2:>^ ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 19T7 sheme,^ podatki o prihodu fonda v Arhiv podatki o urejenosti, mejne letnice gra­ diva, število tehničnih enot (knjig, škatel spisov), podatki o ohranjenosti, oris vsebine fonda, jezik, na katerem so pisani dokumenti, podatki o mikrofilmanju ali konserviranju ali restavriranju, na koncu pa so navedena še informativna sredstva, registraturna in arhivska ter objave virov iz fonda. Fondi v posamezni skupini niso razvrščeni po tektoniki, kot so npr. v Vodniku po arhivih Slovenije, pač pa so po snovi. Tako sledita Ministrstvu prosvete Srbije Licej in Visoka šola. Taka razvrstitev fondov, ki jo pa avtorji Vodiča z ničemer ne utemeljujejo, niti niso nanjo kakor koli opozorili (npr. s posebnimi naslovi), ustvarja očitne zadrege in ne daje uporabniku take opore pri iskanju ustreznega gradiva, kot jo more dati tektonska, ki daje strukturi tudi notranjo logično trdnost m hiter uvid v strukturo in medsebojni odnos fondov. Prikaz fondov po snovni sorodnosti, bi bil mogoč na koncu knjige s posebnim kazalom. Sicer pa je Vodič skrbno pripravljen in nudi uporabniku široke in izčrpne podatke o gradivu. Je tudi po tehnični plati lepa knjiga. Pripravljalcem Vodiča, delavcem Arhiva Srbije, gre vsa hvala za ta zares izreden napor in za enega od vrhunskih uspehov jugoslovanskega arhivarstva. Janez Kos OBVESTILA 1. Objavljamo finančni obračun izhajanja »Zgodovinskega časopisa« za letnik 1976. V oklepaju navajamo podatke za letnik 1975. Dohodki: dotacija komisije za tisk Raziskovalne skupnosti Slove­ nije 210.000 (154.000) din dotacija področne raziskovalne skupnosti (za avtorske honorarje) 30.000 (10.000) din dotacija Izobraževalne skupnosti Slovenije 25.000 (20.000) din naročnina .: 97.920 (80.500) din prodaja 12.774 (6.600) din prodaja stare zaloge in ponatisa letnika 1947 10.839 (4.400) din SKUPAJ 386.533 (276.500) din Izdatki: tiskarski stroški 196.988 (162.930) din avtorski honorarji , 114.068 (73.955) din stroški ponatisa prvega letnika 29.102 (0) din stroški uredništva in uprave 38.670 (28.510) din SKUPAJ 378.828 ' (265.415) din 2. Nov izdajateljski svet »Zgodovinskega časopisa« je bil izoblikovan v nasled­ nji sestavi: štirje predstavniki uredniškega odbora (dr. Ferdo Gestrin, dr. Vasilij Melik, Janez Stergar, dr. Fran Zwitter) ter po en predstavnik Zgodovinskega društva za Slovenijo (Darja Mihelič), PZE za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani (dr. Janko Pleterski), Pedagoške akademije iz Maribora (dr. Jože Koropec), Inštituta za zgodovino delavskega ,gibanja (dr. Tone Ferenc), Inštituta za narodnostna vprašanja (dr. Tone Zorn), Raziskovalne skupnosti Slovenije (dr. Marjan Britovšek), Zavoda za šolstvo SR Slovenije (Drago Novak), Republiške konference SZDL Slovenije (Lado Ambrožič ml.) ter Sekcije za gojitev tradicij NOB pri ZZB NOV Slovenije (Zdravko Klanjšček). Na prvi seji sveta 11. 2, 1977 je bil za predsednika sveta izbran dr. Tone Ferenc, za tajnico pa Darja Mihelič. Izdajateljski svet je potrdil imeno­ vanje dr. Vasilija Melika za glavnega in odgovornega urednika ter program izha­ janja revije v letu 1977. Svet je ugotovil tudi, da je dosedanja usmeritev revije v 951 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 197? skladu z njeno zasnovo, hkrati pa je uredništvu priporočil rednejee delovanje m dolgoročnejše uredniško programiranje. . 