Glas iz mlajših učiteljskih krogov na Goriškem. Malokdaj Čitamo kaj iz pereša mlajšega učiteljstva. Tudi na zborovanjih se le redkokdaj kateri oglasi. Eaj je temu vzrok? Ali je mogoče mlajše učiteljstvo nezmožno ali pa je tako brezbrižno! ? Namen teh vrstic je pojasniti njib. položaj. Naj se mi pa oprosti, če zadene katerega kaka strelica! Vem, da bom govoril marsikaterim, posebno mlajšim kolegom iz globočine srca in da mi bodo za to natiboma hvaležni. Videl in opazoral sem jih večkrat o prilikah, ko smo bili zbrani, kako so se potiskali v svoj kotec ter pazljivo poslušali govornike. Slišali so tudi vzklik: BMlajši učitelji, zganite se, delajte z nami!" In pri tem vzkliku so se marsikateremu učitelju zabliskale oči in usta so se mu že nehote odpirala, da bi povedal kar misli. Ali nekaj ga je stiskalo k tlom, tako da ni mogel dati duška svojemu srcu. Imelje morda najlepše in najplemenitejše načrte, a molčal je rajši, ker je vedel, da se na ta način ogne morebitnim zameram. Nekateri so že taki, da sami radi udrihajo, a dotakniti se ne pu6te. Eaj večkrat tiči v taki molčeči duši, niti ne mislite! Mogoče najvzvišeneja misel 1 Zvonček ga prebudi iz teh lepih sanj, ter predsednik naznani, da se je zborovanje končalo! Vzdigne se zopet mirno s svojega sedeža ter zapusti dvorano z upom, da se drugič ojunaSi. Drugič pa navadno tudi tako. Zaraditega bi se lahko mislilo, da je zadnji naraščaj mogoče tako malovreden. Ne, ni tako! Zakaj pa ni odložil svojega kamena? Oprostite, da moram povedati resnico! Temu so krivi veekrat predpostavljeni kolegi s svojim breztaktnim postopanjem. Eakšna krivica se lahko godi prizadetemu kolegu! Drugače pa vsa čast nekaterim starejšim kolegom za njih marljivost in požrtvovalnost. Bog varuj, ako bi jih ne imeli! Sem spadata tudi naša dva učiteljska zastopnika. Bog jima daj zdravje! Naj se opuste pa nekatere nelepe napake, ki ne morejo imeti privlačne sile. To so osebnosti. Tako se zgodi, da se marsikaterega starejšega učitelja prezira samo zato, da bi se ne vzpel mogoče on na višji stolee, mlajšega pa zato, ker noče biti kričač. Grdo je ono prilizovanje, posebno pred kakšnimi volitvami. časih se zgodi, da sedi pri eni mizi pet kolegor, od katerih vsak misli, da dobi glasove onih štirih zraven sedečih. In medsebojno stiskanje rok to izpričuje. Verujte mi: vrednost moža se sama pokaže. Ni treba nikakega prilizovavanja. Posebno proti mlajšim kolegom ne. Imel sem priliko videti mlajšega torariša v družbi starejših. Dokler je bil pri mizi med njimi, so prihajale k ušesom samo Ijubeznive besede. Ko se je pa oddaljil, je udarilo po njem. To e zahrbtno. Zgodi se navadno, da ravno čez onega zabavljajo, ki jih duševno prekaša. Ne bodimo si medsebojno v laseh! Eden je mogoče muzikaličen, drugl je obdarovan z lepim glasom, tretji je dober risar, četrti se zna v družbi bolje kretati; zato jim pa ne bodimo nevoščljivi! Imejmo jih tem rajši v svoji sredi! Sieer je že res, da nervoznost sedanjega časa k temu pripomore. Preidimo na privatno življenje učiteljstva. Tudi v to se učiteljstro medsebojno preveč meša, posebno v ono mlajšega učiteljstva. Ali se more to mogoče prištevaii svobodi? Ali je to mogoče t izpodbujo mlademu učitelju, ki ima že tako sam oa vseh