopustna tožba na upravno sodišče oz. na državni svet.
4. Prosimo vsa pristojna mesta, da posvetijo svojo pozornost pospeševanju našega izvoza, ki nevarno pada.
Opozarjamo, da je zaradi prenizkega obračunskega tečaja za fzvozniške devize postal izvoz nekaterih naših proizvodov v nekli-rinške države popolnoma nemogoč. Ponavljamo zahtevo, da se izvozniku dovoli prosto razpolaganje s celotnim zneskom izvozni-ških deviz potom prodaje na domačih borzah.
5. Brezpogojno je potrebno, da se zagotovi preskrba naše industrije z onimi surovinami, katerih ne moremo nabavljati v kliringu, temveč jih moramo uvažati za devize. Zaradi sedanjih težkoč glede preskrbe s surovinami so bila nekatera podjetja našega območja prisiljena omejiti svoje obratovanje ter groze še nadaljnje redukcije obratov.
Da se zagotovi preskrba naše industrije s surovinami, naj se uporabijo vsa sredstva, da se z večjim izvozom v neklirinške države poveča dotok deviz. V isto svrho naj se izvede organizacija kompenzacijskih poslov. Ugotovljeno je, da bi se mogle izvoziti iz našega območja znatne količine blaga v devizne države pod pogojem, ako se dovoli 100°/ona kompenzacija za uvoz surovin, zlasti starega železa in bombaža.
6. V državni gospodarski politiki se pojavljajo v zadnjem času vse močnejša etatistična stremljenja, ki napredku narodnega gospodarstva niso koristna. Radi pri-
mere navajamo, da je minister za gradbe z novim finančnim zakonom pooblaščen, da sme ustanoviti lastno državno tovarno cementa. Država bi smela ustanavljati industrije samo v onih primerih, ko v privatni iniciativi ni najti interesentov za dotično stroko.
7. V zadnjem času se vse pogosteje izdajajo nove zakonske določbe, ki posegajo v interese industrije in s katerimi se zlasti uvajajo nova bremena, ne da bi se nudila industrijskim korporacijam prilika, da se o njih izjavijo. Apeliramo na vsa pristojna mesta, da pri reševanju važnih gospodarskih vprašanj nudijo industrijskim korporacijam možnost stvarnega sodelovanja. Posebej prosimo, da se nam nudi možnost takega sodelovanja pri izdelavi pravilnikov za izvrševanje poedi-nih uredb, ki predvidevajo posebne prispevke industrije za razne javnopravne svrhe.
8. Z ozirom na vesti o nameravani selitvi industrijskih podjetij iz Slovenije v druge pokrajine naše države opozarjamo pristojna mesta na ta pojav, ki povzroča zlasti v sedanjih časih gotovo vznemirjenost. Mnenja smo, da je najučinkovitejši protiukrep proti takim neugodnim pojavom omilje-nje davčnih in zlasti samoupravnih bremen, ki so v Sloveniji neprimerno težja nego v raznih drugih delih države.
*
Nato je občni zbor soglasno odobril računski zaključek za leto 1938. in proračun za 1. 1939. v višini 850.000 din.
Enako je občni zbor tudi soglasno odobril poročilo nadzorstva ter podelil upravi absolutorij.
Ko je še g. Kohi opozoril na važnost kompenzacijskih poslov ter dal gen. tajnik dr. Golia k temu vprašanju neka pojasnila, je predsednik Praprotnik zaključil občni zbor.
Denarstvo
Tečaji za maj 1939.
Minister za finance je predpisal od 1. do 31. maja naslednje 'tečaje za tujo valuto:
1 napoleondor ....	din	305'—
1 zlata' turška lira . .	»j	346'50
1 angleški funt . . .		238—
1 ameriški dolar . .	JJ	50-85
1 kanadski dolar . .		50-45
1 nemška marka . .	’’	14—
1 zlot 			8-30
1 belga			8-50
1 pengd 		J)	8-55
1 brazilski milreis . .		2-65
1 egiptovski funt . .	»J	238-50
1 palestinski funt . •		238—
1 urugvajski pezoe . .	tj	1610
1 argentinski ipezos . .	JJ	10-50
1 čilski pezoe ....	»»	1-35
1 turška papirnata lira	»»	35-20
100 albanskih frankov .		1600—
100 francoskih frankov .	>>	134‘65
100 švicarskih frankov .		1141-65
100 italijanskih lir . .		229—
100 nizozemskih goldi-		
narjev .....		2702—
100 bolgarskih 'levov . .	>»	47—
100 romunskih lejev . .	J»	32—
100 danskih kron . . .		1170—
100 švedskih kron . . .		1205-—
100 norveških kron . .		1176-—
100 ipezet			210-—
100 drahem .....		40’—
100 češkoslovaških kron		150-—
100 finskih mark . . .		102-—
100 letonskih lat . . .		780-—
100 iranskih (perz.)		
rialov		1»	105-—
Naši državni papirji so donašali ob koncu aprila: voj. škoda 5,53%, 7% inv. posojilo 7,04, 4% agrarjl 6,67, begluške 6,88, dalmatinske 6,98, 7% Blair 7,7575, 8% 8,08, Se-ligman 7,04 In stabilizacijsko posojilo 7,08%.
Romunska vlada je sporočila v Washington, da se je pripravljena pogajati za ureditev romunskih vojnih dolgov in da bo spet plačevala zapadle obresti, kolikor ji bo to omogočal blagovni promet z Ameriko.
Bankovci osrednje kitajske vlade imajo na severnem Kitajskem za 33 do 50% višjo vrednost ko bankovci nove vlade, ki jo podpira Japonska.
Naročajte »Trgovski liste!
Politične vesti
Zunanji minister Romunije Ga-lencu je bil v Rimu sprejet pri italijanskem kralju, nakar se je razgovarjal še z Mussolinijem in grofom Cianom. Na povratku se ustavi v Beogradu.