3. Pod pokroviteljstvom Sveta za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tra­ dicij in spomeniško varstvo pri RK SZDL Slovenije je bila 25. 3. 1977 v prostorih ljubljanskega magistrata slavnostna članska seja ob tridesetletnici izhajanja »Zgo­ dovinskega časopisa«. Nagovoru društvenega predsednika dr. Ignacija Vojeta m pozdravu pokrovitelja narodnega heroja Alberta Jakopiča-Kajtirmrja je sledilo poročilo glavnega in odgovornega urednika revije dr. Vasilija Mehka o tridesetih letih izhajanja ZC. Stefan Tro jar je predstavil uporabnost časopisa pri pouku zgo­ dovine v šolah, Peter Vodopivec pa rezultate ankete med bralci ZC (gradivo bo predvidoma objavljeno v zadnji letošnji številki). Po krajši razpravi se je nad sto društvenih članov in gostov udeležilo še prijetnega tovariškega srečanja. Na slavnostni seji je bil predstavljen tudi ponatis prve številke »Zgodovinskega časopisa« iz leta 1947. Zaloga prvega letnika je bila namreč že pred dvema letoma pošla, vedno več pa je bilo novih naročnikov ZC, Ei so želeli imeti tudi vse sta­ rejše številke revije. Ker se je od prodaje stare zaloge časopisa že nabralo nekaj sredstev je bilo omogočeno pripraviti 600 izvodov ponatisa (prvi letnik ZC je pred tridesetimi leti izšel sicer kar v 1800 izvodih). Približno sto izvodov faksimila je že prodanih, ostali so na voljo na sedežu društva (cena: 100 dm, za elane — 7з din). 4 V počastitev 40-letnice ustanovitve KPS je bil 14. 5. 1977 dobro obiskan član­ ski sestanek v Trbovljah. Na njem je najprej spregovoril udeleženec ustanovnega sestanka Miha Marinko, ki je pozneje vodil tudi ogled revirskega muzeja ter eks­ kurzijo na Cebine. V nadaljevanju dopoldanskega dela programa pa so o svojih prispevkih v »Zborniku ob štiridesetletnici ustanovnega kongresa KPS« spregovorili dr. France Kresal, France Filipič, dr. Janko Pleterski in Ante Novak 5. Društvena sekcija za krajevno zgodovino je skupaj z domžalsko občinsko skupščino in kulturno skupnostjo pripravila »Simpozij slovenskih zgodovinarjev o krajevni zgodovini« v Domžalah 19. in 20. 5. 1977. Simpozij je osvetlil probleme raz­ iskovanja slovenske krajevne zgodovine s posebnim poudarkom na novejšem ob­ dobju, pri čemer je deset referatov govorilo o širšem domžalskem področju m naj bi služili za zgled nadaljnjim sistematičnim obdelavam posameznih področij blove- nije. Simpozij, ki se ga je udeležilo skoraj dvesto zgodovinarjev m drugih gostov, ie bil posvečen 40-letnici ljudskofrontnega shoda na Taboru nad Ihanom (priprav­ ljena je bila tudi priložnostna razstava) ter hkrati 25-letnici izhajanja »Кгошке, časopisa za slovensko krajevno zgodovino«. »Kronika« bo objavila reterate in raz­ pravo o metodologiji in problematiki raziskovanja krajevne zgodovine, medtem Ho bodo »domžalski« .refera« objavljeni v posebnem zborniku. 6. »Italijanski in slovenski socialisti v dobi Henrika Turne (1905—1918)« je bil naslov študijskega srečanja 20. in 21. 5. 1977 v Trstu. Srečanje je priredil Institut za srednjeveško in moderno zgodovino Filozofske fakultete tržaške univerze s so­ delovanjem PZE za zgodovino Filozofske fakultete ljubljanske univerze ter slo­ venskih zamejskih krožkov »Most«, »Pinko Tomažič« in »Henrik Turna«. V slo­ venščini naj bi gradivo s srečanja predvidoma izšlo v »Prispevkih za zgodovino delavskega gibanja«. , 7. Šolska sekcija je organizirala v semestralnih počitnicah predavanja za do­ polnilno izobraževanje srednješolskih profesorjev. Trenutno je pred sekcijo naloga, da skupaj z Zavodom za šolstvo oblikuje učni načrt za I. in II. stopnjo usmerjene­ ga izobraževanja. V sodelovanju z zavodom je društvo letošnjo pomlad ze pripra­ vilo anketo med vsemi pedagoškimi kadri, ki v Sloveniji poučujejo predmet »zgo- °V18. Na svojem tretjem sestanku (10. 