Človeli, v pogledu na njegovo telo in dušo s kratkim nš.Yodom, kakč si ohraniti in utrditi zdravje. (Za šolo in dom sestavil Janko Leba 11.) (Dalje.) §. 15. Rastlinske in mesne jedi; maslo, sir, jajca, sladkarije, sadje. Najnavadnejša je človeku rastlinska jed, kakor: kruh, zelenjava, stročje, sadje; potem lnesnata jed, t j. meso različoih živalij. Mesuata jed je najredivnejša, pa baš zato je ne smemo uživati toliko kakor rastlinske. Da jemo samo mesnate jedi, provzročilo bi natn to leno kri in skorbut (kurdej); jsame rastlinske jedi pa ,bi nas slabile. Mej najredivnišo rastlinsko jed spada sočivje (grah, fižol, leča), katero se v uživanje jako priporoča. Rastlinska in mesnata jed skupaj namešana, ta je našemu telesu najprikladnejša. Nepremastna in nepremedla govedina najtečnejše in najprebavnejše je meso. Divjačina je premočaa, prešičje (svinjsko) meso težko prebavljivo, perutnina je prelehka in suha, ribje meso pa premalo redilno za navadno rabo. Dobro meso spoznaš po teh znakovih: 1. Ono ima majhen, a ne gnjil dub. 2. Ono ima živo rujavo - rudečo barvo ter je na sečni ploskvi belo namramorjeno. 3. Ono mora biti s tolščo prepredeno. 4. Mesnata vlakna morajo biti nežna in sočna, pod prsti nepregroba, a prožna. Pritisnivši jih s prstom, krvna voda lehko teče iz njih. Nevžitno je meso, ki je ikravo ali trih i n a s t o ; istotako meso takih živalij, ki so bolehale vsled vraničnega prisada, vsled suirkljavosti in koz. Tudi se je varovati gnjilega mesa! — Ako hočemo, da nam maslo ne bode škodovalo, mora biti sveže (frišno). — Sir pospešuje prebavnost, ako ga zmerno jemo in nij premasten. Varuj se pa žaltavega sira, ker provzročuje mnogo težav. — Jajca, na mehko kuhana in sveža (frišna), lehka in zdrava so jed; na trdo kuhana jajca pa so težka za želodec in toraj škodljiva. Prav važno je vedeti, kako se spozna frišno (sveže) jajce. To se zgodi na sledečih pet načinov: 1. Drži jajce proti luči, ako se ti kaže polno in je beljak še prav svetel, to je sveže. \2. Ako potreseš jajce, ne smeš ničesar slišati; ako pa v njegovi notranjosti plesketa, nij frišno. 3. Pritisneš li oba konca kacega jajca na jezik in občutiš, da je na širšem kraji gorkeje, kakor na tencem, to je jajce še dobro; ako je pa toplina jednaka, nij jajce več dobro. 4. Ako kako jajce na vodi plava, to je gotovo staro. 5. Sveža jajca se potijo pri ognji, stara ne. Vsa navadna jedila se ne smejo preveč osoljevati; tudi ni dobro, če je v njih preveč dišav. — Sladkarije škodujejo zobem in želodcu. — Zrelo sadje pa je prav zdravo, posebno če je zjutraj jemo. Paziti je le, da ne jemo tacega sadja, katero je premočila rosa, slana ali dež. §. 16. Kruh, krompir; previdnost pri jedi. Kruh, ako prihaja od zdravega zrnja, gotovo je ena najredivnejših in cenih jedij. Reženjak (erženi kruh) je najboljši, ječmenjak in ovsenjak sta presuha. Kruh mora biti pravilno enakomerno pečen, ne smemo ga jesti, kadar je presvež (prefrišen). ali celo, kadar je gorakl Tretjina živeža naj je človeku iz dobrega, grobejšega in nakisanega kruha — in ostane zdrav! Baš tako je bel tenkolupnat krompir zdrav živež, posebno, če ne živimo vsak dan izključljivo le ob