ŠOLSKA TEORIJA Kar se Janezek nauči, to Janez zna: dnevna rutina je morda dolgočasna, a z vidika nevroznanosti za otroka dobrodejna doc. dr. Tina Bregant, dr. med., spec. pediatrije, spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine, CIRIUS Kamnik Rutine – razumne in potrebne omejitve otrokovega vedenja – povečujejo varnost otroka, ščitijo njegovo/njeno zdravje in pomagajo formirati osebnost, ki je trdna in omogoča otroku ter kas- neje odraslemu polnovredno vključevanje v družbo in ohranjanje zdravja. Ponotranjenje rutin v otroštvu, ki segajo od vsakdanjih, kot je umivanje zob, redno zajtrkovanje, umivanje rok po uporabi stranišča, do tega, da otrok takoj po prihodu iz šole naredi domačo nalogo ali redno pred spanjem še bere, otroku pomaga brez velikih miselnih naporov, praktično avtomatično, ohranjati zdravje in tudi prispeva k učni uspešnosti ter kasnejši uspešnosti v življenju. Poleg tega mojstrenje v rutini pomeni tudi prizadevanje za tehnično dovršenost. Zaželeno pa je, zlasti v umetnosti, da je obogatena in nadgrajena z ustvarjalnostjo. Rutina namreč pomeni učenje in mojstrenje veščine, kjer je ponavljanje pomirjujoče za naše anksiozne možgane, ki so bombardirani s hitenjem in stalnimi dražljaji. Pri tem ni neke ustvarjalnosti, je pa pomirjujoče, ponavljajoče vedenje oziroma ritual tisti, ki nas pomirja. V prispevku predstavimo koncept rutine in učenja, zaželene dnevne rutine otrok in nekaj praktičnih napotkov, ki pomagajo opolnomočiti starše in vzgojitelje za izvajanje rutine, ki v življenju koristi tako otrokom kot tudi odraslim. Uvod hitimo, tisti, ki nas kot starše in vzgojitelje odvrača Velikokrat imamo občutek, da živimo v obdobju, od vztrajanja pri rutini. Težko je namreč vztrajati, ko bi vsi otroci morali biti ves čas srečni, nasme- obupati je bolj preprosto. Vendar pa se moramo jani in brez skrbi, ter da živimo v svetu, kjer je potem zavedati, da brez mojstrenja, ponavljanja vse mogoče in kjer ni omejitev. Zaželeno nežno in vztrajnega, včasih tudi trdega dela, mojstrstva usmerjanje s strani staršev in vzgojiteljev, z meja- ni. Zato morda ni naključje, da se včasih sprašuje- mi, katerih kršitev pomeni posledico in ne kazni, mo, kje so danes umetniki, kot sta bila Michelan- pa je včasih zelo težko uresničiti. Tako namesto gelo in Bach; kje so vsi umetniki, ki so včasih brez nezaželenega, trdega, avtoritarnega starševstva silnih tehničnih pripomočkov zgradili katedrale, pogosto zdrsnemo v permisivno starševstvo, kjer napisali simfonije, izumili diferencialno enačbo in je vse dovoljeno in hkrati otrok ne občuti posledic razumeli skrivnosti magnetizma in elektrike? svojih odločitev. Ponavljajoče vedenje, ki od otro- ka zahteva disciplino, se zdi preživeto, dolgoča- Bolj zaskrbljujoče pa je, da v zadnjem času vsak- sno, moteče. Vendar pa rutina po definiciji pome- danje, prozaične rutine, kot je npr. kopanje in tuši- ni izurjenost, izkušenost, ki jo pridobimo z delom. ranje otrok, skrb za čiste nohte in urejenost vide- Gre zlasti za tehnično dovršenost, brez ustvarjal- za, srečujemo v nekaterih medijih kot nepotreb- nosti (Spletni slovar Fran 2022). ne koncepte oziroma celo izginjajo iz