Papež je sprejel romunskega ministra Gafenca v posebni avdienci,
Hitlerjev govor v nemškem parlamentu v petek je trajal od 12. do pol treh popoldne. Uvodoma je naglašal, da je Nemčija vzela le to, kar je bilo od nekdaj nemško in tako je bila tudi Češka nemška volivna kneževina. Češkoslovaška je bila določena, da služi kot letalska baza proti Nemčiji. Zato je moral to bazo uničiti. Da je bilo to potrebno, se vidi tudi iz tega, ker je Nemčija zaplenila na Češkem nad 1 milijon pušk, nad 500 protiletalskih in nad 2000 drugih topov, nad 500 tankov in 1500 letal. Hitler je nadalje naglašal dobre odnošaje Nemčije z Italijo, Madžarsko in Jugoslavijo ter izjavil, da je pripravljen garantirati vsem državam nedotakljivost. Toda zahteva pa kolonije.
Najbolj politično pomemben del Hitlerjevega govora je bil, ko je govoril o Poljski, Angliji in Rooseveltovi spomenici. Priznal je, da je Nemčija zahtevala Gdanjsk in eks-teritorialnost za železnico in avtomobilsko cesto skozi poljski koridor Ker pa je sklenila Poljska obrambno zvezo z Anglijo, ki da je v nasprotju s poljsko-nemško nenapadalno pogodbo, to odpoveduje. Ravno tako odpoveduje tudi nem-ško-britanski pomorski sporazum. Rooseveltovo spomenico odklanja, izjavlja pa, da je Nemčija pripravljena skleniti z vsemi državami nove pogodbe. Mednarodnih konferenc pa se ne bo udeležila, ker zaupa le na svoj meč.
Hitlerjev govor je bil v Nemčiji sprejet naravno z velikim odobravanjem, v celoti ga sprejemata tudi Italija in Madžarska. Angleški listi pišejo, da je govor v glavnem pomirljiv. Vendar pa angleška vlada nanj ne bo odgovorila. Roosevelt pa je izjavil, da je pustil Hitler v svojem govoru le za en prst odprta vrata.
Poljski časopisi odločno odklanjajo Hitlerjev govor ter naglaša-jo, da Hitlerjeva izvajanja glede nemškega nenapadalnega pakta niso v skladu z resnico. Pakt se je sklenil na pobudo Pilsudskega, ne pa Hitlerja. Britansko - poljska obrambna zveza pa ni v nobenem nasprotju s tem paktom. Poljska ne odstopi niti najmanj od svojih suverenih pravic. Odločnost Poljske se vidi v tem, da je Poljska po Hitlerjevem govoru vpoklicala pod orožje nove letnike.
Tudi Italija je vpoklicala nove letnike. Poleg tega je sprejela vlada nove kredite za oboroževanje. Samo za letalsko ministrstvo je proračun zvišan za 900 milijonov lir.
Gen. Brauchitsch, vrhovni poveljnik nemške pehotne vojske, je prišel v Italijo in odpotuje nato še v Libijo.
V petek bo poljski zunanji minister Beck v posebnem odgovoru postavil Nemčiji poljske protiza-hteve.
Poljski ministrski svet je dal Predsedniku republike posebna po-?blastila za gospodarske, finančne jn obrambne zadeve, izvzemši valutna vprašanja.
De Kerillis piše v »Epoque«, da Pripravlja Nemčija za drugi teden Priključitev Gdanjska.
Sovjetski poslanik Majski se je vrnil iz Moskve v London. Moskva ie baje v načelu sprejela angleške predloge, zahteva pa od Anglije še nekatere ukrepe, kot dokaz angleške volje, da bo z vso odločnostjo nastopila proti vsakemu nasilju ftnd malimi narodi.
Angleška vlada je na izredni seji Proučila in sprejela predloge Sovjetske Rusije, da se obrambno zavezništvo spremeni v vojaško zvezo proti vsaki nasilni spremembi mej tn za razširitev jamstev na vse prizadete države v Baltiku, na Bal-v ^ Aziji. Nadaljujejo se še podrobna pogajanla med Parizom, Moskvo inLondonom
Minister za vzporeditev obrambe lord Chatfield je na nekem shodu dal prvi uradni angleški odgovor
Hitlerjeva izvajanja. Posebno je obzaiOVal> da je Nemčija odpovedala obe pogodbi, o katerih je prej Hitler sam dejal, da sta stebra mhu v Evropi.
“ "erlina je odpotoval poljski Poslanik Lipski, da dobi od svoje nova navodila.
Novi angleški poslanik Percy Lo-je dospel v Rim.
Madžarska ministra Telekl in sta se vrnila iz Berlina v Budimpešto.
1, f^eseveit je zahteval v ponede-sin, ,°d kongresa nov kredit v zne-veJLi-400 milijonov dolarjev za iz-
00 oborožitvenega načrta in 21
milijonov dolarjev za okrepitev Panamskega prekopa.
Francosko in angleško časopisje poroča obširno o moči sovjetske vojske, ki se Je pokazala na paradi
1.	maja v Moskvi.
Rusko črnomorsko brodovje je končalo svoje vaje v Sredozemlju in se vrnilo v Sevastopol.
Deset Nemcev bo angleška vlada izgnala iz Londona zaradi teroriziranja nemških emigrantov.
V Abesiniji so se obnovili boji
organiziranih partizanskih čet z italijansko vojsko.
Kitajske čete še vedno napadajo pri Nančangu, katerega so že s treh strani obkolile in zažgale mnoga japonska vojaška skladišča. Nadaljuje se tudi ofenziva pri Hankovu. Japonski poskusi ofenzive so bili odbiti.
Japonci so bombardirali važno mednarodno kitajsko pristanišče Ningpo, 160 km južno od šangha ja. Več sto ljudi je bilo ubitih ali ranjenih in mnogo hiš uničenih.
