Novogoriška Eda ne more konkurirati z Dubajem /1 13 Nasprotniki uplinjevalnika dvomijo o neodvisni presoji znanstvenikov Primorski dnevnik SOBOTA, 8. JANUARJA 2011 Št. 6(20.021) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Večni prepir za oslovo senco Dušan Udovič Novo leto se na italijanski politični ceni začenja v enakem stilu, kot se je zaključilo staro. Razmajano vladno desno sredino kar naprej razjedajo notranje polemike. Za najnovejšo je poskrbel vsemogočni zakladni minister Tremonti, ki je javnosti postregel z drugačno resnico, kot jo ljudem ponuja predsednik vlade Berlusconi. Njegova vizija prihodnosti je realistično črnogleda, poudarja, da kriza še zdaleč ni mimo in se bodo nekateri njeni aspekti še zaostrili. Tre-montijeva razlaga pa je v popolnem nasprotju z ocenami predsednika vlade, za katerega sta rožnato prikazovanje italijanskih gospodarskih razmer in optimizem za vsako ceno zapoved. Berlusconijevi najbližji sodelavci so včeraj skušali omiliti nasprotja, vendar je razkorak v ocenah ostal očiten. V vladnih vrstah tlijo še druga nezadovoljstva, več ministrov za svoje resorje terja dodatna finančna sredstva, ker je napovedane programe brez njih nemogoče izpeljati, Tremonti pa drži mošnjo trdno zadrgnjeno. O resnem italijanskem položaju dodatno govori včeraj objavljeni podatek, da v državi kar trideset odstotkov mladih ne najde zaposlitve, kar je najslabši podatek doslej. V bistvu so vsa prizadevanja za delovna mesta usmerjena v ohranjanje dela za tiste, ki ga tako ali drugače že imajo, tretjina mladih pa do dela sploh nima dostopa. Mar bi se politika (tudi opozicija) resno lotila tega problema, namesto da se, nepoboljšljivo zagledana vase, prepira za oslovo senco. italija - Začetek slovesnosti ob 150-letnici zedinjenja države Napolitano pozval k praznovanju obletnice Bossi: Brez federalizma bi bilo praznovanje negativna stvar trst - Obisk producenta Kastelica in scenarista Sterleta Streli v Bazovici: februarja tržaška predpremiera filma TRST - Februarja bo v Trstu predpremiera dokumentarno-igranega filma Streli v Bazovici, ki opisuje zgodbo štirih bazoviških junakov. Film, ki je nastal v produkciji Studia Vrtinec iz Novega mesta, je režiral Tugo Štiglic, scenarist pa je Jadran Sterle, naj bi predvajali najverjetneje 4. februarja v Narodnem domu v Trstu, čeprav datum še ni uradno potrjen. Včeraj sta se v Trstu glede tega na pogovorih s predstavniki Narodne in študijske knjižnice in družbe RAI mudila producent Primož Ka- stelic in scenarist Jadran Sterle. Ob februarski predpremieri filma je predvideno tudi odprtje fotografske razstave, v septembru pa naj bi Strele v Bazovici predvajali tudi po televizijskih programih RAI. Na 6. strani REGGIO EMILIA - Predsednik italijanske republike Giorgio Napolitano je včeraj v Reggiu Emiliji odprl obdobje praznovanja 150-letnice zedinjenja Italije z govorom, v katerem je med drugim politične sile opozoril, da zmanjševanje pomena te obletnice ne koristi nikomur in utegne škodovati federalizmu. Na Napolitanove besede se je odzval vodja Severne lige Umberto Bossi, rekoč da če ne pride do izvajanja federalizma, je proslavljanje zedinjenja negativna stvar, s tem pa je povzročil tudi vrsto odzivov v politični srenji. Na 11. strani Furlanič: izredne seje o visokohitrostni železnici pod Krasom Na 5. strani ■ m v V • V • • V Tržiču snujejo muzej ladjedelništva Na 12. strani V Gorici vsepovsod divja odlagališča Na 14. strani V Postojni predstavili čezmejni Primorski smučarski pokal Na 17. strani kultura - Svetovna dediščina Čedad kandidat za vpis na Unescov seznam gorica-doberdob - V ponedeljek vrnitev v šolske klopi Na večstopenjskih šolah stekle priprave na vpisovanja Praznični čas se izteka. V ponedeljek, 10. januarja, se bodo učenci in dijaki vseh slovenskih šol v goriški pokrajini vrnili v klopi, z rednim delovanjem pa bodo istega dne spet začeli tudi slovenski otroški vrtci. Intenzivni tedni čakajo predvsem ravnateljstvi Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici in Večstopenjske šole Doberdob, saj se bodo v kratkem začela vpisovanja v prve letnike vrtcev in šol. Po določilih italijanskega ministrstva za šolstvo, ki je pred enim tednom izdalo okrožnico, bo vpisovanje letos potekalo do sobote, 12. februarja. Na 12. strani 2 Sobota, 8. januarja 2011 ALPE-JADRAN / slovenija - hrvaška - Pozitiven obračun medesebojnih odnosov v lanskem letu Ljubljana in Zagreb odprla pot za rešitev ključnih odprtih vprašanj Dogovor tudi o načinu reševanja mejnega vprašanja in dolga nekdanjih varčevalcev LB LJUBLJANA - Slovenija in Hrvaška sta v minulem letu dosegli dogovor o načinu reševanja najtežjih vprašanj, ki so odprta še od osamosvojitve leta 1991. O meji med državama bo presojalo arbitražno sodišče, vprašanje dolga varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke pa se bo reševalo v okviru nasledstva. Na rešitvi bo sicer treba počakati še nekaj let. Po sklenitvi arbitražnega sporazuma novembra 2009, s katerim sta se državi dogovorili za ustanovitev petčlanskega arbitražnega sodišča, ki bo dokončno razsodilo o meji, je večji del lanskega leta minil v procesu ratifikacije sporazuma. V Sloveniji se je proces zavlekel zaradi dvakratne presoje sporazuma na ustavnem sodišču in referenduma, na katerem so volivci dokument podprli. Zaradi hrvaške enostranske izjave, v kateri Sloveniji odreka pravico do teritorialnega dostopa do mednarodnih voda, se je nato zapletlo pri izmenjavi diplomatskih not o ratifikaciji sporazuma. Po štirih mesecih, ko več od tega, da strani usklajujeta podrobnosti, ni bilo mogoče izvedeti, je novembra le prišla novica, da sta državi noti - brez priloženih izjav - izmenjali, s tem pa tudi končali postopek sprejemanja oz. ratifikacije sporazuma. Z izmenjavo not so se začele formalne priprave na arbitražni postopek. Na slovenskem zunanjem ministrstvu tako v okviru priprave zagovora deluje projektna enota, oblikovana je posvetovalna skupina s podskupinami, vlada pa je poleg tega potrdila tudi skupino pravnikov, ki bo pripravila zagovor Slovenije pred arbitražnim sodiščem. Hrvaška vlada je že imenovala svojo zastopnico na arbitražnem sodišču, Majo Seršic, predstojnico katedre za mednarodno pravo zagrebške pravne fakultete. Svojih arbitrov pa Slovenija in Hrvaška še nista imenovali. Postopki, predvideni v arbitražnem sporazumu, bodo stekli po podpisu hrvaške pristopne pogodbe z EU, kar naj bi se po zadnjih pričakovanjih zgodilo v drugi polovici leta 2011. Arbitražno sodišče, v katerega bosta državi imenovali po enega arbitra, skupaj pa bo štelo pet članov, bi z delom lahko nato začelo čez kako leto, medtem ko bo na razsodbo treba počakati najmanj dve leti. Nekaj let bo treba počakati tudi na rešitev drugega pomembnega vprašanja, ki je bremenilo odnose med državama -dolg varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke in z njim povezano zaprtost hrvaškega trga za slovenske banke. Potem ko je Zagreb letos - šesto leto veljavnosti sporazuma o nasledstvu - le pristal, da se vprašanje rešuje v skladu s sporazumom - torej na pogajanjih pod okriljem Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Ba-slu - je pred njihovim začetkom treba postoriti še marsikaj. Uradno soglasje za nadaljevanje pogajanj mora dati še Srbija, naslednice morajo najti mednarodnega finančnega eksperta, s katerim bodo soglašale vse, se dogovoriti o predmetu pogajanj... Ze to lahko vzame kar nekaj časa, na koncu pogajanj, ki bi lahko bila glede na dosedanje izkušnje pri nasledstvenih vprašanjih dolgotrajna, pa ni niti nujno, da bodo naslednice dosegle dogovor. Ta in druga odprta dvostranska vprašanja so vplivala tudi na tempo približevanja Hrvaške EU, saj je Slovenija v procesu približevanja južne sosede kot članica še naprej uveljavljala svoje interese. Pri odprtju poglavja o okolju je tako Slovenija dala soglasje na podlagi zagotovila, da Hrvaška ne sme izvajati zaščitne ekološko-ribolovne cone do razsodbe arbitražnega sodišča. Za soglasje