ACROCEPHALUS predel nenavadnih ptic, kot so siva čaplja Ardea cinerea, skobec Accipiter nisus, sokol .Falco peregrinus, fazanPhasianus coechicus, rečni galeb Larus ridibundus, rum enonogi galeb Larus cachinnans, črna žolna Dryocopus martius, siva žolna Picus canus, menišček Parus ater in krokar Corvus corax. Al Vrezec, Pražakova 11, 1000 Ljubljana BELOHRBTI DETEL Dendrocopos leucotos WHITE - BACKED WOODPECKER On 1st September 1991 in the suburb of Zidani most Ta naš redki glacialni relikt med našimi pticami sem opazoval ! .septembra 1991 okrog 17 .ure v naselju Briše v Zidanem mostu na nadmorski višini okrog 230 metrov. Iz gozda je priletel na travnik, ga preletel in pristal na deblu smreke, oddaljene približno 50 metrov. Kakšni dve minuti sem ga opazoval, kako je izza lubja dolbel svoj plen. Proti meni je obračal hrbet, tako da sem ga večino časa opazoval ravno v hrbet, ki je bil bel. Zgornji del peruti je imel črn, prav tako repna peresa, belina hrbta in spodnjega dela zloženih peruti proti repu je dajala vtis vzorca ribje kosti. Tume glave je imel rdeče, velikost pa kot veliki detel. Ko je čez kakšni dve minuti odletel nazaj proti gozdu v značilnem valujočem letu, sem opazil tudi rožnato rdečkasto barvo podrepnih peres. Marjan Gobec, Zidani most 28a, 1432 Zidani most HRIBSKI ŠKRJANEC Lullula arborea WOOD LARI( On 1 gvi june 1994 at Leskovec near Višnja Gora ~ Sredi dneva 19.6.1994 sem kilometer severno od Leskovca nad Višnjo Goro (690m n.m.v.) iz avta opazil škrjanca, ki se je spreletel na bornem travniku ob makadamski cesti. Ustavil sem in si ptiča ogledal kar iz avta iz njegove neposredne bližine. Nadočesna črta, ki se je vlekla zadaj okrog in okrog glave, in značilni vzorec na zgibu peruti sta ga izdajala za hribskega škrjancaLullula arborea . Ko sem izstopil, sem lahko poslušal petje kar treh samcev hkrati. Glede na Ornitološki atlas Slovenije podatki o pojavljanju hribskega škrjanca v gnezditveni sezoni v osrednji Sloveniji doslej 36 XVII-74-1996 niso bjli znani. Tomaž Jančar, Gorenje Blato 31, 1291 Skofljica SKALNA LASTOVKA Ptyonoprogne rupestris CRAG MARTIN - Nest found on l 6u1 July 1995 at Igla in the Upper Savinja valley "i:.f Skalna lastovka je gnezdilka skalnatih sten in pri nas poznana predvsem v Julijskih Alpah. V Savinjsko-Kamniških Alpah je bilo v obdobju popisovanja za ornitološki atlas opaženo samo gnezdenje v okolici Jezerskega. Zato sem bil toliko bolj vesel prizora, ki sem ga doživel v kraju Igla, na nadmorski višini okrog 550 metrov, med Solčavo in Lučami (kvadrant 13/ 48). Dne 16.julija 1995 okrog popoldneva sem opazoval par skalnatih lastovk, ki je krmil mladiče. Gnezdo nasproti okrepčevalnice, v skalni kapelici , ki je nastala, ko se je del skale odkrušil, je bilo kakšnih 40 metrov nad Savinjo. Gnezdo, ki je bilo skoraj povsem belo , je bilo po obliki zelo podobno gnezdu kmečke lastovke. Žrela mladičev; treh ali štirih, so bila povsem rumena. Opazoval sem krmljenje kakšne pol ure, vendar v bližini nisem opazil nobenega drugega para skalne lastovke. Upam, da stena ni zanimiva za alpiniste in da bodo imele skalne lastovke ugodne razmere za gnezdenje tudi v prihodnje. Marjan Gobec, Zidani most 28a, 1432 Zidani most KMEČKA LASTOVKA Hirundo rustica BARN SWALLOW - Total albina caught on 8th September 1994 at Vrhnika (probably the same that had bred at Blatna Brezovica near Vrhnika in the same year) S kolegom Lapanjo sem obročkal ptice na stalnem lovišču na Vrhniki. Zvečer S.septembra 1994 se nama je v mrežo ulovila kmečka lastovka, vendar povsem bela. Že v prejšnjih izmenah so jo opazili v zraku, ko je dajala vtis letečega belega lista, vendar je nihče ni ujel. Odrasla samička je imela 122 mm dolgo perut. Vse perje je imela snežno belo, razen za bucikino glavo rjavega perja na čelu. Oči in noge pa so bile temne. Naslednjega