njem. Varovati se je pa marogastega, snetivega, doraslega krompirja iz kake temne mokrotne kleti! Glad ali lakot je najboljša zabela živežu, a zmernost najboljša ograda zoper bolezni! Jedila nadrobno prežvekuj; ne požiraj lakotno celih kosov; kajti tako požiranje škoduje želodcu in te stavi v nevarnost, da se zadušiš. Prevroča in premrzla jedila škodujejo okusu, zobem in želodcu. Tudi ne jej po preobilnem pregibanji in posebno ne po kakem hudera dušnem pretresu, n. pr. v jezi. Take neprevidnosti najhitreje provzročujejo kapljo (mrtud). §• 17. Kuhinja in kuhinjsko posodje; naše kuharice. Kuhinja bodi čista in bela; kuhinjsko posodje pa treba umivati in čediti. Ako smo kako posodo rabili, otrebimo od te iste prab, umijmo jo ter z ruto osušimo, predno jo    zopet postavimo na določeno ji mesto. Jedila je treba pripravljati v neškodljivih posodah. Škodljive so bakrene posode, katere nijso prav dobro pocinjene (pokositrane), nadalje so škodljive lončarske posode, katere so slabo ali s premnogim svincem pološene (postekljene) in slednjič posode od slabega kositra. Najboljše posode so železne, posebno tako zvane ,,zdravstvene posode". Nevarno je v mesingastih, bakrenih in kositrenih posodah pripravljati kisle jedf. Te jedi namreč raztopijo baker in svinec, katera raztopnina se z jedmi zmeša in jih — ostrupi. Tudi druge posode, v koje devamo jedi, morajo se radi tega hraniti prav snažno! Pri tem ne bo odveč, spregovoriti nekaj besed o naših kuharicah, oziroraa o naših hišnih gospodinjah. Od kuhinje je velikokrat zavisno naše zdravje; kajti slabo pripravljene. na pol surove jedi škodujejo našemu zdravju. Dobra kuharica ali hišua gospodinja pripravlja iz priprostih cenih stvarij dobro in zdravo jed, mej tem ko v kuhanji nevešča fine in drage reči pri njihovem pripravljanji pokvari, ali jih vsaj tako pripravlja, da nam škodujejo zdravju. Iz povedanega je razvidno, da dobra kuharica je pospeševateljica našega zdravja in blagostanja! Ali kako li skrbijo nekaterniki dandanes pri odgoji svojih hčera, bodočih gospodinj? Bože mili, človeka tožnost obdaja, motrečega dandanašnjo to odgojo! Deklice iz boljših hiš blebetale ti bodo -francoski", igrale spretno na klavir in vedi ga Bog, kaj še vse; a postavi jih k ognjišču, daj jim kuhalnico v roko, videl boš, niti -močnika" niti -polente" ti ne znajo skuhati! In v menj premožnih kmetskih hišah tudi nij glede kuharije mnogo na boljšem ! Skrajni čas bi uže bil, da bi prišli do spoznanja, da je treba naše hčeri odgojevati za to, za kar so odločene, nanireč, da bodo pridne gospodinje. Učenost pustite moškim, a ženskam dajte kuhalnico in šivanko v roko! §. 18. Pijače; voda. Pijemo zato, da si gasimo žejo in da jedi bolje prebavljamo. Mej pijačami so najnavadnejše: voda, vino, pivo, žganje, medica, kava, čaj, mleko. Hladna voda je prav za prav edina človeku prikladna pijača. Vse druge gasijo žejo le trenotno in ne ugajajo človeškemu zdravju. Piti nam je pa le dobro vodo. Dobra pitna voda je čista, brez barve in brez duha ter okrepčujoča; ona ne sme imeti v sebi prevec mineralnih sestavin (Va g. na 1 liter). V njej ne smejo biti niti živalske niti rastlinske snovi. Voda s