Norme	za	jugo
zaboje	za p
ki se izvozijo v Sirijo in Palestino
Centralni lesni odsek pri Zvezi trgovskih združenj v Ljubljani
sporoča:
Na konferenci dne 21. aprila, ki je bila v Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, so se jugoslovanski izvozniki zabojev za pomaranče za Sirijo in Palestino soglasno dogovorili, da veljajo za izdelavo in prodajo zabojev naslednje norme:
I.	jugoslovanski zaboj ameriškega tipa za pomaranče:
1. Pri prodaji tega tipa zaboja mora jugoslovanski prodajalec označiti procentualno razmerje smreke proti dotični partiji blaga z označbo:	20 do 50% smreke, ostalo jelka.
2. Kot podlaga za izračunanje in označbo cene za posamezne podtipe tega zaboja služijo naslednji odstotni odnosi tipičnih dimenzij zabojev v eni partiji:
20% za 68 cm,
40% za 72 cm,
40% za 74 cm.
3. Čelnice morajo biti: enodelne, na eni strani pooblane, na obeh straneh rendirane.
4. Srednjice (Mittelkopfe) morajo imeti zarezo in pero, biti morajo dvodelne ali z »lastavičjim repom«, z obeh strani rendirane, na obeh straneh pooblane, zalepljene na način, ki vzdrži tropič-no klimo.
5. Stranice dna in pokrovov morajo biti: dvodelne, oba dela ni treba, da bi bila enaka, toda ožji del mora imeti najmanj 10 cm širine, na eni strani rendirani, na drugi strani pa rezani na fin rez ali pa po izbiri proizvajalca na obeh straneh rezani na fini rez.
6. Deli za zaboje morajo izkazovati polne mere.
7. Deske morajo biti debele najmanj 7 in pol milimetra, vsak sveženj pa mora imeti najmanj višino 15 cm.
8. Kakovost mora biti in se mora označevati naslednje:
brez trohnobe in loma, rjavina se ne tolerira, črne in izpadajoče grče do 15 mm premera se trpe, rez mora biti pravokotna in gladka.
9. Vezati se morajo z železnim trakom.
10. Na vsakem svežnju mora biti natisnjeno ali s šablono natiskano: znak izvozniške firme ter država izvora: Jugoslavija. Vsak podtip mora biti označen še s posebno barvo, in sicer:
podtip II dolžine 68 cm rdeče, podtip V dolžine 72 cm zeleno, podtip VIII dolžine 74 cm črno.
Vsak sveženj mora imeti na vsakem koncu diagonalno črto v dotični barvi.
II.	jugoslovanski zaboj arabskega tipa za pomaranče:
1. Pri prodaji tega tipa zaboja mora označiti jugoslovanski prodajalec procentualni odnos smreke proti jelki v dotični partiji blaga z označbo: 20 do 50% smreke, ostalo jelka.
2. Kot podlaga za izračunanje in za označbo cen za posamezne tipe tega zaboja služijo naslednji odstotni odnosi dolžinskih dimenzij zaboja v eni partiji:
30% za 68 cm,
40% za 72 cm in 30% za 74 cm.
3. Čelnice morajo biti: enodelne, na eni strani rendirane, na drugi strani pa gaterski rez. Na strani gaterskega reza morajo biti pooblane.
4. Srednjice morajo biti: z zare-20 ip._Perom) dvodelne ali z »lastavičjim repom«, na eni strani rendirane, na drugi strani gaterski rez ali pa po izbiri proizvajalca že na obeh straneh rendirane, na obe strani zaoblane ter zalepljene na način, ki vzdrži tropsko vročino.
5. Stranice dna in pokrovi morajo biti: dvodelni, oba dela sta lahko neenaka, toda ožji del mora imeti najmanj 7 cm, na eni strani rendirani, na drugi strani rezani na fin rez ali po izbiri proizvajalca na obe strani rezani na fin rez. Na vseh dolžinskih robovih morajo biti zaoblani, in sicer proti rendirani strani.
6. Deli za zaboje morajo izkazovati polne mere.
7. Deske morajo biti debele najmanj 7 in pol milimetra, vsak sveženj pa mora imeti najmanj višino 15 cm.
8. Kakovost se označuje takole: rjavina se ne trpi, črne in izpadajoče grče do 25 mm premera se dovoljujejo. Rez mora biti pravokotna in gladka.
9. Zvezati se morajo z železnim trakom.
10. Na vsakem svežnju mora biti natiskano ali s šablono natisnjeno: znak izvozne firme, in ime Jugoslavija. Vsak podtip mora imeti še posebno barvo, in sicer:
podtip II dolžine 68 cm rdeče, podtip V dolžine 72 cm zeleno, podtip VIII dolžine 74 cm črno. Vsak sveženj mora imeti na vsakem koncu diagonalno črto v dotični barvi.
Nemiki	trgovinski
Angleški listi poročajo o nemških ponudbah za sklenitev nove trgovinske pogodbe z našo državo na podstavi petletnega kredita. Naš uvoz iz Nemčije naj bi dosegel 14 milijonov funtov, v čemer so všteti predvsem orožje in železniške priprave. Škodovim tovarnam bi Jugoslavija izplačala vnaprej en milijon funtov na račun topov, ki so že pripravljeni za prevoz. Te količine orožja so bile naročene še v Češkoslovaški.
Za plačilo bi Nemčija sprejela blago in želi predvsem dobiti več
naše železne rude, letno do 200 tisoč ton. Ustanovila se je posebna nemška družba z veliko provizijo za te posle.
Doslej je že sklenjen sporazum Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine z nemškimi uradi za izvoz našega goveda. Ta teden se odpošlje 800 živali, naslednji kontingenti pa bodo po 500, kar velja za tri mesece. Prej smo izvažali v Nemčijo tedensko le po 200 goved. Enak dogovor je sklenjen z Italijo, ki sprejme po 600 glav rogate živine na teden.