koncepta nekaterih praks starševstva (Moore 2021). Vendar V sodobnem času se zelo ceni ustvarjalnost, ki jo pa velja opozoriti, da so ob tem v porastu prepo- rutina hromi. Vendar pa morda prav zaradi tega znane prakse zanemarjanja otrok, kamor lahko rutina in posledično tehnična dovršenost šepata sodijo tudi zgoraj opisane prakse (Jules 2021). v vsakdanjem življenju. Pri pouku ni več lepopisa, Meja med vzgojnim zanemarjanjem, neznanjem, recitiranje pesmi na pamet se zdi marsikomu od- materialno nepreskrbljenostjo ali neodgovorno- več, prav tako natančnost barvanja ali mojstrenje stjo je včasih tanka in zabrisana. V prispevku tega v hitrosti reševanja enačb. Mojstrenje zahteva veli- vidika ne bomo izpostavljali, velja pa nanj opozo- ko časa in pozornosti, številna ponavljanja se zdijo riti, saj včasih starši in vzgojitelji potrebujejo zgolj marsikomu dolgočasna. Morda je prav časovno in nekaj opolnomočenja, da se stvari uredijo v najve- energetsko zahteven proces v časih, ko vsi nekam čjo otrokovo korist. 59 Didakta Opolnomočenje otrok v dnevni rutini sveta okoli sebe, postavljanje omejitev pri tem pa Raziskave Ameriške pediatrične akademije (AAP) jim to omogoča početi varno in brez nevarnosti kažejo, da imajo najbolj družbeno sprejemljive ve- za zdravje. Večina otrok deluje impulzivno, kar se denjske vzorce in zaželene rezultate (akademsko, dodatno okrepi med najstništvom. Takrat pravilo- zaposlitveno, brez kršitev javnega reda in miru) ma ravnajo brez upoštevanja omejitev, zato lahko otroci avtoritativnih staršev, ki upoštevajo svoje tudi ogrozijo svoje zdravje in dobro počutje. Zato otroke, vendar hkrati tudi postavljajo razumne in je zelo pomembno nevsiljivo, praktično nevidno potrebne omejitve (Spletna stran American Aca- vodstvo oziroma usmerjanje, da se dobro in bolj demy of Pediatrics). Vzgajajo z avtoriteto, so sami varno odločijo. vzgled in otroku namenjajo svoj čas. Pri vzgoji so pragmatični in ne pozabijo, da so pomemben del 3. Otrokom pomagamo, da se počutijo varni otrokove vzgoje tudi npr. uravnotežena prehra- Otroci uspevajo v okoljih rutine in predvidljive na in urejena dnevna rutina. Otroci potrebujejo strukture, kjer vedo, kaj lahko pričakujejo. Pred- hranljiva živila, redno telesno vadbo in kakovo- vidljivost in rutina pomirjata delovanje naših mo- sten spanec, poleg seveda ljubezni in sprošče- žganov. Stresni odgovor je takrat šibek oziroma ne igre ter številnih vodenih dejavnosti, ki pravi- ga ni: amigdali – parni možganski jedri za strah loma starše zelo zaposlujejo in dajejo vtis, da so – nista aktivirani, omogočeno je delovanje kor- življenjsko pomembne in da otrok in starši brez tikalnih struktur, ki omogočajo razmislek in od- njih (in seveda plačila zanje) ne morejo. Te dejav- ločanje. Odsotnost stresa in rutinsko delovanje nosti so dobrodošla popestritev in so lahko zelo dajeta občutek varnosti. To zlasti velja v kriznih izpolnjujoče, vendar pa otroci najprej potrebujejo situacijah, kjer prav že usvojena rutina lahko da osnovne pogoje, slednje vsak dan. Popestritev pa občutek varnosti, ki je v stresni situaciji porušena je točno to, kar pomeni: popestritev, dobrodošla (Bregant 2022). Če