k odprtju poglavja o ribištvu pa se je odločila ob zavezi Evropske komisije, da bo pred zaprtjem poglavja poskrbela za uveljavitev ribolovnega dela maloobmejnega sporazuma med Slovenijo in hrvaško (Sops) in zgodovinskih pravic slovenskih ribičev. Poglavje o skupni zunanji, varnostni in obrambni politiki pa je Hrvaška lahko začasno zaprla 22. decembra, potem Borut Pahot (levo) s švedskim premierjem Fredrikom Reinfeldtom (v sredini) in Jadranko Kosor (desno) med podpisom dogovora o arbitražnem sporazumu v Stockholmu 4. novembra 2009 arhiv ko je Slovenija dala soglasje po uveljavitvi arbitražnega sporazuma. Ko je Hrvaška dala uradno soglasje BIS za nadaljevanje pogajanj o starih deviznih vlogah, pa je Slovenija dala soglasje tudi za začasno zaprtje poglavja o prostem pretoku kapitala. Hrvaška je tako tudi lani napredovala na poti v EU in upa v končanje pogajanj do sredine letošnjega leta. Odnosi med državama so bili lani dobri, tako da ni bilo pomembnejših incidentov, v duhu boljših odnosov pa je prišlo do številnih dvostranskih, tudi neformalnih srečanj premierjev, predsednikov držav in zunanjih ministrov. Premierja Borut Pahor in Jadranka Kosor sta na številnih srečanjih zastavila sodelovanje na več področjih. Na podlagi njunega dogovora sta vladi oblikovali mešano komisijo za odprta vprašanja, po petih letih pa aprila oživili mešano komisijo za gospodarsko sodelovanje, ki ima trenutno nalogo, da pripravi predloge za skupen nastop na tretjih trgih. Gospodarsko sodelovanje je bilo tudi v ospredju več srečanj predsednikov in zunanjih ministrov. Premierja sta skupaj sprožila tudi proces Brdo, neformalno obliko sodelovanja držav Zahodnega Balkana v luči njihovih prizadevanj za članstvo v EU, s srbskim predsednikom Borisom Tadicem pa sta oblikovala "personalno trilateralo" za krepitev medsebojnega zaupanja. (STA) manjšine - Madžari v Sloveniji Ferenc Horvath novi predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodnostne skupnosti LENDAVA - Novi predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodnostne skupnosti je Ferenc Horvath. Njegovo kandidaturo je na tajnem glasovanju podprlo 13 od 21 novoizvoljenih članov sveta skupnosti, protikandidatka, nekdanja poslanka Maria Pozsonec, ki je skupnost vodila pred leti, pa je dobila osem glasov. 38-letni profesor madžarskega jezika in geografije Ferenc Horvath je direktor Zavoda za informativno dejavnost madžarske narodnosti in že leta aktiven v narodnostni politiki, nazadnje je bil predsednik lendavske občinske samoupravne narodne skupnosti. V skladu s statutom organizacije se bo direktorski funkciji na zavodu, ki izdaja tednik Ne-pujsag, odpovedal. Po izvolitvi v četrtek zvečer je dejal, da ga čaka veliko dela in da želi biti aktiven predsednik. Sistem organiziranja narodnostnih organizacij in institucij je po njegovem dobro utečen, zagreb - Dogovarjanje o izidih nogometnih tekem Slovenska državljana predala Hrvaški stanovanji v Poreču ZAGREB - Dve stanovanji, velikosti 183 in 80 kvadratnih metrov, v Pore-ču, ki sta bili v lasti slovenskih državljanov, obtoženih na Hrvaškem za ponarejanje nogometnih tekem, Dina Laliča in Admira Suljica, sta od začetka decembra lani v lasti hrvaške države. Gre za začetek razpleta razvpite afere Offside. Kot piše časnik Jutarnji list, sta dva organizatorja ponarejanja izidov na nogometnih tekmah na Hrvaškem zaradi velikih dobičkov na stavnicah priznala kaznivo dejanje ter sta se dogovorila s tožilstvom za določene zaporne ali pogojne kazni. Njuno premoženje je bilo začasno blokirano, na podlagi dogovora s tožilstvom pa naj bi jima premoženje tudi odvzeli 6. decembra lani. Istega dne je hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) vložil obtožnice proti 19 hrvaškim in omenjenima slovenskima državljanoma zaradi suma vpletenosti v dogovarjanje izidov nogometnih tekem. Poleg dveh slovenskih državljanov je med glavnimi organizatorji tudi hrva- ški državljan 49-letni Vinko Šaka, ki je ostal brez 63 kvadratnih metrov velikega stanovanja v Zagrebu. Še pred sojenjem pa je Hrvaška zaplenila premoženja v višini milijon evrov. "Iz zemljiških knjig ni jasno zgolj to, da so vpisane začasne blokade nepremičnin omenjene trojice, temveč da je kot lastnica nepremičnin medtem vpisana Republika Hrvaška, in sicer na podlagi izvensodne poravnave od 11. novembra lani," poroča časnik. Kot sklepa, so obtoženci očitno 11. novembra podpisali pogodbo s tožilstvom. Omenjeni trojici, ki so ji decembra lani podaljšali pripor, so odvzeli tudi več kot 50.000 evrov gotovine, ki jih je imela v času, ko so jo prijeli. Hrvaški policisti so sprožili akcijo Offside konec predlanskega leta na podlagi informacij, ki so jih dobili od nemških kolegov. Preiskovalci sumijo, da je bilo dogovorjenih osem prvoligaških nogometnih tekem na Hrvaškem med koncem lanskega marca do začetka maja, v istem obdobju pa dogovarjanje za izid ni uspelo na štirih tekmah. mogoče bi bilo potrebno razmišljati le o ustanovitvi zavoda, ki bi "pokril" znanstveno oziroma raziskovalno dejavnost, vsekakor pa bi sedanji zavodi in tudi občinski narodnostni sveti lahko bolje sodelovali kot so doslej. Horvath meni, da morajo okrepiti tudi stike s porabskimi Slovenci in italijansko narodno skupnostjo, dobrega sodelovanja pa si želi tudi z obema vladama, slovensko in madžarsko. Napovedal je, da ga bodo pri delitvi funkcij vodila strokovna načela, ne pa poznanstva, ter dobro sodelovanje z drugimi zamejskimi Madžari in njihovimi organizacijami. Glede gospodarskega položaja Pomurja pa je dejal, da nima nobenih iluzij, saj je gospodarska kriza povsod, vendar pa morajo biti, čeprav to ni njihova osnovna naloga, na tem področju aktivni, da se bo čim več mladih lahko zaposlilo v domačem kraju, saj so v primeru, da se odselijo, za manjšino praktično izgubljeni. (STA) podrute - Spomin Pred 19 leti sestrelili helikopter evropske misije PORDENON, ZAGREB - Včeraj so se v kraju Casarsa della Delizia pri Porde-nonu in v Podrutah v hrvaškem Zagorju spomnili tragičnega dogodka, ki se je pripetil pred 19 leti med vojno na Hrvaškem. 7. januarja 1992 je letalo MIG 21 Jugoslovanske ljudske armade pri Podrutah sestrelilo neoborožen italijanski helikopter AB 205 z oznako evropske misije opazovalcev. Umrli so štirje italijanski in en francoski vojak. Helikopter se je iz Kapošvara vračal v Zagreb. V Casarsi so spomin na nadporočnika Jeana Loupa Eychennea, podpolkovnika in pilota Enza Venturini-ja ter poročnike Silvana Nataleja, Marca Matto in Fiorenza Ramaccija počastili vojaki 5. letalskega regimenta Rigel, navzoči so bili predstavniki občinske uprave. V Podrutah so na kraj nesreče položili številne vence, žrtvam pa se je s slavnostnim govorom v imenu hrvaške vlade poklonil notranji minister Tomislav Karamarko. Spregovorila sta tudi italijanski veleposlanik na Hrvaškem Alessandro Pignatti Mo-rano di Custoza in odpravnica poslov francoskega veleposlanika Salina Grenet. Kangler zavrača obtožbe iz kazenskih ovadb MARIBOR - Mariborski župan Franc Kangler se je včeraj odzval na kazensko ovadbo, ki naj bi jo zoper njega spisali mariborski kriminalisti v zvezi z domnevno sporno menjavo zemljišč za gradnjo toplarne. Kot je povedal na novinarski konferenci, o ovadbi uradno ni obveščen, vse obtožbe, tako iz tokratne kot prejšnje ovadbe v zvezi z Domom pod Gorco, pa zavrača. "V zadnjem času sem bil deležen dveh zelo podobnih kazenskih ovadb, v katerih mi očitajo zlorabo položaja zaradi mojih predlogov mestnemu svetu. Veseli me, da bo tožilstvo opravilo svojo delo, tako da bom lahko Sloveniji dokazal, da sem nedolžen, tisti, ki so me ovajali, pa da so naredili veliko napako," je dejal Kangler in dodal, da gre za prvi primer v državi, ko nekdo župana preganja zaradi njegovih predlogov v mestnem svetu. Mariborskega župana zlasti čudi dejstvo, da kriminalisti ovadbe proti njemu pišejo na podlagi člankov in intervjujev v časopisih. Kot je dejal v zvezi z zadnjo ovadbo, sam ničesar ni storil brez pravnih