takimi snovmi ti v kozarci ali steklenki od belega stekla po nekoliko dneh naredi pisano goščo ali vsaj neprijetno diši. Sveža studenčnica ima navadno toplino od 10 —15° Celsijusovih. Pokvarjeno vodo sicer lehko sčistimo, ako je vlijemo na pesek in na debelo zdrobljeno oglje, da skozi prekapa. Nikakor ne pij gnjile in raočvirnate vode! Časih pa ,,sila kola lomi"; če torej slabo vodo moraš piti, pomešaj jo z jesihom. Človek naj — če tudi nij žejen — vsaj še enkrat toliko pije, kolikor je. Voda provzročuje, da nas ne zapira, ona nam redči kri ter jo dela tekočo. Mnogo premikanje človeka užeja; a potem pa pijmo previdno! Dobro je malo, pa večkrat piti! §. 19. Vino, pivo, medica, žganje, kava, čaj. Vino, ako je zmerno pijemo, navlasti če je staro in čisto, pospešuje krvni obtok, poživlja živce, ter pomaga želodcu prebavljati; torej je zdrava pijača. Ako ga pa preveč pijemo, pokvari nam želodec in provzročuje še druge nadloge. Zdrav odrašen človek lehko spije do pol litra vina navadne {1% alkohola) moči o poldne in baš toli-0 zvečer. Nij pa res, da vino želodec ogreva, ali da pri otrocih gliste zatira. Na prazni želodec vino piti, škoduje; pijmo je le pri obedih, zato, da nam želodec bolje premelje zavžita jedila. Varuj se pijančevanja; kajti ono ti ugonobi dušo in telo ter te polagoma spravi ob prcmoženje! — Dobro pivo, zmerno pito, nij škodljivo, pospešuje prebavo in redi; silno škodljivo pa je slabo pivo. Dobro pivo je 1. čisto in prozorno, da lehko spoznamo reči, ki so za kozarcem. 2. Ono mora biti izvrelo in mora svetiti se; ne sme biti neprijetnega ali cel6 kislastega okusa. 3. Ono mora duh vedriti in človeka pokrepčevati. 4. Ono ne sme napravljati na dnu kozarca gošče, če tudi delj časa stoji. 5. Ono mora imeti dobre in goste pene kakor mleko; a te pene ne smejo hitro izginiti, nego dolgo časa morajo obstati na poveršji in se tudi prijeti kozarčevih sten. Tudi medica*) ne ugaja človeškemu zdravju; kajti preveč draži živce in želodec. — Kaj hočemo povedati o žganji? Žganje je strupena pijača, ako je piješ prepogostoma in v znatnej meri. Se žganjem si je uže marsikedo zapravil zdravje, poštenje, pamet, čednost in premoženje! Kolikor manj žganjarij bodemo imeli, toliko bolje za nas! Odraslemu človeku vender ne škodi požirek dobrega žganja, ako mora v silnem mrazu prebiti; tudi lehko vzame požirek te pijače, ako mora jesti maščobne neprebavne jedf. Drugače se pa žganja varuj, da se mu preveč ne privadiš in ti žganjepitje ue postane strast! — Kava in čaj tudi nijsti zdravi pijači. Rabimo ji lehko le kakor zdravilo zoper želodečni krč, zoper koliko, riganje, glavobol in zoper drisko. Po velikih pojedinah ti ne bo škodovala čašica črne kave, ker pomaga želodcu prebaviti v preobilej meri zavžite jedi. Sicer pa kavo — ako si jej vajen — pomešaj vselej z obilim mlekom, ako hočeš, da ti ne bo škodovala. Ne pij pa nikoli vrele kave, ker provzročuje želodečni krč, moti prebavo in napravlja želodečne vredi! (Dalje prih.) *) M e d i c a je alkoholična pijača, katera se pripravlja iz medu in dišavin s tem, da te reči pustimo zavreti. Medica je navadna na Angleškem in po vzhodnih slovanskih deželah. Pis.