Ključ za uvoz surovin
Za rešitev vprašanja o nadaljnjem uvozu surovin iz neklirin-ških držav je sklenila Narodna banka uvesti nov ključ, po katerem bo dovoljevala potrebne devize. »Jug. Kurir« poroča iz zanesljivega vira, da bo za glavne surovine veljal tale ključ: bombažna preja 70% lanskega uvoza, kar je približno po 35 kg za vsako vreteno na pol leta; loj 50%; ovčja volna 88%; goveje usnje 60%. Potrebni ostali del surovin se bo uvozil po kompenzaciji.
V gostilni in restavraciji
zahtevajte vedno izrecno
Rogaško mineralno vodo!
Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen.
Beograjska
V preteklem tednu je bil najpomembnejši rekordni padec vojne škode, ki je beležila celo pod septembrskim tečajem, a se nato spet ob koncu tedna močno dvignila. Ostali papirji so svoje tečaje samo zravnavali.
Splošno je borza računala z važnimi političnimi dogodki. Optimistično je vplival bližnji sporazum v hrvatskem vprašanju. Zunanji dogodek prve vrste je bil obisk zunanjega	ministra	v	Berlinu,
manjši pa tudi pogajanja v Benetkah, čeprav bi ta moral vplivati izredno koristno. Tako je prevladal nekak pesimizem in z njim burno gibanje tečajev, ki je razvidno iz sledeče primerjave treh dni:
20.	4.	25. 4.	27.	4
vojna škoda 440	431	453
vojna škoda termin	—	—	453
4% ne agrarji	58-50	—	—
4% ne agrarji 1934	—	5750	—
begluške	88	84-50	87-50
dalmatinci	—	83-25	85'75
inv. pos.	98	97	99-50
7%ni Blair	88-50	86-50	90
8%ni Blair	97	—	—
Delnice PAB so dosegle v istih dneh veliki komadi 213, 206 in spet 211 din, mali kosi so tudi padli pod 200. Konec tedna pa je dosegel izredne dvige ob velikem prometu. Narodna banka se je naglo popravila od 7200 na 7400. Razvoj te hose je popolnoma ločil
borzo od zunanjih borz. Kako močan je bil promet, kaže primerjava s predzadnjim tednom, ki je dosegel 7 milijonov proti poslednjemu s 17 milijoni dinarjev. Prodalo se je tudi za 5 milijonov din srednjeročnega posojila, ki se sicer ne trguje na borzi. Dosti prometa je bilo z dalmatinskimi obveznicami, za kar je vzrok še neznan. Rekorden je bil promet vojne škode s 4,8 milijona din. Krepka tendenca še traja.
Ponudba funta je bila majhna in nezadostna. Miren je bil promet marke in je vso porabo krila Nar. banka. Večji je bil promet grških bonov. Devizni promet je znašal 30,5 proti 22,8 v prejšnjem tednu. Klirinške marke je bilo od tega 12,7, funtov 12,2 (12,7).
Na žitno tržišče vplivajo prerokovanja o slabi letini zaradi suše. Ponudba pšenice je slaba in je bilo samo nekaj prometa Vršac po 150—152. Za koruzo je bila tendenca krepkejša, na kar vplivajo poročila o izgubi letine v Argentini, ki ne bo mogla staviti velikih ponudb. Na Madžarskem se je cena dvignila na 18 pengov za q. Narodnja banka je omogočila večji izvoz koruze v neklirinške dežele s tem, da je 65% funtov obračunala po 258 din, ostanek pa pustila prometu po tečaju do 325 din. Tako se dobi srednji tečaj 280. Izvozilo se bo 2000 vagonov in je vlačilsko blago naraslo Dunava-Tisa na 101—102 oz. In-djija 99—100.
Dobave - Gcitacije
Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do
25.	maja ponudbe za dobavo papirnatih trakov za brzinomere.
Licitacije:
Dne 5. maja se bo sklenila pri štabu za utrjevanje v Ljubljani (I) pismena pogodba za dobavo ročnih svedrov na električni pogon, za napravo voda visoke napetosti; 8. maja za dobavo aparata za polnjenje akumulatorjev, Škarij za rezanje pločevine, vodovodnih pocinkanih cevi; 9. maja vodovodnih pocinkanih cevi; 13. maja stroja za rendiranje lesa, za elektromotor.
Dne 5. maja se bo sklenila pri Upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu pismena pogodba za dobavo manesmanovih cevi; 10. maja raznega azbestnega materiala in klingerita; 8. maja bo ofert-na licitacija za dobavo jekla;
12.	maja orodnega jekla; 13. maja legiranega elektro-jekla; 2. junija jekla in železne pločevine;
5.	junija jekla za izdelavo matric za brizganje medi.
Dne 9. maja bo v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo živil (krompir, riž, zdrob, svinjska mast, olje, čaj, kavne konserve, testenine).
Dne 17. maja bo pri Zavodu »Obiličevo«, Kruševac-Obiličevo licitacija za dobavo aparata za destilacijo vode, naprave za odvajanje tekočin, peči za ogrevanje, mlina ža transmisljski pogon; 19. maja inštalacije muf lovske peči za sulfat in solno kislino.
Dne 22. maja bo pri ekonom, odelenju gen. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo okroglega, kvadratnega, plošč-natega in profitnega železa; dne
23.	maja osi za lokomotive in vagone; 25. maja jeklenih osovinskih mazalic; 26. maja raznih pil; dne
27.	maja križnih glav.
Dne 6. junija bo pri centralni direkciji drž. rudarskih podjetij v
Sarajevu licitacija za dobavo 500 kub. metrov hrastovega jamskega lesa za rudnik v Vrdniku.