služb na Mestni občini Maribor, niti brez odobritve nadzornega odbora in mestnega sveta občine Maribor. Kangler tudi pričakuje, da ko bo tožilstvo zaključilo primer, da bo sam imel v medijih znova toliko prostora, kot se je to dogajalo v zadnjih treh dneh. Ob tem je še dodal, da sam verjame v slovenski pravni sistem, zato je prepričan, da za niti eno od obeh kazenskih ovadb ne bo odgovarjal. Tudi zagrebški podjetnik naj bi Sanaderju podaril BMW ZAGREB - Neimenovani hrvaški podjetnik je priznal preiskovalcem proti-korupcijskega urada, da je bivšemu hrvaškemu premieru Ivu Sanaderju leta 2004 podaril luksuzni avtomobil znamke BMW, piše včerajšnji Jutarnji list. Mediji so ta teden poročali tudi o 575.000 evrov vrednem avtomobilu BMW, ki ga je Sanaderju kupil lastnik podjetij Dioki in Novi list Robert Ježic. Zagrebški časnik poudarja, da identitete zagrebškega podjetnika ne morejo razkriti zaradi interesov preiskave, ki sega tudi v prvi Sanaderjev mandat leta 2004. Dodaja, da je tudi prvi BMW iz leta 2004 prav tako blindiran avtomobil sive barve, ki je precej podoben tistemu iz leta 2008, ki ga je Sanaderju kupil Ježic. Strokovnjaki ocenjujejo, da prvi BMW ni bil veliko cenejši od tistega iz leta 2008. Tako omenjeni podjetnik kot Ježic naj bi od Sanaderja dobila protiuslugo. Časnik ne navaja, kaj je Sanader storil za zagrebškega podjetnika, spomni pa, da je Ježicu uredil poceni elektriko in ugodno posojilo hrvaškega elektrogospodarstva. Na Danskem na podlagi slovenske tiralice prijeli nekdanjega pripadnika JLA KOEBENHAVN - Na letališču v Koe-benhavnu je bil v sredo na podlagi evropskega pripornega naloga in mednarodne tiralice Okrožnega sodišča v Kopru prijet švedski državljan, sicer bivši pripadnik JLA in bivši državljan BiH. Kot je sporočila tiskovna predstavnica slovenske policije Nuška Tavčar, je bila tiralica izdana zaradi suma storitve kaznivega dejanja uporabe nedovoljenih bojnih sredstev po 148. členu kazenskega zakonika nekdanje SFRJ. O prijetju je bilo v četrtek obveščeno sodišče v Kopru, ki bo izvedlo nadaljnji postopek, je dodala. Moški je osumljen, da je leta 1991 pri mejnem nadzoru ustrelil osebo v vozilu. Vojaki naj bi streljali v kolesa vozila, ki se je skušalo izogniti mejnemu nadzoru, pri tem pa je bil ubit moški, ki je sedel na zadnjem sedežu. Po poročanju švedskih medijev Slovenija 42-letnega moškega išče od leta 2007. Na Danskem so ga aretirali, ko se je vračal iz Egipta, in ga bodo najverjetneje izročili Sloveniji. Zanj so na Danskem odredili desetdnevni pripor. Odvetnik švedskega državljana sicer trdi, da je njegov klient nedolžen in da sploh ni vedel, da je za njim razpisana mednarodna tiralica.(STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 8. januarja 2011 3 čedad - Vpis italijanskih mest v povezavi z Langobardi na Unescov seznam svetovne dediščine. kobarid Kandidaturo Čedada podprlo SSlZj tudi slovensko kulturno ministrstvo del Rudj Langobardi prisotni tudi na ozemlju današnje Slovenije -Odločitev bo znana junija Skočirja ČEDAD - Direktorat za kulturno dediščino slovenskega ministrstva za kulturo podpira kandidaturo za vpis nekaterih italijanskih mest v povezavi z Langobardi na Unescov seznam svetovne dediščine. To potrjuje dokument, ki ga je državni sekretar na ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček izročil Stefanu Ballochu, županu občine Čedad, ki je nosilka in obenem tudi pobudnica pomembnega projekta. Čedajski župan se je slovenski vladi, posebno pa Gaberšč-ku, za podporo uradno zahvalil na četrtkovem Dnevu emigranta. V Sloveniji že nekaj let z zanimanjem spremljajo prizadevanja Čedada za vpis na Unescov seznam, to pa tudi zato, ker so se Langobardi nekaj desetletij zadrževali na ozemlju, ki danes pripada Sloveniji. V Kranju so imeli celo svoj upravni sedež, kasneje pa so se napotili v Furlanijo. Prav zaradi tega je direktorat za kulturno dediščino ministrstva za kulturo ponudil Občini Čedad strokovno podporo in pomoč pri utiranju poti za sodelovanje slovenskih strokovnih institucij (na primer Spomeniškega varstva ali nekaterih slovenskih muzejev) pri tem projektu. S tem v zvezi je bilo namreč v prejšnjih letih že nekaj srečanj tako v Čedadu kot v Ljubljani. Čedajska uprava je že od samega začetka poskusila k projektu pritegniti tudi slovenske institucije, saj si je želela povezavo med vsemi območji, ki imajo kot skupni imenovalec prisotnost lango-bardske kulture. Na ta način bi ustvarili nove priložnosti za kulturna srečanja, spoznavanja in sodelovanje v tem evropskem geokulturnem koridorju. Kar zadeva kandidaturo Čedada in drugih langobardskih mest v Italiji, pa naj povemo, da je v zadnjem obdobju naredila pomemben korak na poti do Langobardski tempelj iz 8. stoletja v Čedadu še danes pritegne številne obiskovalce vključitve na Unescov seznam svetovne dediščine. Uvrstila se je namreč v zaključno fazo, med katero bo svetovni odbor za varstvo kulturne in naravne dediščine pri organizaciji Unesco podal svojo odločitev. Usoda čedajske kandidature bo dokončno znana junija, proglasitev pa bo v Bahrajnu. Z zadnjega zasedanja združenja Italia Langobardorum, ki se mu je v zadnjem obdobju pridružila še Pokrajina Varese, pa so prišle tudi druge vesti. Italijansko ministrstvo za kulturne dobrine je dalo na razpolago 40.000 evrov za promocijske dejavnosti, v sodelovanju z ministrstvom za zunanje zadeve pa bodo mar- nm ca organizirali posvet, s katerim nameravajo še dodatno promovirati italijansko kandidaturo za vpis na Unescov seznam. Čedad namerava tudi gostiti posebno mednarodno delavnico, med katero želi vsem zainteresiranim predstaviti model kandidature Italia Langobardorum, ki je tipološko povsem inovativen. (NM) KOBARID - Rudi Skočir bo v letošnjem letu, ko bo praznoval 60. rojstni dan, pripravil niz razstav po slovenskih krajih. Začenja ga v rojstnem Kobaridu, kjer so v prostorih Fundacije miru v Posočju včeraj zvečer odprli razstavo njegovih slik, v kobariški Zeleni hiši pa njegovih ilustracij za knjigo Balkanske ljudske pripovedke. Zamisel za niz šestih razstav je Rudi Skočir dobil po uspešni predstavitvi po nekaterih muzejih in galerijah po Sloveniji pred dvema letoma. Kobaridu bodo sledile razstave v Tolminu, Idriji, Novi Gorici, Kopru in zaključna v Ljubljani. Pri izboru del za jubilejni niz razstav je Skočir sodeloval z umetnostnim zgodovinarjem in poznavalcem njegovega dela Janezom Kavčičem. Rdeča nit vseh razstav bo ljubezen, ker pa bodo razstave gostovale v različnih prostorih, od muzejev in knjižnice do galerij, je temu prilagojen tudi izbor Skočirjevih del. Slikarski del razstav bodo sestavljali trije ciklusi - Rojenice in sojenice, Moje kraljice in Izgubljeni raj. V krajih, kjer je poleg poleg večjih razstavnih prostorov na voljo še kakšen manjši, pa bodo obiskovalcem ponudili na ogled tudi originale ilustracij, ki jih je Rudi Skočir pripravil za izdaje knjig Andr-senovih pravljic in Balkanskih ljudskih pripovedk. Razstavi v Kobaridu bosta odprti do 28. januarja. 