imajo otroci malo pravil ali jih začimba, ki naredi življenje bolj pestro in polno. sploh nimajo, to lahko povzroča tesnobo, saj ne poznajo izida različnih situacij. Če se tudi sami dr- Kako opolnomočimo otroke za izvajanje rutine, ki žimo omejitev in meja ter skrbimo, da smo sami jim bo tudi kasneje v življenju v pomoč pri dose- dober vzgled, otrokom pokažemo, da smo kom- ganju zastavljenih ciljev: petenten vodja, ki skrbi zanje in jih zna varovati ter je vreden zaupanja. 1. Pomagamo jim razviti občutek odgovornosti Poležavanje na kavču, gledanje nadaljevank in 4. Kako postaviti meje, pri tem pa upoštevati igric na ekranih ter uživanje prigrizkov je zabavno tudi otrokova čustva? kot razvedrilo, vendar pa naj to ne postane modus Otroci imajo čustva tako kot odrasli. Se pa zaradi vivendi. Za zdravje je prekomerno poležavanje in nezrelih možganov še vedno učijo tako prepozna- grizljanje škodljivo; prav tako odvisniško vedenje, vanja kot ravnanja z njimi. Čustva bodo ustrezno ki ga spodbujajo igrice in strmenje v ekrane. Ne- obvladali šele ob koncu pubertete. Včasih še kot odgovorno je poležavati na kavču, če nas ob tem odrasli v zahtevnih situacijah ne zmoremo obvla- čaka kuža za sprehod; če mama ob tem izgoreva dati vseh čustev. Zato smo pri postavljanju ome- v službi in delu doma; če smo mi edini, ki delamo jitev obzirni in spoštljivi. Otroka spoštujemo in samo to, kar želimo (ali je poležavanje delo?!), vsi upoštevamo kot osebo. Edino tako preprečimo, ostali pa delujejo kot služabniki in nam to omogo- da bi se otrok počutil neslišanega ali razvredno- čajo. Smiselne in nikakor ne skrajne samoomeji- tenega. tve so tiste, ki kažejo lastno moč duha. Če otrokom kot starši ali vzgojitelji postavimo določene ome- 5. Jasno in dosledno sporočamo omejitve jitve, ki jih znamo utemeljiti, jim tako pomagamo Otroku razložimo svoja pričakovanja z besedami, razviti razumevanje, kako biti odgovoren v različ- ki jih zlahka razume, z uporabo specifičnega jezi- nih okoljih. Prav tako jih naučimo, kako se soočiti ka, ki ni nejasen, dvoumen ali sarkastičen. Zago- s frustracijami, ker ne morejo delati, kar hočejo, tovimo, da smo dober vzgled in da dosledno kre- ko to hočejo. Gre za zelo pomembno življenjsko pimo mejo, ki je postavljena z razumnimi, logič- veščino, ki otroka uči hvaležnosti, ko opravlja delo, nimi posledicami, povezanimi s samo mejo, in ni ki ga veseli in v njem uživa. Otrok se nauči tudi kaznovalno naravnana. Otrok se tako uči posledic počakati, odložiti svoje želje. Nauči se, da ni vse in ne izogibanja kazni. mogoče, sploh ne takoj in samo zanj, kar ga uči tudi sprejemljivega vedenja v skupnosti, kjer on 6. Ne prepiramo se z otrokom in njegove potrebe niso vedno na prvem mestu. Otrok morda težko razume, zakaj postavljamo omejitve. Včasih se temu upira, poskuša s prepi- 2. Naj bodo varni in zdravi rom, preglasovanjem ali pogajanjem o omejitvah. Svoboda raziskovanja in doživljanja novih stvari Pomembno je, da otroku dopustimo, da se izrazi je bistvenega pomena za otroke pri spoznavanju in je slišan, nato pa mu razložimo razloge za po- 60 Didakta stavljanje omejitev. Ne prepiramo se, pač pa ar- praviti. S tem