Dne 5. junija bo pri direkciji pomorskega prometa v Splitu licitacija za dobavo očnic in svomikov za bager.
Zonanja trgovina
Španija predlaga za izvoz naše živine poseben plačilni in kompenzacijski sistem. 50% blaga bi plačevala v devizah, drugo polovico s svojim izvozom. Za gotovinski račun nudi državno menično jamstvo z rokom 6 mesecev. Predlog se še proučuje.
Pomanjkanje lesa je v Italiji vedno bolj občutno in se želi večji uvoz jugoslovanskega lesa. Poraba je narasla zaradi večje gradbene delavnosti, pravkar pa je prenehal vsak dovoz ruskega lesa, kakor tudi uvoz Iz Avstrije.
Franciji primanjkuje celuloze, katero je doslej dobivala iz Avstrije. Kakor poroča »Jug. Kurir«, želijo francoske tovarne pokupiti vse naše Izvozne količine celuloze in da ostanejo naše stalne odjemalke. V zvezi s tem so se znova razširile novice, da se ustanovita v Jugoslaviji še dve tovarni za celulozo, in sicer z domačim kapitalom. Obnovljena Bonačeva tovarna v Krškem bo pridelala letno do 10.000 ton celuloze.
Občni zbori
Motvoz in platno d. d. v Grosupljem sklicuje občni zbor na dan 19. maja ob 11. uri v posvetovalnici Ljubljanske kred. banke v Ljubljani. Na sporedu so dopolnilne volitve.
Strojilna, lesna in kemična industrija d. d. Polzela bo imela občni zbor 22. maja o poli dvanajstih v prostorih Javnih skladišč na Tyrševi cesti 33 z volitvami. Delnice je položiti pri druž-bini blagajni.
Ad št. 1801/P.
Razglas
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razglaša po dl. 11 naredbe gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 27. junija 1928., št. .14402/111 o legitimiranju trgovcev, industrijcev, obrtnikov in njih potnikov, kadar zbirajo naročila in o izdajanju legitimacij za trgovske potnike (Uradni list z dne 24. avgusta 1928., št. 289/ /81), da je izdala v razdobju nadaljnjih treh mesecev, in sicer od 1. januarja 1939. do 31. marca 1939. naslednje nove legitimacije:
1. Štravs Viktor, Kranj — Ivan Prešern, tvornlca čevljev in trgovina s čevlji, usnjem in čevljarskimi potrebščinami, Kranj.
2. Heinrich Josip, Zagreb — Celjska tekstilna tovarna Bergman in drug, tvomica tkanin, Celje.
3. Završnik Alojzij, Ljubljana — Prva kranjska tvomica pletenin in tkanin Dragotin Hribar, tvomica pletenin in tkanin, Ljubljana.
4. Finci Moric, Split — Prva kranjska tvomica pletenin in tkanin Dragotin Hribar, tvor-nica pletenin in tkanin, Ljubljana.
5. Pirman Ivan, Ljubljana — Medič-Miklavc, tekstilna industrijska družba z o. z., tekstilna tovarna, Ljubljana.
6. Begedin Josip, Zagreb — Jos. Reich., tovarna kemičnih izdelkov, Maribor.
7. Skubl Vinko, Ljubljana — Demšar Lovro, trgovina z galanterijskim in modnim blagom, Ljubljana.
8. Verbič Franc, Ljubljana —
I. C. Mayer, trgovina z manufakturo, Ljubljana.
9. Bonča Anton, Ljubljana —
I. C. Mayer, trgovina z manufakturo, Ljubljana.
10. Rosman Štefan, Maribor — Adolf Fiihr, komisijska trgovina s pletilnimi stroji, kolesi, motornimi kolesi in sličnimi predmeti, Ljubljana.
11. Majer Zvonimir, Zagreb — Josip Bauman, veležganjama, izdelovanje likerjev, ruma, konjaka in sadnih sokov, št. Ilj pri Mariboru.
12. Weber Karlo, Zagreb — Ivan Zakotnik, izdelovanje furnirjev, Ljubljana.
13. Zupan Vlado, Ljubljana — Jelačin & Comp., tovarna zamaškov, Ljubljana.
14. Skušek Rudolf, Maribor — Ivan Samec, trgovina z galanterijo, Ljubljana.
15. Fodor Josip, Sušak — Ivan Samec, trgovina z galanterijo, Ljubljana.
16. Škrajnar Anton, Ljubljana — Ivan Samec, trgovina z galanterijo, Ljubljana.
17. Rus Slavko, Celje — Anton Lečnik, urarstvo, Celje.
18. Cervenka Lucijan, Celje — Anton Lečnik, urarstvo, Celje.
19. Kotnik Olaf, Maribor — Jugoslovanska tovarna za izdelovanje dr. Oetkerjevega pecilnega praška družba z o. z., izdelovanje pecilnega praška, Maribor.
20. Ožeg Franjo, Split — Pinter & Lenard, trgovina z železnino, Maribor.
21. Filipič Franc, Ljubljana — Božič Anton, tkalnica volne n ih in bombažnih tkanin, Kranj -Primskovo.
22. Rubinič Stjepan, Zagreb — Motvoz in platno d. d., tovarna motvoza in platna, Grosuplje.
23. Umberger Anton, Ljubljana Siegel & drug, družba z o. z., Industrija platnenega, konop-nega in bombažnega blaga, Ljubljana.
24. Jug Ivan, Ljubljana — Siegel & drug, družba z o. z., indu stri j a platnenega, konopnega in bombažnega blaga, Ljubljana.