8U0NACQUIST0 parfumerijaElisir MODASTORE KOLEKCIJE J/Z ZA 2ENSKE, M0SKE. OTROKE IN ZA DOM V mm V GORICi ODPRTO NEDELJI 9, in 16. JANUARJA CENTER SMART - GORICA - RONDG PRI £TANDRE2U URNIK OB NEDELJAH: ID.00-12 30 i 1 5.00-1 9 30 4 Sobota, 8. januarja 2011 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Bitka za pokojninsko reformo Vojko Flegar Če je ne bo preprečilo ustavno sodišče, je slovenska vlada v bitki, ki so ji jo ta teden napovedali sindikati, z verjetnostjo, ki meji na gotovost, izgubljena. Referenduma o novem pokojninskem zakonu, ki med drugim zvišuje starostno mejo (za moške na 65 let, za ženske na 63) in podaljšuje potrebno delovno dobo (na 43 oziroma 41 let), za katerega bodo sindikati do konca prvega februarskega tedna zanesljivo zbrali potrebnih 40.000 podpisov in ga bo parlament torej moral razpisati, vlada namreč z lastnimi močmi po anketah javnega mnenja ne bo mogla obrniti sebi v prid. In če bo padla ta njena doslej pravzaprav edina resna reforma, ni videti, kako bi se kot njena predlagateljica vlada lahko obdržala. Toliko bolj, kolikor je zaupanje državljanov v štiristrankarsko levosre-dinsko vlado Boruta Pahorja že zdaj več kot zgolj načeto. Po zadnjih lanskih jav-nomnenjskih raziskavah (vseh štirih upoštevanja vrednih) vlado podpira le še približno petina vprašanih, njen predsednik pa je tik pred tem da izpade s seznama dvajsetih najbolj priljubljenih politikov v državi. Zaupanje državljanov v vlado je lani dobesedno strmoglavilo, saj je prvo leto mandata navzlic krizi imela več podpornikov kot kritikov, to pa je izjemno slabo izhodišče za predreferen-dumsko kampanjo o zakonu, ki srednjeročno nemara res prinaša vzdržnost javnih financ, a hkrati od ljudi zahteva odpoved nekaterim pravicam. Ne zanemarljiv problem v zvezi s tem ima koalicija tudi sama s seboj, saj ena od vladnih strank pokojninske reforme v parlamentu ni podprla in odkrito agitira proti njej tudi po sprejetju. Po svoje razumljivo, ker gre za Desus (Demokratično stranko upokojencev Slovenije), a po mnenju obeh manjših koalicijskih partneric LDS in Zares tu- di neopravičljivo. Obe levoliberalni stranki, ki jima javnomnenjske raziskave napovedujejo izpad iz parlamenta po naslednjih volitvah, ne skrivata prepričanja, da bi premier Desus, ki je po anketah trenutno tretja slovenska stranka (za opozicijsko SDS) in komaj kaj še zaostaja za Pahorjevimi socialdemokrati, moral nagnati iz koalicije. Da bo šla vladna koalicija hudo sprta v verjetno kampanjo za referendumsko potrditev zakona, njene možnosti, da se zoperstavi učinkovitim de-magoškim geslom sindikatov (in upokojenske stranke), močno zmanjšuje. Že tako in tako je v podobnih primerih tista stran, ki mora argumentirati stvarno in trezno, v podrejenem položaju nasproti strani, ki ji ni treba ničesar utemeljevati, ker se legitimira kot zagovornica »pravice« in »malega človeka«. Ali, kot je ta teden v ljubljanskem Dnevniku zapisal ekonomist Igor Masten: »Na tej fronti se namreč srečujejo argumenti o tehničnih podrobnostih pokojninskega sistema, demografskih trendih, vrednotenju stroškov staranja prebivalstva ter pravičnosti s preprostimi udarnimi frazami, ki se v nekaj sekundah, tako kot udarni medijski naslovi, ponovijo ob čisto vsakem medijskem nastopu. Saj veste, kako udarno je reči: 'Delavci so preveč zgarani, da bi lahko sploh delali do 65. leta.' Ali za današnje potrebe meni najljubša: 'Kako nesmiselno je ljudi siliti delati dlje, ko pa je toliko mladih brezposelnih.'« V precej brezupnem položaju se je koalicija zatekla po pomoč k ustavnemu sodišču, ki naj bi referendum o pokojninski reformi prepovedalo zaradi protiustavnih posledic, ki bi lahko nastale, če volivci zakona ne bi potrdili. Protiustavnost zavrnitve naj bi bila med drugim v tem, da bi bil to poseg v ustavne pravice do socialne varnosti in pokojnine ter ustavno zagotovljene funkcije socialne države. Te pravice in funkcije, so prepričani predlagatelji presoja ustavnosti referendumske zahteve, lahko namreč država izpolni samo, če bo ta pokojninski zakon začel veljati, kakor ga je parlament sprejel. Ustavno sodišče je s tem, po prvih komentarjih nekdanjih ustavnih sodnikov in univerzitetnih ustavnopravnih avtoritet, vlada spravila v precej neroden položaj, saj z ničemer ni neovrgljivo dokazano niti, da sedanji pokojninski sistem ne more več zagotavljati v ustavi zajamčenih socialnih pravic niti, da jih novi zanesljivo zagotavlja. Ekonomisti se resda v glavnem strinjajo, da sedanji sistem jav-nofinančno ni več vzdržen, ne pa tudi, da je novi pokojninski zakon edini način, da država državljanom zagotovi, kar jim po ustavi mora, zaradi česar se pravniki pretežno nagibajo k stališču, da bi ustavno sodišče referendum moralo dovoliti. A tudi če tukaj ne razmišljamo vnaprej o pravnih plateh problema, je zanesljivo, da bo še tako briljantna obrazložitev morebitne prepovedi povzročila globok politični pretres ter povzročila nove socialne in medgeneracijske napetosti. Sindikati bodo svoj boj proti pokojninski in drugim reformam prenesli na ulice, v parlamentu pa bo največja opozicijska stranka iz tega naredila najmanj nekaj izrednih sej. Vladna koalicija, medtem morebiti samo še manjšinska, zmage pred ustavnim sodiščem ne bo utegnila proslaviti. Bi se pa ob takšnem razpletu verjetno navzlic vsemu lahko obdržala na oblasti. Če ji ustavno sodišče ne bo šlo na roko in ji bodo hrbet res obrnili še volivci, pa niti te možnosti ne bo imela. Od izida bitke za pokojninsko reformo tako niso odvisne samo slovenske javne finance in pokojnine, ampak tudi, ali se bo Pahorjevi vladi vendarle posrečilo končati mandat. ljubljana - Jutri Otroška igra Smradek • ■ v v* in druščina V Festivalni dvorani bo jutri ob 17. uri premiera predstave Smradek po besedilu pesnice, pisateljice in vsestranske ustvarjalke Svetlane Makaro-vič. Avtorica se v predstavi poigrava z idejo lepote in čistoče na eni ter umazanije in smradu na drugi strani. Smradek bo uvedel serijo Otroških gledaliških matinej ljubljanskega Pionirskega doma. Pravljični boj med dobrim v podobi cvetlic in dišav ter slabim, utelešenem v muhah in njihovemu vodji Smradku, je reži-rala Bjanka Kršmanc. Otroci skozi predstavo na zabaven in dinamičen način, z obilico plesnih in pevskih vložkov, spoznajo razliko med čistočo in umazanijo. Lepoto in čistost simbolizira prava ljudska pesem, umazanijo pa rap, kot sinonim poseganja človeka v naravo, so sporočili iz Pionirskega doma. V predstavi, namenjeni otrokom od tretjega leta dalje, bodo nastopili igralci gledališkega studia Pionirski dom. V naslovni lik Smradka se bo prelevil Primož Gorišek. Pod oblikovanje kostumov se podpisuje Jasna Slaček, za koreografijo je poskrbel Miha Fur-lan, za glasbeno podporo pa Andrej Pekarovič. V sklopu Otroških gledaliških matinej centra za kulturo mladih Pionirski dom bodo v naslednjih mesecih na oder postavili še predstave Žogica Marogica, Rap simfonija in Coprnica Zofka ter dve predstavi učencev Srednje vzgojiteljske šole. Serijo matinej bo junija sklenila zmagovalna predstava 9. otroškega festivala gledaliških sanj. EVRO 1,2961 $ -01,0 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 7. januarja 2011 valute evro (povprečni tečaj) 7.1. 6.1. ameriški dolar japonski jen 1,2961 108,29 1,3091 108,92 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 8,5906 39,8538 58,9200 8,6748 40,0330 59,2825 ll lUlJjlVa l upila danska krona r\ritancKi ti mt 7,4503 0,83830 7,4517 0,84450 L/1 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ W7OJ OJU 8,9378 7,7260 8,9210 7,7475 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 24,565 1,2512 24,710 1,2677 jVILoIjKI llallK estonska krona msH^arcki trtrint 15,6466 27727 15,6466 275,95 11 ici' moničnimi glasbeniki očarana in povedala, da je »sodelovanje v pravem filharmoničnem orkestru za mladega glasbenika velikega pomena, da ima to priložnost izkustva igranja v orkestru. Številne glasbene šole po Primorski si enostavno ne morejo privoščiti, da bi svoji gojenci imeli muzicirati v orkestrskem sestavu bodisi zaradi premajhnega števila učencev, zaradi prostorske stiske bodisi zaradi premajhnih finančnih sredstev.