otroku sporočamo, da mu v temelju gumentiramo kratko in jasno. Včasih bomo v po- zaupamo, da zmore narediti tako, kot je prav. To govoru morda ugotovili, da ima otrok v določenih je veliko sporočilo otroku – da zmore sam in da segmentih prav. Takrat mu damo prav na tem po- verjamemo vanj. dročju, predlagamo kompromis. To ne zmanjšuje naše avtoritete, pač pa krepi dvosmernost dialo- Včasih so take izkušnje nujne za razmislek, kako na- ga in pripozna otroka kot enakovredno osebo v prej in kaj si zares želi otrok, pa tudi mi. Z vedenjem dialogu in odnosu. lahko otrok tudi opozarja na stisko, ki jo je potreb- no nasloviti, in je »napaka« le klic na pomoč. Včasih 7. Prepoznamo, kdaj je otrok z vedenjem dose- je težko razločiti, zato sta potrebna čas in odprtost gel mejo za pogovor z otrokom. Najslabše je, če napako ko- Ko prepoznamo mejo, ukrepamo takoj in nedvo- rigiramo sami ali otroku prihranimo posledice, saj umno. Ne čakamo, ne odlašamo, se ne pogajamo, se otrok pri tem nauči zgolj to, da mu niti toliko ne pač pa vedenje takoj ustavimo. Otroka lahko po- zaupamo, da bi napako popravil. Hkrati otroka oro- svarimo, ko se meji približa, vendar pa ob preko- pamo za izkušnjo, kar pomeni, da jo bo naslednjič račitvi ne oklevamo. Za meje, ki jih predvidimo, morda ponovil in bodo posledice celo večje, kot če otroku prej povemo, da jih bo znal sam prepozna- bi se naučil ustreznega vedenja iz predhodne napa- ti in se jim izogniti. ke. Ko se vedenje stopnjuje in se bliža neobvladljivo- sti, pa je pomembno zaprositi za pomoč. Vsekakor 8. Otrok naj sprejme posledice in dobi prilo- pa naj v stiskah otrok ne ostane sam. žnost, da napako popravi Če želimo, da se otrok iz izkušnje kaj nauči, mora Velja spomniti, da rutina pomeni avtomatizacijo sprejeti posledice. Te so lahko celo boleče in si jih procesov. Zato se število nepredvidljivih situacij starši večkrat želimo vzeti na svoja pleča. Morda in napak ob dobro usvojeni rutini zmanjša. Zato gre pri posledicah za slabo oceno kot posledico je rutina dobrodošla. Ni pa vir navdiha in novosti. nevestnega dela pri pouku ali premalo učenja in Zato je prav, da kdaj rutino tudi prekinemo, izzo- imamo občutek, da otrok zato ne bo mogel na vemo in se potem bodisi vrnemo k njej bodisi iz- želeno srednjo šolo; morda gre za neuvrstitev na peljemo novo, ali pa jo morda povsem opustimo, tekmovanje zaradi slabega treninga; morda gre če ugotovimo, da ni več potrebna ali koristna. za strto srce in razočaranje v ljubezni, kar smo že vnaprej predvideli. Tudi če smo v dilemi, naj otrok Vsakodnevne rutine, ki spodbujajo govorno-je- sprejme posledice. Pri tem se pogovorimo, po- zikovni razvoj in zmanjšajo stres kažemo, da ni konec sveta in da verjamemo, da Ameriška akademija za pediatrijo je razvila pro- otrok zmore napako – če je res bila napaka – po- gram, imenovan »Zgodnji razvoj možganov pri 61 Didakta otrocih« (angl. EBCD) (Spletna stran American obilica plišastih igrač v postelji. Za dojenčke velja- Academy of Pediatrics). V programu predlagajo jo pravila preprečevanja smrti v zibki (npr. spanje 5-R-jev pri spodbujanju otroškega razvoja: na hrbtu/boku). • BERITE (angl. Read) skupaj z otrokom