25. Lenščak Anton, Ljubljana Ant. Krisper, veletrgovina galanterijo, Ljubljana.
26. Jonter Ivo, Ljubljana — Ant. Krisper, veletrgovina z galant., Ljubljana.
27. Kocmut Janez, Ptuj — Ant. Krisper, veletrgovina z galant. Ljubljana.
28. Kandič Milosav, Niš — Tvor-nica hranil »Mirim«, družba z o. z., tvornlca hranil, Maribor*
29. Mihajlovič Nikola J., Srem Mitroviča — Tvomica hranil »Mirim« družba z o. z., tvor-nica hranil, Maribor.
30. Pongrac Janko, Gaberje pri Celju — A. Westem d. d., tovarna emajlirane, pocinkane in pokositrene posode, Celje.
31. Berdais Ludvik, Maribor — Josip Dolenc, trgovina z avtomobili, nadomestnimi deli in potrebščinami za avtomobile, Ljubljana.
32. Mihelič Edvard, Zagreb — Franc Sedovnik, ključavničarstvo, Domžale.
33. Operman Dragotin, Ljubljana
— »Peko« družba z o. z., tovarna čevljev, Tržič.
34. Kovačec Ivan, Maribor —
I. Hutter in drug, tvornica klotov, silkov in hlačevine, Maribor.
35. Mošič Viktor, Maribor — Avgust Ehrlich, vigogne predilnica, tkalnica in tvomica vate, Maribor.
36. Steiner Vilim, Zagreb — »Elite« družba z o. z., konfekcija, Ljubljana.
37. Romih Ivan, Beograd — Produktivna čižmarska zadruga r. z. z o. z., čevljarski in čiž-marski obrt, Žiri.
38. Škrabar Albert, Maribor —
I. Hutter in drug, tvornica klotov, silkov in hlačevine, Maribor.
39. žura Marjan, Novo mesto — Ivan Medic, industrija perila, Novo mesto.
40. Oton Planinc, Celje — D. Ra-kusch, veletrgovina z železnino, Celje.
41. Rudi Franc, Maribor — »Unio« družba z o. z., tvornlca kemič-no-tehničnih izdelkov, Maribor.
42. Zemljič Maks, Ljubljana — Ivan Dolžan, trgovina s knjigami, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami, Ljubljana.
43. Marušič Alojzij, Ljubljana — »čehojug« družba z o. z., trgovina z manufaktumim blagom na debelo, Ljubljana.
44. Dr. šalgo Bela, Zagreb — Janko Novak, tovarna pletenin, Radovljica.
45. Eisman Adolf, Novi Sad — Medič-Zankl, družba z o. z., tvomlce olja, fimeža, lakov in barv, Ljubljana.
46. Verčon Josip, Moste pri Ljubljani — Medič-Zankl, družba z o. z., tvomice olja, fimeža, lakov in barv, Ljubljana.
47. Strassberger Mirko, Maribor — Marko Rosner, trgovina z manufaktumim blagom, Maribor.
48. Radovanovič Milenko, Novi Sad
— Prva kranjska tvomica pletenin in tkanin Dragotin Hribar, tvomica pletenin in tkanin, Ljubljana.
49. Urek Franc, Ljubljana — Golob & Ko., lastnik Ivan Rozman, tovarna kemičnih izdelkov, Ljubljana-Vič.
50. Kunschitz Avgust, Ljubljana
— »Štora«, d. d., tovarna zaves, št. Vid nad Ljubljano.
51. S tem Milan, Novi Sad — Viljem Brauna, tovarna anilin-sklh barv in kemičnih izdelkov, Celje.
52 Speglič Franc, Celje — Viljem Brauns, tovarna anilinskih barv in kemičnih izdelkov, Celje.
53 Kačvinski Adalbert, Beograd — Viljem Brauns, tovarna anilinskih barv in kemičnih izdelkov, Celje.
54 Brknjač Ivan, Zagreb — Viljem Brauns, tovarna anilinskih barv in kemičnih izdelkov, Celje.
55 Kuliš Ivan, Podgorica — I. Hutter in drug, tvomica klotov, silkov in hlačevine, Maribor.
56 Tavčar Favst, Kranj — Josip Vidmar, Prva jugoslovanska tovarna dežnikov in nogavic, tovarna dežnikov in nogavic, Ljubljana.
57 Neumann Josip, Zagreb — Filip Bumiller D. Lobi naslj. i Slavko Tomljenovič, tvornica palic in bičevnikov, Celje-Zagrad.
58. Ravnik Mihael, Ljubljana -»Rosija-Fonssier«, zavaroval nica in pozavarovalnica, Ljubljana.
59. Lah Franc, Ljubljana — I. C. Mayer, trgovina z manufakturo, Ljubljana.
60 Kosanovič Miloš, Beograd — Tone Verbič, tovarna usnja, Vrhnika-Sap.
61.	Krušič - Golub Josip, Celje Viljem Brauns, tovarna anilinskih barv in kemičnih izdelkov, Celje.
62. Stepanič Ivo, Tržič — F. žagar in drug, družba z o. z., strojarstvo, Tržič.
63. Kosi Viljem, Ljubljana — Golob & Ko., lastnik Ivan Rozman, tovarna kemičnih izdelkov, Ljubljana-Vič.
64. Mandič Lazar, Beograd — Bratje Tuma, družba z o. z., izdelovanje papirnatih vrečic, Ljubljana-Moste.
65. Tuma Branimir, Ljubljana — Bratje Tuma, družba z o. z., izdelovanje papirnatih vrečic, L j ubij ana-Moste.
66. Oprešnik Josip, Maribor — Gustav Lipošek, trgovska agentura in komisija, Maribor.
67. Olič Milan, Split — D. Ra-kusch, veletrgovina z železnino, Celje.
68. Levinger Mihajlo, Novi Sad — Prva kranjska tvomica pletenin in tkanin Dragotin Hribar, tvomica pletenin in tkanin, Ljubljana.
69. Krizler Vilim, Novi Sad — Prva kranjska tvornica pletenin in tkanin Dragotin Hribar, tvomica pletenin in tkanin, Ljubljana.