« Za premierne nastope po raznih krajih po Primorski je Mladinska filharmonija pripravila privlačen program z naslovom Latinsko-ameriška pustolovščina. Z deli skladateljev iz Brazilije, Čila, Argentine in Mehike je ponudila vročekrven sprehod po glasbenih pokrajinah, ki so za evropskega poslušalca vsekakor mikavne, a za naše glasbenike veliko bolj zahtevne, saj temeljijo na drugačnem metrumu, ritmu, tempu, koloritu in dinamiki. V filharmoničnem orkestru Nova pa so zbrani le najboljši ljubiteljski glasbeniki iz goriške pokrajine, vipavske do- novo - Dušan Jelinčič Bela dama Devinska v italijanščini Pri italijanski vsedržavni založbi Diabasis iz Reggio Emilie je pred nedavnim izšel roman Dušana Jelinčiča La Dama Bianca di Duino. Knjigo je avtor napisal v italijanščini, pred sabo imamo torej original dela. Knjigo je potem sam prevedel v slovenščino, roman z naslovom Bela dama De-vinska pa je izšel lani poleti pri ljubljanski založbi Sanje. Literarni kritiki so roman imenovali za hvalospev tržaške obale, slovenskih ribičev in njihovega boja za osebno in narodnostno preživetje, ne nazadnje pa tudi za zgodovinski in ljubezenski roman. Znani literarni kritik Matej Bogataj pa je o romanu med drugim napisal sledeče: »Bela dama Devinska je na romaneskno kopito ukrojeno, torej na knjižni obseg napeto bajeslovje. Naslov priskrbi geomorfologija, v katero je investirana ljudska domišljija in verovanje - skala v obliki ženskega obraza s kot da tančico, situirana nekam med grad in morje, ki naj bi spominjala na dogodke iz preteklosti. Za to ne moremo reči, ali je zgodovina ali mitologija ... « Legenda o Beli dami, ženi nasilnega graščaka iz Devina, vazala oglejskih patriarhov, je ena najbolj znanih na vsem območju severnega Jadrana, začuda pa še ni bila celovito zapisana, temveč le v kratkih črticah oz. pesnitvah. Variant je mnogo, vse pa obravnavajo vznemirljivo ljubezensko zgodbo nežne grofove žene in lepega ribiča. Sicer pa legenda večplastno prikazuje večni konflikt med oblastjo in preprostim ljudstvom, med oblastniškimi stremljenji gospoda in enostavnimi, a pristnimi čustvi nižjih slojev. Ne nazadnje gre za konflikt med kmeti in ribiči slovanskega ter plemenitaši in komaj porajajočim meščanstvom nemškega in latinskega izvora. V središču pripovedi je lepota devinskega gradu na mogočni pečini v Tržaškem zalivu, od koder se razprostira pogled širom po Jadranskem morju. Jelinčič je v roman vtkal motiviko morja in osvajalnih pohodov, večnih nasprotij med habsburško monarhijo, oglejskim patriarhatom in mestnimi občinami, ki so se tedaj šele razbohotile, predvsem pa velike ljubezni med grofico kmečkega izvora, ki je bila ugrabljena in nasilno prepeljana na grad, in domačim ribičem. Orkester izvaja program z naslovom Latinsko-ameriška pustolovščina line in Tolminskega (glasbene šole od Nove Gorice, Gorice, Tolmina, Ajdovščine, Komna). Težavnostna naloga je bila tako tudi pod taktirko energičnega Simona Perčiča, pozav-nista, pedagoga in dirigenta številnih orkestrov, ki je za svoje dosežke prejel razne nagrade, dovršeno izpeljana. Izpeljava takšnega velikopoteznega projekta je vsekakor zahtevna naloga, ki potrebuje veliko dobre volje, pripravljenosti, odprtosti, prilagajanja in predvsem ljubezni do glasbe. Po besedah Simona Perčiča je ideja za oblikovanje tega orkestra nastala že pred časom, sam je bil povabljen k sodelovanju pred letom. A skupnih vaj je bilo le nekaj, tik pred nastopom. Perčič vidi v uspehu, ki so ga dosegli predvsem pridne in vestne glasbenike, ki so pridno hodili na vaje. Tukaj je izpostavil tudi pripravljenost staršev, ki so svoje otroke -nekateri so komaj dopolnili 10 let -vozili na vaje. Še posebej je bil presenečen nad znanjem mladih glasbenikov, ki so doma skladbe zvadili in prišli na vaje pripravljeni. Ob temperamentni latinsko-ameriški glasbi, mladostniški energiji in barvitih oblačilih filharmonikov je bila dvorana Kulturnega doma Nova Gorica prežeta, ne le s prazničnim, ampak tudi navdihujočim razpoloženjem, ki je prepričalo polno dvorano poslušalcev. A najbolj nas je prevzela sreča na obrazih mladih nadarjenih glasbenikov, ki so žareli v zavesti, da so del nečesa enkratnega in pomensko izjemnega za kulturno življenje Severno primorskega prostora. Mladinska filharmonija Nova se bo po uspešnih decembrskih koncertih, ki jih je imela v Komnu, Kobaridu in Novi Gorici, predstavila tudi jutri ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Metka Sulic TOMIZZEV DUH Občutek za feeling Milan Rakovac Čakulan za prešidienton Slovenije, party za dornalište u Ljubljani, i vero se pocutin kuntiento, kako tujec, Hrvat, che vol dir Čefur, ossia S'cia-vo, zato ča san čovik Primorskega dnevnika, e si, po! Ma anche un vero Zamejec, Istrijan, Mediteranac zgubljen v megli (Videl sem v megli, v megli sem videl; bi reka Petrica Ke-rempuh) kontinenta. Po Ljubljani kroz maglu se probijaju krupni Ru-munji prijeteceg izgoleda: Aha, rečen samen sebi, Cigani, biži ca! Pak me je sran, i mu dan po Eura... Vracam se u Zagreb, kroz ma-glu s dvolitarskim plastičnim boca-ma piva skakutaju mladi momci i di-vojke; dajem gas, ki za ča su, lako da su ladri, Cigani, Bosanci, Srbi! I jo-pet me je sran samega sebe! Malo dalje, blokiran cijeli kvart, dvije pljač-ke banke, sto pedeset policajaca s "dugim cijevima" lovi nasilnike koji su pretukli novinara Miljuša. Sana-der na Teve bijesno prekida koru-škega parlamentarca; meine name ist nicht Ivica, ich bien Ivo! "Ma va la, va la macaco, va la con le tue belle". Cio mio, che mondo! Se domišljan, utročic san bija, kako bi did mi Jure zapra uvečer vrata i šalda hi z bardunon. Znate ča je bardun; kako kus grede! Briganit drugo ni bilo po Istri kad je došla Jugoslavija, ma je bilo spomina, i kad pade nuoc, bardun na vrata, i ne hoid ga drugo van z hiže! I pak se razminjen con el amigo Chileno Simon; ako i Španja gre v maloro, alora la fritaia la xe fata, i ce potiegnuti za sobon cilu Europu. Nordijci pušu kako bisno blago na nas Južnjake, da cemo rovinati Europu, pak da valja načiniti dva Eura, sje-vernjački i južnjački, ma cossa semo diventadi tutti mati? Ma cossa, Simon mio, ghe digo, 'demo tutti mafia alora? Mafija je efi-kasna, a ne? Piše Borut Mehle v Dnevniku: "Ušivi dnevi. Brez občutka za feeling, bi dejal mlajši sodržavljan. Nasilni. Ne le, da so skini pred Metelkovo strahopetno pretepli dijaka zaradi zanje napačnega napisa na majici. (Govori se sicer tudi, da gre za nekakšno potegavščino.) V Moskvi se dogaja vojna med 'nordijci in predrznimi juž-njaki', v kateri se je kombinatorik an-tifašizma in fašizma Putin postavil na stran večine. Tako se je izrazil. Globalno bi rekel, da se dogaja nekakšen spopad kulta telesa proti kultu pameti ali pač pametnosti. Bilderjev proti knjižnim moljem. Manchester United naj bi za Luko Modrica Tottenhamu ponujal kar 35 milijonov evrov odškodnine. Ženin je na poročnem slavju v Braziliji ubil nevesto, svojo pričo, na koncu pa sodil še sebi. Kresalova o testiranju na droge: Tudi če bi si odrezala kos mesa, političnim nasprotnikom ne bi bilo dovolj. Zgrešeno v osnovi. Vedno gre za spoj. No, začetek vsega je vseeno v glavi. Slučajno sem si na Youtubu ponovno ogledal raperja iz Kostolca. Stari nastop mladega Roma iz tega srbskega mesta, ki v kamero pove svoj smešen rap in odpleše breakdance po šelesteči oveneli travi na robu svoje mahale. Svoje čase sem ga znal na pamet. No, na novo ga je pred štirimi leti nekdo naslovil z Rap zvezda iz Am-brusa. In ja, danes je pod njim na forumu za 20 strani izpadov v smislu 'nauči se slovensko', 'onesnažuješ slovensko zemljo' ali 'metek v glavo'. Naj bo to, da od doze sovraštva človek postane žalosten, manj pomembno"... Posvud su Čefurji, vsi smo Če-furji, ossia Tschusch, ovvero S'ciavo; "Južnjaki" zapadno od Bregane, Hrvati i Slovenci zapadno od Škofij i sjeverno od Šentilja, Austrijanci u Njemačkoj, Niemci u Britaniji, Me-ridionali sjeverno od Bologne, Tali-jani sjeverno od Brenera; dogada nas se novi euro-rasizam, na križarskim tradicijama dovedenim do vrhunca u doba fašizma i nacizma... Južnjaki Vs. Severnjaki; čujen da su niki merli jur nazvali grupu držav PIGS, ča bi bilo po ingliešku SVINJE. Ma va la, zato ča propadaju, zajno su PIGS, alora - Portugal, Ireland, Greece, Spain... Ma donke oni more reci za uve druge, vržmo, GAF, Germany, Austria, France!... Novi rasizam i primitivizam uv-lači nam se kroz pore, udišemo i upi-jamo otrov najgore vrste. Doduše, to kao da su zagovornici politički ko-rektnog vokabulara i izazvali, svojim budalastom frazelogijom, u kojoj je nekorektno čak reci mama i tata, ali zar je „odgovor" ovaj užas nove, bahate, nepismene, nasilničke kulture: u samoj svojoj srži fašistoidne kulture. Nimamo več „občutek za feeling", očitno, vulgarna je cela te zgodba, vse