vsak dan, Postelja je namenjena samo spanju in crkljanju; v • IGRAJTE SE, RIMAJTE in CRKLAJTE SE (angl. njej ne jemo, pijemo ali igramo igric. Rhyme), • razvijte RUTINE (angl. Routine), zlasti glede Z vzpostavitvijo vsakodnevne dnevne rutine laž- obrokov, spanja in preživljanja prostega časa, je utrdimo dobre navade. Ker smo v današnjem • NAGRADITE (angl. Reward) otroka s pohvalo času navajeni hitrega tempa in vseskozi hitimo, za dosežene uspehe, potrebujemo varnost in stabilnost, ki jo lahko iz- • razvijte in negujte močan in skrben ODNOS kusimo v zavetju doma z neko rutino. Če je kosilo (angl. Relationship) z otrokom. ob 16. uri del rutine, ki se je z veseljem udeležuje- jo vsi člani, je to nekaj, kar pomeni stabilno točko Teh 5 točk spodbuja socialno-čustvene jezikovne dneva. Če je gledanje filma ob petkih zvečer del spretnosti, ki podpirajo zdrav razvoj otroških mož- rutine, v katerem uživa vsa družina, je to lahko ganov. Spodbude staršev pa lahko celo ublažijo in osrediščenje družine. Včasih je stabilnost zgraje- zmanjšajo toksični stres, če do njega pride npr. ob na okoli zajtrka, drugič okoli vožnje v šolo, tretjič bolezni, nesreči ipd. Rutine v resnici pomenijo var- okoli večerje. Te navade, rutine in družinske tradi- nost in predvidljivost. Čeprav starši mislijo, da osre- cije, kot je npr. praznovanje določenih praznikov, čujejo otroka s tem, da mu pustijo, da počne, kar dajejo občutek pripadnosti. Vsi imamo potrebo hoče in kadar hoče, je ravno nasprotno. Otroci po- po ljubezni in pripadanju. Rutine nam pomenijo trebujejo razumne omejitve, da se počutijo varne, varnost in omogočajo občutek varnosti. rutina pa je del postavljanja omejitev. Meje v resni- ci pomenijo varnost, če so razumno postavljene. Izpostavila bi tudi rutine, ki se nanašajo na skrb za higieno in se jih otroci praviloma naučijo doma V zadnjih letih ugotavljamo izjemen pomen ka- ter jih nato le še utrjujejo drugod. V zadnjem času kovostnega spanca. Kakovost spanja, zdravje zob, namreč opažamo šepanje znanja otrok na podro- uspešnost v šoli, vključno s pripravljenostjo na čju preprostih higienskih ukrepov, kot so umiva- šolo, socio-čustveni in kognitivni razvoj so poka- nje rok, pravilno brisanje zadnjice in intimnih pre- zali pomembno, a v nekaterih primerih omejeno delov, skrb za zobno votlino (ščetkanje, nitkanje, povezanost z rutino pred spanjem. Ti dejavniki ortodontska oskrba), ter splošne higiene, vključno lahko neposredno vplivajo na komponente, pove- s tuširanjem in umivanjem las. Gre za preproste, zane s splošnim dobrim počutjem, vključno z du- vendar žal ne samoumevne navade, kot opažamo ševnim in telesnim zdravjem ter čustvenimi, so- v zadnjem času, ki lahko vplivajo na naše zdravje. cialnimi in razvojnimi vidiki, hkrati pa vplivajo na Umivanje rok z milom in tekočo vodo je zabavno zaznano zadovoljstvo in kakovost življenja (Public za male otroke in je škoda, če zamudimo obdo- Health England 2015; Davies in Bridgman 2012; bje, ko se otrokom zdi zabavno, da po vsakem pri- Hale idr. 2009; Kelly idr. 2013; Levine 2011; Hale hodu domov umijejo roke z milom. Za otroke je idr. 2011). Otroci, stari od 6 do 13 let, potrebujejo