70. Markovič Bija, Cuntid 14 — Anton Bačnar, čevljarstvo, žiri-Nova vas.
71. Radišič Peter, Zagreb — Kolinska tovarna hranil d. d., tovarna hranil, Ljubljana.
72. Blau Jaša, Beograd — Bratje Tuma, družba z o. z., izdelovanje papirnatih vrečic, Ljubljana-Moste.
73. Stanižan Milorad, Novi Sad — Motvoz in platno d. d., tovarna motvoza in platna, Grosuplje.
74. Klein Mavro, Zagreb — Titan d. d., tovarna železne in ključavničarske robe ter livarna, Kamnik.
75. Klein Viktor, Split — Titan d. d., tovarna železne in ključavničarske robe ter livarna, Kamnik.
76. Wesiak Alojzij, Maribor — »Veka« Karl Wesiak, trgovina s pohištvom, podobami in preprogami in klavirji, Maribor.
77. Arhar Anton, Ljubljana — Učiteljska tiskarna r. z. z o. z., tiskarna, knjigoveznica, knjigama, trgovina z učili in pis. potrebščinami, Ljubljana.
78. Budin Miroslav, Maribor — Commerce d. d., trgovina z manufakturo, Ljubljana.
79. Cuka Una V., Skoplje — Josip Kunc & Komp., tovama tkanin in pletenin, Ljubljana.
80. Omersa Franjo, Celje — Knez & Pacchiaffo, tvornica zlate, srebrne in draguljarske robe, Celje.
81. Knezy Peter, Novi Sad — Titan d. d., tovama železne in ključavničarske robe ter livarna, Kamnik.
82. Steinhof Ljudevit, Zagreb — »Jugobruna« kranjske tekstilne tovarne, družba z o. z., tekstilne tovarne, Kranj.
83. Neumann Dane, Zagreb — Filip Bumiller D. Lobi naslj. i Slavko Tomljenovič, tvornica palic in bičevnikov, Celje-Za-grad.
84. Hrovat Anton, Kranj — Čretnik Anton, čevljarstvo, Kranj.
85. Januš Viktor, Ljubljana — Eligij Eber, krznarstvo, Ljubljana.
86. Vobnik Friderik, Maribor Miloš Oset, trgovina s špecerijskim, kolonij alnim in mešanim blagom ter dež. pridelki na debelo in drobno, Maribor.
87. Simčič Ivan, Maribor — Pu gel & Rossmann, veletrgovina z vinom, Maribor.
88. Volčanšek Viktor, Ljubljana — Karl Prelog, trgovina z volnenim blagom in galanterijo, Ljubljana.
89. Culiberg Jurij, Ljubljana Jos šumi nasl. D. & E. Hribar, tvomica bombonov in pe civa, Ljubljana.
90. S up pan z Maks, Maribor — Adalbert Gusel, veležganjar-na izdelovanje likerjev in sadnih sokov, Maribor.
91. Simonič Franc, Maribor — Adalbert Gusel, veležganjar na, izdelovanje likerjev in sadnih sokov, Maribor,
92. Dolenc Ignac, Ljubljana-Vič — Ivan Jelačin, veletrgovina z mešanim, špecerijskim in kolonialnim blagom, specialnimi dišavami za mesne izdelke, Ljubljana.
93. šolman Franc, Celje — Ing. Ferdinand Friedau, trgovina z avtomobili, Maribor.
94. Vučina Rudolf, Šoštanj — Julka Praprotnik, trgovina z mešanim blagom, Domžale.
95. Ceh Konrad, Maribor-Pobrež-je — Tusnelda Soklič, izdelovanje in prodaja štampiljk in v to stroko spadajočih potrebščin, Maribor.
96. Hrastnik Henrik, Nova cerkev
— Ignacij Urbanel, pilarna, Prevalje.
97. Palčič Stanko, Nova vas pri Rakeku — Marija Palčič, trgovina z mešanim blagom. Nova vas pri Rakeku.
98. Podobnikar Franc, Ljubljana-Vič — Franc Požar, sedlarstvo, jermenarstvo in torbarstvo, Dravlje pri Ljubljani.
99. Berce Aleksander, Karlovac — Rudolf Cotič, kozmetični laboratorij, Ljubljana,
100. Isajer Peter, Novi Sad — Tvor-nice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor.
101. Tomšič Drago, Št. Vid — Ant. Krisper, veletrgovina z galanterijo, Ljubljana.
102. Hetzl Katarina, Torža — Friderik Schauer, krojaštvo (razpečavanje krojnega kota), Kočevje.
103. Narančič Danilo, Leskovac — Bratje Hočevar družba z o. z., tvornica gospodarskega orodja, Mekinje pri Kamniku.
104. Ing. Leonov Aleksij, Sarajevo
— Titan d. d., tovarna železne in ključavničarske robe ter livarna, Kamnik.
105. Steiner Franjo, Zagreb — »Ju-gočeška« jugoslovansko-češka tekstilna industrija d. d., tekstilna industrija, Kranj:.
106. Polgar Josip, Ljubljana —Karel Prelog, trgovina z volnenim blagom in galanterijo, Ljubljana.
107. Pavlič Artur, Ljubljana — I. Bonač sin, kartomažna tovarna in papirna industrija, Ljubljana.
108. Balaž Andrej, Petrovgrad — »Ika« družba z o. z., mehanična tovama pletenin, nogavic in trikotaže, Kranj.
109. Schonwald Slavo, Banja Luka — Prva kranjska tvornica pletenin in tkanin Dragotin Hribar, tvomica pletenin in tkanin, Ljubljana.