več se pričakuje da si nasilnež, primitivec, polpismen in aroganten - potem si cool. E no, po! Xe vero, si, che xe de moda vestirse e gu-radar in giro come un deficente, cus-si che i parlamentari sembarno mafiosi e le signore vestide da troie, e i preti infantili come se fossimo creti-ni! Ma huje je još ča se i normalni svit ponaša - nenormalno. Ne znan ča reci, samo se tišin da smo mi kad smo bili mladi bili kako puri štausi i clowni za naše starije, pak valja sad kad smo stari smo zabili da smo mi počeli nositi duge lase i re-batinke, i pljukati kroz zube i kleti come i facchini del porto Polesani. Po-dessi anche mi, come Giorgio Bocca dir - zaustavite svijet, silazim! Ne! Ne! Moramo prihvatiti sav ovaj užas ko-ji smo mi, starije generacije, bacili na hrbat mladog naraštaja. MI moramo nešto još učiniti za njih; za početak, učiti ih važnosti UČENJA, pristojnosti, ljudskosti. Ne možemo samo oča-javati, i ja, kako fikanažo, volim biti z mladin ljudan. I kad razminiš dvi še-rije beside, vidiš da su - bolji ne go ča smo mi! Samo nimaju se u kega ugle-dati. Jer mi rezginiramo. E no, po! Dela Laure Facchinelli bodo na ogled v Ljubljani Na sedežu Italijanskega inštituta za kulturo v Ljubljani bo od 11. januarja do 11. februarja 2011 na ogled razstava beneške slikarke Laure Facchinelli. Otvoritev razstave bo v torek, 11. januarja 2011, ob 18. uri. Novinarka, pisateljica in umetnica Laura Facchinelli je pričela svojo slikarsko pot v začetku 70. let. Vsa ta leta je ostala zvesta tehniki olja na platno, hkrati pa je bila zelo svobodna pri raziskovanju, kar jo je od prvih kompozicij metafizičnega navdiha skozi abstraktne izkušnje pripeljalo k realizmu, pozornem na čustva, ki jih izzove pogled na pokrajino. Trenutno preizkuša nove načine, kako bi združila večni čar klasike z nemiri sodobnega človeka. V delih, ki jih je izbrala za to razstavo, umetnica raziskuje dve "področji", ki sta ji blizu: gore in Benetke (na sliki). / DNEVNE NOVICE Sobota, B. januarja 2011 1 1 italija - Predsednik Napolitano začel proslave ob 150-letnici zedinjenja države »Zmanjševanje pomena obletnice ne koristi nikomur« Odziv Bossija (Severna liga): Praznovanje brez federalizma bi bilo negativno REGGIO EMILIA - Politične sile in vsi tisti, ki imajo institucionalne zadolžitve, naj sodelujejo pri proslavljanjih 150-letnice zedinjenja Italije, saj zmanjševanje pomena te obletnice ne koristi nikomur in utegne ošibiti legitimne zahteve po federalistični reformi in splošni prenovi demokratične države, spoštovati pa je treba tudi državno ustavo in zastavo. To je poziv italijanskega predsednika republike Giorgia Napolitana, ki je včeraj v Reggiu Emiliji odprl obdobje praznovanja 150-letnice zedinjenja Italije (prav v Reggiu Emiliji so 7. januarja 1797 prvič uradno razvili italijansko trobojnico). Napolitano je sicer priznal, da v teku procesa italijanskega zedinjenja ni šlo vse tako, kot bi bilo moralo in da se ne sme zamolčevati stranpoti, vendar je prav spodbujati k pristopu, ki naj ne bo jalovo obtožujoč in v bistvu destruktiven in naj v polnosti osvetli napredovanje, ki ga je zedinjenje omogočilo Italiji. Pri tem je dodal, da je predpogoj za pozitivno soočenje s težkimi preizkušnjami, ki čakajo Italijo, obnovljena zavest, da se je treba soočiti s slednjimi kot enotna nacija, v isti sapi pa je tudi poudaril, da je treba vsekakor odpraviti nekatere izvorne napake, kot je državni centralizem. Na Napolitanove besede se je odzval vodja Severne lige Umberto Bossi, za katerega bi bilo praznovanje 150-letnice italijanskega zedinjenja brez federalizma negativno, medtem ko je minister Roberto Calderoli pozitivno ocenil predsednikove besede o potrebi po odpravi centralizma. Manj prizanesljivi pa so bili poslušalci ligaškega Radia Padania, za katere enotnost Italije ni dogma. Predsednik Nasprotno pa je predsednica senatorjev opozicijske Demokratske stranke Anna Napolitano je V Finocchiaro prepričana, da je nacionalna enotnost vrednota, v kateri se je treba prepo- Reggiu Emiliji tudi znavati ne glede na sprejetje tega ali onega zakonskega ukrepa, poleg tega je to ustavna prejel v dar kopijo vrednota, na kateri temelji civilizirano sožitje. Na Bossijeve besede se je odzval tudi trža- prve italijanske ški poslanec Finijevega gibanja Prihodnost in svoboda Roberto Menia, rekoč da če iz- trobojnire jave vodje Severne lige predstavljajo predpogoje federalizma, njegovo gibanje ne bo imelo težav pri glasovanju proti. ANSA washington - Zamenjava v vrhu ameriške administracije Obama za novega šefa svojega kabineta izbral vplivnega bančnika Billa Dealeya WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama si je za svojega novega šefa kabineta izbral bančnika Williama Daley-ja, sicer veterana administracije demokrata Billa Clintona, ki bo na položaju zamenjal začasnega šefa kabineta Petea Rousea. Slednji je konec lanskega leta zamenjal Rahma Ema-nuela, ki želi postati župan Chicaga.Obama je o zamenjavi »glavnega vratarja Ovalne pisarne« včeraj zjutraj obvestil svoje višje svetovalce, zvečer pa bo zamenjavo objavil tudi osebno pred novinarji. 62-letni Daley naj bi položaj prevzel enkrat v prihodnjih tednih, njegovi podporniki pa upajo, da se tokrat ne bo onesvestil kot leta 1996, ko ga je Clinton predstavil za svojega novega trgovinskega ministra. William Daley je brat župana Chicaga Richarda Daleyja in prihaja iz znane politične družine, ki Chicago obvladuje že desetletja. Daleyji so leta 2008 presenetljivo zapustili Clintona oziroma njegovo soprogo Hillary in za predsedniškega kandidata demokratov podprli Obamo. William Daley je sicer leta 2000 vodil neuspešno predsedniško kampanjo Ala Gora. Daley je trenutno na donosnem polo- Bill Dealey un Barack Obama žaju predsednika banke JP Morgan Chase za ameriški srednji zahod. Na položaj šefa kabineta Bele hiše ga je predlagal Rouse, ki je konec lanskega leta uspešno krmaril pogajanja s kongresom okoli kopice zakonodajnih ansa pobud, sam pa si tega dela ne želi. S svojimi zvezami na Wall Streetu in izkušnjami v predsedniškem kabinetu bo Daley, ki je Clintonu med drugim pomagal izpogajati Sporazum o prosti trgovini severne Amerike (Nafta) in zagovarja sredinsko demokratsko politiko, skrbel predvsem za to, da Obama lahko v kongresu doseže dovolj za ponovno izvolitev leta 2012. Njegovo imenovanje pošilja sporočilo, da je Obamova administracija resna glede proračunskih težav, obenem pa utrjuje negativno podobo administracije povezane z Wall Streetom, ki je zakrivil zadnjo recesijo in se izvlekel s pomočjo zveznega proračuna oziroma davkoplačevalcev. Za Obamo se je obdobje velikih zakonodajnih dosežkov končalo, saj je večino v predstavniškem domu kongresa prevzela republikanska stranka, ki si bo naslednji dve leti prizadevala za uničenje doseženega na čelu z zdravstveno reformo. Pri tem republikanci ne bodo uspešni, ker so demokrati ohranili večino v senatu in ob pomanjkanju dobre volje z obeh strani se obeta popolna blokada Washingtona. V Beli hiši bodo tudi druge spremembe. Tiskovni predstavnik Robert Gibbs je v sredo povedal, da se poslavlja, odhaja tudi glavni politični strateg David Axelrod, namesto katerega prihaja direktor kampanje 2008 David Plouffe. Sprememb bo še več. (STA) Smrt 17-letne smučarske reprezentantke BOCEN - Športne kroge v Italiji je včeraj zvečer pretresla vest, da je v Nemčiji umrla 17-letna italijanska reprezen-tatka v smučarskih skokih Simona Se-noner. Bila je z ekipo na pripravah v kraju Schonach v Črnem lesu, ko jo je nenadoma obšla slabost. Prve zdravniške ocene govorijo o naravni smrti. Preseljevanje ljudi zaradi WikiLeaksa WASHINGTON - Ameriški State Department je za zmanjševanje škode, ki jo povzroča objavljanje diplomatskih depeš s strani spletne strani Wiki-Leaks in nekaterih časopisov, ustanovil posebno delovno skupino, ki po svetu opozarja in tudi preseljuje ljudi, ki bi lahko bili zaradi objav ogroženi. New York Times piše, da na tem dela 30 ljudi v Washingtonu in