pomembno, da vzljubijo skrb zase in svoje telo in približno od 9 do 11 ur spanca na noč, ki naj bo uživajo v tem. Ne stremimo k popolni čistoči ali časovno stabilno. Zaželena je stalna spalna ruti- urejenosti »kot iz škatlice«, spodbujamo pa čisto na, ki vsebuje tudi branje pred spanjem. Po do- in urejeno funkcioniranje, od pristriženih nohtov, bri knjigi namreč spimo veliko bolje, kot če pred umitih rok, do menjave spodnjega perila in no- tem gledamo v katerikoli zaslon. Pred spanjem se gavic. Z umivanjem zobkov s krpico in ustrezno odsvetuje uporaba ekranov. V spalnici nimamo zaščitno prehrano ter pitjem vode za žejo prične- ekranov, vključno s telefonom. mo že v prvem letu življenja; osebno higieno na stranišču najkasneje po 3. letu, zaželeno pa je že Pred spanjem se svetuje običajna rutina: lahka prej, vendar pa najkasneje do 5. leta starosti, da se (topla) mlečna večerja, izogibanje pretiranemu otrok zmore na stranišču urediti sam. pitju tekočine dve uri pred spanjem, izogibanje in- tenzivni telesni dejavnosti dve uri pred spanjem, Možganske strukture, aktivne pri rutinskih po večerji umivanje obraza, zobkov, po potrebi opravilih tudi tuširanje, oblačenje v pižamo, umirjanje v po- Rutinska opravila so avtomatizirana, zanje ni po- stelji z branjem pravljice, petjem uspavank. Spal- trebnih dodatnih miselnih naporov, ki so bili po- nica naj omogoča zatemnitev, kvečjemu kakšno trebni na začetku, ko smo se rutine učili. Zato nočno lučko v primeru nočnih strahov, nobenih rutina ne obremenjuje delovanja čelnega režnja ekranov in luči. V spalnici naj ne bo pretoplo. Za in ga pomirja, saj gre za izvajanje ponavljajoče ak- dojenčke in malčke se odsvetujejo vzglavniki in tivnosti, ki smo jo usvojili v preteklosti. Rutina tudi 62 Didakta ŠOLSKA TEORIJA BAZALNI GANGLIJI, MOTORIČNA SKORJA, CEREBELLUM – MALI MOŽGANI: Rutina kot del motorič- ČELNI REŽENJ: IZVRŠILNE FUNKCIJE nega učenja NI del stresnega od- Med stresom je delovanje čelnega re- govora. žnja oslabljeno. Rutinska dejavnost ni zahtevna, je avtomatizirana in pomir- ja delovanje čelnega režnja in ga ne obremenjuje dodatno. STRESNA OS: HIPOTALAMUS – HI- POFIZA – NADLEDVIČNICI Aktivirana je v novih, nepričakova- nih situacijah, ki so ravno obratne od rutine. AMIGDALA: STRAH, EMOCIJE HIPOKAMPUS: SPOMIN Rutina, ki je usvojena, ne povzroča stresa in ne vznemirja amigdale. Slika 1: Možganske strukture, aktivne pri rutinskih opravilih in ob stresu. pomirja amigdali, ki sta aktivni ob stresu, saj Literatura rutina pomeni izvajanje poznane dejavnosti. 1. Bregant, T. (2022): Možgani mladostnika in stres-kako se mladostniki spo- padajo s stresom = Adolescent brain and stress – how can adolescents cope V hipokampusu so prisotni spomini, do kate- with stress. V: Juričič, Mojca (ur.). Mladostnik na prepihu časa : zbornik pri- rih dostopamo tudi med rutinskimi opravili. spevkov in izvlečkov : VIII. kongres šolske, študentske in adolescentne me- dicine Slovenije : Medicinska fakulteta Maribor, 17. in 18. 6. 