110. Rojec Maks, Ljubljana — Kolinska tovama hranil d. d., tovarna hranil, Ljubljana.
111. Kraner Leo, Ljubljana — Kolinska tovama hranil d. d., tovarna hranil, Ljubljana.
112. Premk Ivan, Ljubljana — Kolinska tovama hranil d. d., tovama hranil, Ljubljana.
113. Pavletič Ferdo, Maribor —Ju-goslovenska B. Beiersdorf & Co., družba z o. z., izdelovanje kozmetičnih in kemično-teh-ničnih predmetov, Maribor.
114. Koroša Radovan, Maribor — Jugoslovenska P. Beiersdorf & Co., družba z o. z., izdelovanje kozmetičnih in kemlčno-teh-ničnih predmetov, Maribor.
115. Novak Jakob, Ljubljana — Ivan Jelačin, trgovina z mešanim blagom na debelo in drobno, Ljubljana.
116. Trebar Slavko, Ljubljana — Dolničar & Richter, tovarna voščenih in kemičnih izdelkov, Ljubljana.
117. Kem Ivan, Ljubljana — Peter Šušteršič, trgovina z vinom na debelo, Seničica, po šta Medvode.
118. Stolzer Gustav, Novi Sad -»Jugočeška« jugoslovensko-če-ška tekstilna industrija d. d., tekstilna industrija, Kranj.
Ljubljana dne 26. aprila 1939. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Predsednik: Ivan Jelačin s. r. Tajnik: Ivan Mohorič s. r.
(Konec prihodnjič.)
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor!!
1—2°/011 Vsi drugi pa se mučilo in delalo brez ozira na zdravjel Zato vaaj doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
tistega z rdečimi srci,
našo najbolišo prirodno mlnetalno vodo. Zdravje in užitek!
Ban dr. Natlačen je na potovanju ob severni meji obiskal tudi Apače, Radgono in Ljutomer. Povsod je sprejel številne deputacije in tudi govoril na njemu prirejenih manifestacijah.
Slovansko društvo v Sofiji je priredilo na čast Jugoslaviji poseben večer, ki so se ga udeležili mnogi odlični politiki in predstavniki kulturne Bolgarske. Sodelovala pa so tudi razna društva, kar je dalo prireditvi značaj iskrene manifestacije za intenzivno sodelovanje obeh držav.
V Ljubljani sta umrli gospe Amalija Staretova, vdova zgodovinarja in pisatelja, ter Marija Keslerjeva, tašča pesnika Zupančiča. Obe sta imeli velik ugled v slovenski družbi. Naj v miru počivata!
Zagrebška opera je povabljena, da sodeluje na mednarodnem glasbenem festivalu v Frankfurtu z Gotovčevo opero »Ero na drugem svetu«.
Tekstilna tvomica v Košakih je
odpovedala vsem svojim 120 delavcem, ker ji primanjkuje surovin.
železarne v Zenici in valjamo bosta opremili nemški tvrdki »Eu-meco« in Krupp. Prva je sklenila dobavo za približno 150 milijonov dinarjev.
General Rrauchitsch, ki vodi nemško vojaško misijo v Italiji, se e moral zaradi neurja vrniti s poti v Libijo in pristati v Kataniji.
Avstrija se je končno z zakonom od 1. maja upravno prilagodila Nemčiji in bo razdeljena na tri okrožja. Dosedanji državni namestnik Seys-Inquart je razrešen te dolžnosti in postane minister osrednje vlade brez področja.
Ruska letalca Kokinaki in Gor-djenko sta na poletu v NewYork morala pristati z letalom Moskva v Kanadi. Oba sta lahko ranjena, nista pa zapustila letala.
Severno Japonsko je zadel nov močan potres, ki je uničil mnogo vasi in mest. Nastali so tudi veliki požari in ustavljen je bil promet. Porušeni so mostovi in proge. Središče potresa je bil polotok Oga.
Že v 24 urah
■■■■■■■
barva, plesira iu kemično snail obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika domačo perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenbnrgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
Kuukurzi - poravnave
Za izvenstečajno likvidacijo Zadruge za izvoz jajc v Sv. Jurju se določa nov upniški zbor na 24. maja ob 8.30 pri okrožnem sodišču v Celju.
Poravnava Ane Turk, gost. in pos. v Ljubljani, je ustavljena na predlog dolžnice.
Doma in po svetu
Službeni list
dravske banovine od 3. maja ob-avlja: Navodila za izvrševanje državnega proračuna — Spremembo uredbe o uslužbencih fin. kontrole — Uredbo o dopolnitvi uredbe o dokazu izobrazbe za pogostinske obrtnike — Uredbo o podaljšavi roka za izmeno platišč — Pravila za veroučitelje na meščanskih šolah — Dopolnitev pravilnika o vstopnini muzejev — Tarifo avtorskih nagrad za glasbene prireditve — Odločbo o prenosu davčne uprave iz Preval ja v Dravograd — Navodila za gradbeni pravilnik mest in trgov v dravski banovini — Razne razglase in objave.
Velika, opremljena vila, primerna za sanatorij ali planinski zdraviliški dom, je naprodaj. Natančnejše podatke pove Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani.
Radia Ljubljani
Četrtek 4. maja. 12.00: Obisk pri severnih Slovanih (plošče) —12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Pripovedke v glasbi (plošče)
— 14.00: Napovedi — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič)
— 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Deset minut zabave — 20.00: šramel-kvar-tet Mumček — 20.40: Reproduciran koncert simfonične glasbe: Dvofak: Simfonija št. 4 v G-duru
— 22.00:	Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Petek 5. maja. 11.00: Šolska ura: Sprehodi in izleti v naravo (prof. Rafael Bačar) — 12.00: Slovenske pesmi (plošče) — 12.45: Poročila
— 13.00: Napovedi — 13,20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 18.00: ženska ura: Delo društva »Dom visokošolk« — 18.20: Plošče — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura
— 20.00: Harmoniko igra Milan Stante — 20.40: Koncert francoskih opernih arij. Sodelujejo gdč. Vida Rudolfova in radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške plošče.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.