tujini. Pomočnik ameriške državne sekretarke za demokracijo, človekove pravice in delo Michael Posner, ki vodi prizadevanja za zmanjšanje škode, je povedal, da se čutijo odgovorne za te ljudi, ki so bili imenovani v objavljenih depešah. WikiLeaks je doslej sicer objavil le odstotek od 250.000 ameriških diplomatskih depeš. State Department opozarja tuje poslovneže, diplomate, politike in aktiviste za človekove pravice. Nekaj oseb naj bi tudi preselili znotraj njihovih domačih držav ali celo poslali v tuje države. Čile včeraj priznal neodvisno Palestino SANTIAGO DE CHILE - Čile je včeraj Palestino priznal kot »neodvisno in svobodno« državo, je sporočil čilski zunanji minister Alfredo Moreno. V San-tiagu de Chile so tako sledili zgledu več držav Latinske Amerike, ki so neodvisno Palestino priznale v minulih tednih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.V začetku decembra so Brazilija, Argentina, Bolivija in Ekvador Palestino priznale kot neodvisno državo v mejah izpred šestdnevne vojne leta 1967. . V samomorilskem napadu 17 mrtvih KANDAHAR - Na jugu Afganistana v bližini meje s Pakistanom je v samomorilskem napadu umrlo 17 ljudi, je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP sporočil predstavnik guvernerja južne afganistanske pokrajine Kandahar. Samomorilski napadalec se je razstrelil v javnem kopališču v mestu Spin Baldok.Med žrtvami napada je po prvih podatkih en policist in 16 civilistov, 23 ljudi je ranjenih. ITALIJA V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Zaskrbljujoč beg možganov Sergij Premru_ Beg možganov iz Italije , piše The Economist. S polotoka namreč »odtekajo« v tujino številni mladi in izobraženi kadri. Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj je leta 2005 okrog 300 tisoč sposobnih in izšolanih ljudi zapustilo Italijo, »ki je sicer obogatela, ni pa odpravila socialnih pregrad, tako da je dostop do službe odvisen od družinskih vezi, političnih stikov in 'raccomandazio-ni' (it. v originalu), ne pa od sposobnosti. Protesti dijakov in študentov, ki so pred kratkim zajeli vso državo, so bili nepričakovano ostri in množični, verjetno tudi zato, ker so izraz nelagodja mladih, ki jim izobrazba ne zagotavlja prihodnosti, ugotavlja britanski finančni tednik. V zadnjem desetletju prejšnjega stoletja se je delež izseljencev iz Italije z višjo izobrazbo početveril. Število samo po sebi pa ni tako pomembno, saj tudi druge države beležijo težnjo k izseljevanju mla- dih z visokošolsko izobrazbo. Tako iz Velike Britanije odhajajo v Nemčijo, iz Španije v Francijo itd, vendar je to »izmenjava možganov«, saj se jih veliko izseli tudi v obratno smer, iz Nemčije v Veliko Britanijo ali pa iz Francije v Španijo, in se število priseljencev in izseljencev v glavnem izravna. Italija pa beleži čisto izgubo, saj se zelo malo specializiranih mladih priseli iz tujine v državo, ki negativno izstopa zaradi nizke stopnje investicij v raziskavo in razvoj (najnižja v petnajsterici držav Evropske unije pred širitvijo leta 2004), kot tudi zaradi - milo rečeno - netransparentnosti v dostopu do kvalificiranih delovnih mest. Nov davek za goste, ki prenočujejo v rimskih hotelih, ni najboljša novoletna napotnica za razvoj turizma v italijanskem glavnem mestu, ugotavlja britanski The Daily Telegraph. Gre za 2 evra na noč v hotelih nižje kategorije in 3 evre za hotele višje kategorije, kar bo navrglo občinskim blagajnam 80 milijonov evrov letno, ki naj bi jih namenili vzdrževanju turističnih struktur »večnega mesta«. Londonski časopis poroča, da so se istočasno podražili za en evro tudi muzeji v italijanski prestolnici, ki beleži okrog 30 milijonov obiskovalcev letno. Turistični sektor se pritožuje zaradi poviškov, ki nikakor ne bodo koristili razvoju turizma v Italiji v času, ko se sooča s konkurenco Španije in Grčije, ugotavlja časopis. Je Italija v stanju, da se zares otrese plastičnih vrečk? Vprašanje postavlja The Guardian, po oceni katerega so Italijani »nepripravljeni na tako kulturno spremembo«. Italijanski potrošniki letno porabijo okrog 20 milijard plastičnih vrečk in kaže, da se jim ne bodo odpovedali tako zlahka. Pristojna ministrica Prestigiacomo sicer zagotavlja, da gre za dokončno izbiro vlade v korist okolja, drugi pa niso tako prepričani, da se bo Italija res znala pri- lagoditi novim evropskim standardom, tudi ker javnost še ni povsem prepričana o tem, da je res treba opustiti dosedanje vrečke iz plastike in jih zamenjati z drugačnimi, iz papirja oz. druge snovi, ki v dogled-nem času preperi in ne onesnaži okolja. Da ne bi navajal samo britanskih medijev, bom povzel pisanje francoskega LEx-press, ki objavlja daljšo reportažo o primeru Battisti. Kot je znano, je italijanski terorist, obsojen na dosmrtno ječo zaradi štirih umorov, dolgo let živel v Franciji, kjer so mu nudili zatočišče na podlagi neformalne doktrine Mitterand. Nekdanji socialistični predsednik Francije je namreč zagotovil azil rdečim teroristom, ki so se odpovedali nasilnim akcijam, njegov naslednik Sarkozy pa je opustil pristop predhodnika in Battisti se je - verjetno s pomočjo francoskih tajnih služb, piše L'Express - zatekel v južno Ameriko, kjer mu je tik pred odstopom predsednik Lula za- gotovil zatočišče. Francoska revija obnavlja vzroke, zaradi katerih je del francoskih naprednih intelektualcev podprl italijanskega terorista, češ da mu v Italiji niso zagotovili pravičnega procesa - Battisti je namreč pobegnil iz zapora in ga ni bilo na sodni obravnavi. Med drugim L'Express ne podpira teze, po kateri naj bi francoska prva dama Carla Bruni posegla pri brazilskih oblasteh in podprla Battistijevo prošnjo po azilu. Na koncu pa še novička, ki sem jo zasledil na internetnih straneh škotskega The Herald. V dopisu o vplivu najnovejših teženj sodobne umetnosti na celotno družbo, dnevnik iz Glasgowa navaja, da je pisatelj James Joyce uvedel prvi kino na Irskem, in sicer s projektorjem, ki ga je prinesel iz Trsta. Bilo je leta 1909, ko je Trst še bilo pomembno mesto v srednji Evropi, preden se je začelo pogrezati v spanec, iz katerega se še ni povsem zbudilo. 1 2 Sobota, 8. januarja 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica-doberdob - Večstopenjski šoli s slovenskim učnim jezikom Stekle so priprave na začetek vpisovanj Ravnateljici Sonja Klanjšček in Elizabeta Kovic (zgoraj), osnovna šola na Vrhu (levo): v ponedeljek se bodo otroci vrnili v obnovljene prostore bumbaca tržič - Občina objavila razpis Snujejo muzejski pol tržiškega ladjedelništva V Panzanu sprejemni center, v palači »Albergo operaio« muzej industrijske arheologije V Tržiču se nadaljuje postopek za uresničitev muzejskega pola tržiškega ladjedelništva. Občina je v tem okviru že objavila razpis za notranjo opremo sprejemnega centra, ki ga bodo odprli v Ulici Pisani št. 28, v delavski četrti Panzano. V nabavo opreme, informativnega pulta in računalnikov, preko katerih bodo obiskovalci lahko spoznali zgodovino delavske mestne četrti in tržiške ladjedelnice, bodo vložili 21.000 evrov. Obiskovalci si bodo v centru lahko ogledali tudi dokumentarce o zgodovini in življenju v tej tržiški mestni četrti. Sprejemni center bo tudi startna točka za tematske turistične poti po Panza-nu, v katere naj bi vložili 151.000 evrov. Ob sprejemnem centru načrtujejo tudi ureditev muzeja ladjedelništva in industrijske arheologije, ki bo imel sedež v palači »Al-bergo operai«. Obnovitvena dela na stavbi so še v teku. Občina je načrtovanje muzeja, v katero je vložila 20.000 evrov, zaupala združenju AIPAI (»Associazione italiana per il patrimonio archeologico industriale«). Projekt muzeja spada v širši projekt »Muzejski pol ladjedelništva v Tržiču«, ki naj bi bil uresničen do leta 2012. Skupno bodo vanj vložili 1.766.500 evrov, 25 odstotkov stroškov pa bo krila tržiška občina. Ob sprejemnem centru, muzeju ladjedelništva in industrijske arheologije ter tematskih poteh v Panzanu spadata v ta projekt tudi posodobitev spletne strani www.archeologiaindustriale.it