dne sva jo fotografirala, obročkala s številko obročka A 72500 in izpustila z željo, da bi se naslednje leto spet vrnila. Kasneje sva od P Grošlja zvedela, da je ta XVlI-74- 1996 lastovka gnezdila v 13latm Brezov1c1 pn Vrhmk1. Marjan Gobec, Zidani most 28a, 1432 Zidani most RJAVA CIPAAnthus campestris TAWNY PIPIT -]uvenile on 24th May 1994 at Ljubljansko barje Dne 24.5.1994 sem opazoval ptice na Ljubljanskem barju. Kot običajno sem jo od avtobusne postaje naprej ubral po Ižanski cesti in tako prispel na ravnico, ki se razteza med Iško vasjo, Mateno, reko Iščico in Kozlerjevo goščo. V kvadrantu 9/46/H2 sem zavil z Ižanske ceste proti reki Iščici. Ko sem si pripravljal teleskop, je mimo priletel dolgorep pastirici podoben ptič in se usedel na bližnji grm. Brez posebnega razmišljanja sem ugotovil, da gre za eno izmed cip. Ptica je bila svetlo rjave barve, na perutih sta bila opazna dva bela trakova, prsi so bile rjavo grahaste, trebuh je bil bel z rahlim rjavim nadihom, zelo opazen pa je bil tudi dolg, za cipe značilen zadnji krempelj. Ptico sem tako prepoznal kot rjavo cipo, ki pa je imela grahaste prsi, značilnost mladostnih in nezrelih osebkov. Ptico sem seveda želel ovekovečiti s fotoaparatom, kar pa mi žal ni uspelo, čeprav sem bil od nje oddaljen dobre štiri metre. Odletela je, še preden sem pripravil fotoaparat. Al Vrezec, Pražakova 11, 1000 Ljubljana REPALJŠČICA Saxicola rubetra WHINCHAT - On 6th November 1994 at Ljubljansko barje 6.11.1994 je bilo na Ljubljanskem barju, kjer sem tisti dan opazoval ptice, oblačno. Opazoval sem na ravnicah med Kozlerjevo goščo in Mateno. Videl sem kar nekaj za ta jesenski čas običajnih vrst, kot so: siva čaplja ACROCEPHALUS Ardea cinerea (4 os.), pepelasti lunj Circus cyaneus (2 samici), kanja Buteo buteo (cca. 30 os.), kozica Gallinago gallinago (7 os.) , dolgorepkaAegithalos caudatus (cca. 15 os) , vriskarica Anthus spinoletta (cca. 300 os.) in druge. Na travniku pred Kozlerjevo goščo sem opazil majhnega ptiča, ki je ždel na eni izmed redkih travnih bilk, ki so ostale še iz poletnih mesecev. Pomislil sem na prosnika, saj se nekateri osebki še dolgo v jesen zadržujejo v naših krajih, nekateri pa ostanejo tu celo čez zimo. Na moje presenečenje sem skozi teleskop uzrl repaljščico. Podatek je zanimiv zaradi poznega pojava te vrste pri nas. Al Vrezec, Pražakova 11, 1000 Ljubljana BRINOVKA Turdus pilaris FIELDFARE - 300 on 11 th November 1995 in the vicinity of Maribor, where grapes far late and the so-called "ice" vintage grow ripe 11.11.1995 sva se z Nušo Vogrin vozila po vinorodnem okolišu v okolici Maribora. M ed Melečnikom, Celestrino in Vodolami sva kar nekajkrat opazila manjše jate brinovk, ki so se spreletavale in očitno iskale zadnje jagode, ki so ostale na trti za najbolj žlahtno vince -pozno trgatev, ledeno vino in suhi jagodni izbor. Da najina domneva drži, sva se prepričala v kraju Pekel in kasneje še v Dragučevi. Na obeh mestih sva naletela na jato brinovk, ki je štela okrog 300 ptic in se v manjših jatah z drevja spuščala na trto, kjer so viseli že skoraj povsem posušeni grozdi. V obeh jatah nama je uspelo izslediti tudi po en osebek vinskega drozga Turdus iliacus. Ali bo pridelek žlahtne kapljice zato kaj manjši, pa bomo kmalu zvedeli, ko (če) bodo vinogradniki vložili odškodninske zahtevke za manjši pridelek na račun "jagodojedih" ptičev. Milan Vogr in, Hotinjska cesta 108, 2312 Orehova vas ŽAMETNA PENICA - Sylvia melanocephala SARDINIAN WARBLER - On 15th April 1995 caught at Šempeter in the Savinja valley V mrzlem jutru 15.4.95 sem pri Šempetru v Savinjski dolini postavil nekaj mrež. Bilo je oblačno, brez vetra, vendar je bilo preletavanje in oglašanje ptic kar živahno. Okoli osme ure sem zaslišal petje (oglašanje), podobno petju rjave penice. Razmišljal sem, ali je za ta zgodnji 37