2022. Ljubljana: Za rutino, ki aktivira strukture motoričnega Sekcija za šolsko, študentsko in adolescentno medicino pri SZD; str. 197–208. učenja (npr. česanje las, umivanje zob), ni 2. Davies, G., Bridgman, C. (2012): Improving oral health among schoolchil- potrebno delovanje stresne osi. Stresna os dren–which approach is best. Br Dent J; let. 210 (2): 59–61. hipotalamus – hipofiza – nadledvičnici se ak- 3. Hale, L., Berger, L. M., LeBourgeois, M. K., Brooks-Gunn, J. (2009): Social tivira ob novih, zahtevnih in nevarnih situaci- and demographic predictors of preschoolers’ bedtime routines. J Dev Be- jah, ki aktivirajo odgovor boj, beg ali zamrzni- hav Paediatr; let. 30 (5): 394. tev. Rutina teh struktur ne aktivira. Strukture 4. Hale, L., Berger, L. M., LeBourgeois, M. K., Brooks-Gunn, J. (2011): A longitu- so shematsko prikazane na Sliki 1. dinal study of preschoolers' language-based bedtime routines, sleep dura- tion, and well-being. J Fam Psychol; let. 25 (3): 423. Zaključek 5. Jules, S. (2021): CPD Online College. Knowledge Base. The types of child neglect. Last updated on 2nd September 2021. Dostopno na: https://cp- Ljudska modrost pravi, da kar se Janezek donline.co.uk/knowledge-base/safeguarding/the-types-of-child-neglect/ nauči, to Janez zna. Zato so rutine, če so (16.2.2023) smiselne, usmerjene v zdrav razvoj in dobro 6. Kelly, Y., Kelly, J., Sacker, A. (2013): Time for bed: associations with cognitive usvojene, odlična popotnica za uspešno od- performance in 7-year-old children: a longitudinal population-based study. J Epidemiol Community Health. 10.1136/jech-2012-202024. raslo življenje. Tudi zato je ukvarjanje in skrb za otroke vedno naložba v prihodnost. Razu- 7. Levine, R.S. (2011): Caries experience and bedtime consumption of sugar- -sweetened food and drinks--a survey of 600 children. Community Dent mne rutine povečujejo varnost otroka, ščitijo Health; let. 18 (4): 228–231. njegovo/njeno zdravje in pomagajo formirati 8. Moore, S. (2021): Mila Kunis defends not bathing her children ‘until you osebnost, ki je trdna in omogoča otroku ter can see dirt on them’. Independent UK edition. 28. 9. 2021. Dostopno na: kasneje odraslemu polnovredno vključeva- https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/news/mila-ku- nis-bathing-children-dirt-b1928661.html (16.2.2023) nje v družbo in ohranjanje zdravja. Ponotra- njenje rutin v otroštvu, ki segajo od vsakda- 9. Public Health England. (2015): Promoting children and young people’s emotional health and wellbeing: a whole school and college approach. Lon- njih, kot je umivanje zob, redno zajtrkovanje, don: PHE publication gateway. umivanje rok po uporabi stranišča, do tega, 10. Spletna stran American Academy of Pediatrics (AAP): Early Childhood da otrok takoj po prihodu iz šole naredi do- Health and Development. Dostopno na: https://www.aap.org/en/patient- mačo nalogo ali redno pred spanjem še bere, -care/early-childhood/early-childhood-health-and-development/ (13.2.2023) otroku pomaga brez velikih miselnih napo- 11. Spletni portal Fran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša rov, praktično avtomatično, ohranjati zdravje ZRC SAZU Različica 10.0; 3. 12. 2022. Dostopno na: https://fran.si/ in tudi prispeva k učni ter kasnejši uspešnosti iskanje?View=1&Query=rutina (16.2.2023) v življenju. 63 Didakta