3. 1977) je novi odbor Zgodovinskega društva za Slovenijo soglasno odobril ustanovitev sekcije za najnovejšo zgodovino, ki bo obravnavala čas od leta 1918 do danes, s posebnim poudarkom na dobi po letu 1945. Na četrti seji (14. 6. 1977) pa je odbor že potrdil okvirni program sekcije m predlagane odbornike, ki bodo vodili delo v njej. Izvoljeni so bih dr. Tone terene (predsednik sekcije), mag. Boris Mlakar, dr. Miro Stiplovšek, Jera Vodusek-btaric, dr. Tone Zorn in dr. Milan Ževart. „ , 9. Za VII. kongres zgodovinarjev Jugoslavije od 3. do 7. oktobra v Novem MUU (tema: Družbene strukture in gibanja) je iz Slovenije prijavljenih nad dvajset ferentov za vse sekcije, prav tako pa tudi nekaj deset ostalih udeležencev. ^ p 252 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXI 1,977 drobnostih programa in pogojev udeležbe smo vse člane Zgodovinskega društva že pred časom obvestili s posebno okrožnico. 10. Za letošnji maj napovedana druga okrogla miza jugoslovanskih ekonomskih zgodovinarjev v Ljubljani (tema: Promet v jugoslovanskih pokrajinah od 18. do 20. stoletja) je prestavljena na konec oktobra. Iz Slovenije je bilo do srede junija prijavljenih sedem referentov, iz ostale Jugoslavije pa devet. 11. Prvi jesenski članski sestanek naj bi predvidoma bil 24. septembra v La­ škem, ki bo tedaj proslavljalo svojo 750-letnico. Podrobna vabila bodo člani pre­ jeli po pošti. 12. Zgodovinsko društvo za Slovenijo je že prejelo uradno vabilo, naj svoje XIX. zborovanje priredi jeseni leta 1978 v Mariboru. Društveni odbor je že imeno­ val pripravljalni odbor za organizacijo zborovanja. Sestavljajo ga: dr. Bogo Gra- fenauer, dr. Tone Ferene, mag. Marjan Znidarič in Dušan Nećak. 13. V prejšnji številki smo društvene člane in ostale naročnike revije obvestili o članarini oziroma naročnini za letošnje leto. Vsem članom, ki so poravnali svojo letošnjo obveznost do društva, smo že poslali društvene značke. Vsem, ki žele več društvenih značk, so le-te na voljo na sedežu društva po ceni 12 dinarjev. Društvo načrtuje tudi izdajo društvenih izkaznic, ki naj zgodovinarjem-članom olajšajo ogled muzejev, galerij in kulturnih spomenikov doma in v tujini. 14. Prvi letošnji zvezek ZČ zamuja predvideni rok izida predvsem zaradi poz­ ne oddaje nekaterih referatov z lanskoletnega zborovanja. Prihodnja — enojna — številka je že vsa v tiskarni in naj bi izšla oktobra. Iz njene vsebine naj omenimo razprave o raziskovanju zgodovine delavskega gibanja in partije med obema voj­ nama (Miro Stiplovšek), o verskem življenju Slovanov v Markah (Ferdo Gestrin), o Karantaniji v očeh zgodovinarjev 15. do 18. stoletja (Darja Mihelič), o uporabi slovenščine kot upravnega jezika (Vlado Valenčič) ter o delovanju Družbe sv. Cirila in Metoda na Koroškem pred prvo svetovno vojno (Tone Zorn), kakor tudi že na­ povedani pregled Jana Šolte o novejšem zgodovinopisju o lužiških Srbih in biblio­ grafijo novih tujih zgodovinskih knjig. Orientacijski rok za oddajo tekstov za tretji zvezek letnika 1977 je 15. oktober. (Darja Mihelič, Janez Stergar)