straneh ukazovalcev čez glavo zadosti. Ni ga stanu, ki bi bil tako odvisen. če je že tako, ne bodimo si še med seboj taki. Prav je podpirati moralno življenjel In kaj si moremo misliti lepšega o učitejju, kakor da moralno živi. Edo pa živi bolj moralno nego učiteljstvo? Ne zamerimo mu pa Tsake malenkosti. Vsi smo vendar iz mesa in kosti. Naj se ne gleda pri nas vse s povečalnim steklom, česar se drugod noče niti videti! Naj se ne gleda samo, kako bi se nas uničilo. Velikokrat se zgodi, da se s takim ravnanjem doseže nasprotne uspehe. Vsak izmed nas ima tudi glavo in srce. Blagohoten opomin in nekoliko ljubezni do bližnjega izda več nego pa ironično zbadanje. Eaj pa t šoli! S kakšnim veseljem naj dela potem učitelj tam, ako mu izkuša n. pr. voditelj vsak čas ogreniM njegovo stališče. Eako naj se svojega voditelja spoštuje, ako se vidi, da pri vsakem občevanju z njim in pri vsaki konferenci nič drugega kakor posega v njegovo privatno življenje! Pustite vsakemu, kamor mu srce želi, ne pa človeka begati z različnimi zvijačami, samo zato, da bi se mogoče doseglo kaj sebičnega. To je nizkotno! Oblastnije naj bi takega početja ne dopuščale, posebno pa, če je učitelj drugače v šoli delaven in sposoben. Saj le šola je naša prva skrb. Eakor sa vidi, je pa nekaterim prvo kaj drugega. Torej proč s takim početjem! In, gospodje nadzorniki naj tega ne podpirajo. Zgodi se tudi, da se hočejo vse vrline kakšnega kolege vreči in mlati se po njem z veliko slastjo. In takemu počenjanju naj bi se dotičnik še klanjal in lizal pete. To je proti moškemu ponosu. Spoštujmo sicer starost, ali ravnotako naj ima starost ozir do nas. Ne misli, da obstoja vse le v strahovanju. Ce vidimo v voditelju dobrega učitelja z vidnimi uspehi, ki lepo in nepristraasko ravna s podrejenim mu učiteljstvom in ne išče zabrbtnih namenov, ga bomo gotovo spoštovali in čislali. Eako pa, ako je nasprotno resnica! Z dobrohotnostjo in Ijubeznijo se doseže veliko več. Ne prezirajte tudi preveč učiteljstva, ki ni v naših društvih. Saj marsikateri ni po svoji krivici zašel kam drugam. Izkušajte jih pa s taktnim postopanjem dovesti v svoj tabor. Povsod naj veljajo za vsakega enake pravice. če bi videli n. pr. zdravega učitelja z dopustom, drugega pa 8 potrto dušo in telesom metati čez prag, bi to utegnilo imeti čudne posledice. Da marsikateri ne more biti tak kakor bi sam hotel, so večkrat krive merodajne razmere. Saj veste, da če butate z glavo v trdo steno, je ne boste prevrnili. Le mirno ,'pa previdno postopanje kaj izda. Eakšni uspehi so pri prvih, se Uhko prepričamo pri zgledih. Marsikaj se ne da kar tako čez nofi prenarediti. Edor je za politiko, naj politizira, saj to mu je v nekako veselje in zabavo. Ne pa zahtevati to od vsakega, ker vsi niso že po naravi za to. Zaraditega ga ni treba prezirati. Dosti je, če ima pravo srce in glavo na mestu. Večkrat pa tudi molk in en pogled nekaj izda. Casi so resni, zato sezimo tem trdneje v roke, bodisi star ali mlad, ter bodimo ena čreda in en pastir! Pustimo pa druge privatne namene vsakterega! Le na ta način zamoremo tudi v šoli imeti prave uspehe in mlajše učiteljstvo bo gotovo tem rajše seglo v podporo starejšim svojim kolegom in spoštovali bodo njih nadrejene oblastnije.