in promocija muzejskega pola. tržič Trčil in pobegnil Prometna policija iz Tržiča je po neuradnih informacijah izsledila av-tomobilista, ki je v nedeljo trčil v parkiran avtomobil v Tržiču in pobegnil. Po dosedanjih informacijah je za nesrečo, ki se je zgodila v popoldanskih urah v Ulici Bixio, odgovoren voznik avtomobila znamke Citroen zelene barve, ki so ga med drugim videli tudi nekateri mimoidoči. Avtomobilist je v nedeljo okrog 15. ure nekaj metrov pred križiščem z Ulico Barbarigo izgubil nadzor nad vozilom, zavozil levo in trčil v parkiran avto znamke Fiat punto, ki je odskočil in poškodoval še avtomobil Fiat 600, ki je bil parkiran pred njim. Hrup je pritegnil pozornost mimoidočih in stanovalcev, ki so opazili zelen avto, ki je brez prednjega odbijača zdrvel proti Ulici Carducci. Vozniku se je tako mudilo, da se ni na križišču z Drevoredom San Marco niti zmenil za rdečo luč na semaforju. Na kraj je prišla prometna policija, ki naj bi že izsledila krivca. Praznični čas se izteka. V ponedeljek, 10. januarja, se bodo učenci in dijaki vseh slovenskih šol v goriški pokrajini vrnili v klopi, z rednim delovanjem pa bodo istega dne spet začeli tudi slovenski otroški vrtci. Intenzivni tedni čakajo predvsem ravnateljstvi Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici in Večstopenjske šole Doberdob, saj se bodo v kratkem začela vpisovanja v prve letnike vrtcev in šol. Po določilih italijanskega ministrstva za šolstvo, ki je pred enim tednom izdalo okrožnico, bo vpisovanje letos potekalo do sobote, 12. februarja. Z vpisovanji bo najprej začela Večstopenjska šola Doberdob. Vpise bodo sprejemali na tajništvu v Doberdobu (tel. 0481-78009) od 17. januarja do 12 . februarja. Osebje bo staršem na razpolago od ponedeljka do četrtka med 8. in 10. uro, ob petkih od 11. ure do 13.45, ob sobotah pa med 8. in 10. uro. Ob sredah bo tajništvo odprto tudi popoldne, in sicer med 14. in 15. uro. Ravnateljstvo se je odločilo tudi za organizacijo skupnega informativnega sestanka za vpisovanje otrok v romjanski vrtec (oddelek v Romjanu in oddelek v Ronkah), ki bo potekal v četrtek, 13. januarja, ob 16. uri v vrtcu v Ulici Capitello v Romjanu (tel. 0481-777008). Istega dne si bodo starši lahko ogledali prostore vrtca v Rom-janu, v ponedeljek ,17. januarja, pa bo vrata odprl oddelek v Ulici Bratov Cer- vi v Ronkah (tel. 366-6200152). Na ravnateljstvu Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Ulici Grabizio v Gorici (tel. 0481-531824) bodo z vpisovanji začeli teden kasneje, in sicer v ponedeljek, 24. januarja. Tajniško osebje bo sprejemalo vpise v osnovne in nižjo srednjo šolo ter v vrtce od ponedeljka do petka med 8.30 in 10.30, ob sobotah med 8.30 in 12. uro, ob torkih in sredah pa tudi popoldne med 15. in 17. uro. Ravnateljica goriške večstopenjska šole Elizabeta Kovic je povedala, da se na tajništvu v tem času prvenstveno posvečajo pripravam na vpisovanja, v načrtu pa so tudi nekateri projekti oz. tečaji. »V prihodnjih tednih se bo začel tečaj slovenščine za italijansko govoreče starše otrok, ki obiskujejo naše vrtce in osnovne šole. To smo že prirejali v preteklosti, lani pa žal nismo imeli na voljo potrebnih sredstev. Tečaj je brezplačen, vodila pa ga bo Polona Sternad,« je povedala Kovičeva in nadaljevala: »Ob tem prvič načrtujemo tečaj tehnik sproščanja stresa, ki bo namenjen neučnemu osebju vseh slovenskih šol v goriški pokrajini. Tečaj, ki naj bi startal v drugi polovici februarja, spada med pobude za širjenje kulture zdravja, dobrega počutja in varnosti na delovnem mestu, ki jih predvideva enotno besedilo o varnosti pri delu oz. zakonski odlok št. 81/2008.« Tudi ravnateljstvo Večstopenjske šole Doberdob je v tem času osredotočeno predvsem na informiranje staršev in vpisovanja, pozorno pa spremlja tudi druge problematike. Med temi je predvsem postopek za izgradnjo slovenskega šolskega centra v Romjanu. »Po zadnjih vesteh naj bi ronška občina še ta mesec zaključila postopek za razlastitev zemljišča, na katerem bo zrasel slovenski šolski center. Nato bo lahko razpisala javno dražbo in določila izvajalca del,« je povedala Klanjščkova, ki upa, da bo do izgradnje šolskega centra prišlo čim prej. Gradbena dela so se medtem pravočasno zaključila na Vrhu, kjer bodo osnovnošolci v ponedeljek prestopili prag obnovljene šolske stavbe. Med novostmi je Klanjščkova naštela tudi začetek postopka za poimenovanje doberdobskega in sovodenjskega vrtca. »Sestavili bomo komisijo, v kateri bodo ob vodstvu večstopenjske šole zastopani tudi starši in občini,« je zaključila ravnateljica Sonja Klanjšček. (Ale) visjesolci Še nekaj pobud za pravo izbiro i ^ Mihaela Pirih bumbaca k A V soboto, 12. februarja, bo zapadel tudi rok za vpis na slovenske višje srednje šole v Gorici. Vpise tretješolcev bodo zbirali na tajništvih večstopenjskih šol v Doberdobu in v Gorici, v višješolskem centru v Ulici Puccini pa bodo medtem potekale še zadnje pobude za usmerjanje dijakov. Nižješolci in njihovi starši so informacije o slovenski višješolski ponudbi sicer že dobili na usmerjevalnih srečanjih, ki so potekala v zadnjih mesecih. Priložnost, da si dokončno razčistijo dvome, bodo imeli 21. januarja, ko bo v višješolskem centru spet dan odprtih vrat. Med 18. in 20. uro bodo obiskovalcem na razpolago profesorji poklicno tehničnega pola, ki obsega poklicni zavod za trgovske dejavnosti Cankar, tehnični zavod za upravo, finance in marketing Zois ter industrijski tehnični zavod za informatiko in telekomunikacije Vega, in pa licej-skega pola, ki ga sestavljajo humanistični li-cej Gregorčič (ekonomsko družbena opcija), znanstveni licej Gregorčič (opcija uporabne znanosti) in klasični licej Trubar. Ob tem bodo 14. in 15. januarja v višješolskem centru še enkrat gostili doberdobske in goriške tret-ješolce. Ravnateljica Mihaela Pirih upa, da bodo po dveh letih končno zbrali dovolj vpisov za odprtje prvega razreda zavoda Cankar. »Med usmerjanjem smo se zelo potrudili, da bi predstavili vrednost in pomen poklicnega zavoda. Zanj smo tudi zaznali določeno zanimanje. To je najbolj primerna izbira za tiste dijake, ki imajo potrebo po pogostejšem praktičnem udejanjanju učne snovi in jim bolj ležijo določeni predmeti.« gorica - Na nižji srednji šoli Ivana Trinka Odkrivali so kraško podzemlje Jamarji jih vabijo na obisk jam Med poukom in obiskom Rakovega Škocjana so izvedeli marsikaj o rekah ponikalnicah in o kraško-dinarskem svetu, na to temo pa so na šoli izdelali tudi plakate o kraških pojavih VRH Jamarji iz treh držav jutri na skupnem odkrivanju kraških jam Družabno novoletno srečanje jamarjev iz Slovenije, Avstrije in Italije bo jutri, 9. januarja, na Vrhu. Zbirališče bo po 8.30 pri tamkajšnji jamarski koči Kraških krtov, od koder se bodo jamarji odpravili najprej v že poznano jamo v bližini Brestovca, nato pa še v dve odprtini na ozemlju med Vrhom in Poljanami. Odkopa-vanju odprtin bo ob 14.30 v jamarski koči sledilo kosilo; poskrbljeno bo za veselo vzdušje in za glasbo, napovedujejo Kraški krti. Družabno srečanje se bo nadaljevalo do večera. Učenci 1.C razreda nižje srednje šole Ivana Trinka so v letošnjem šolskem letu obravnavali značilnosti Krasa. Vsi prvi razredi so obiskali Rakov Skoqan, kjer so si ogledali jamo in reko sedmerih imen, Ljubljanico, ki dobi na Notranjskem ime Rak. »Za zaključek projekta o Krasu sta nas obiskala predsednik in podpredsednik jamarskega društva Kraški krti, Edvard Gergolet in Dario Legiša,« poročajo Alexander Faganel, Sara Del Pino in Dejan Bacicchi: »Prišla sta v razred 1.C, saj ju je povabila prof. Viljena De-vetak. Najprej sta nam povedala, kako nastane jama, nato pa sta nam pokazala opremo, s katero se speleologi spuščajo v jame in prihajajo iz njih. Pokazala sta nam fotografije o raznih jamah, med temi tu- di o jami, ki so jo odkrili, ko so kopali predor za avtocesto. Vhod v to jamo je sedaj zaprt, ker je ta prav ob avtocesti, da bi se pa jamarji lahko podali v ta čudoviti podzemni svet, so izkopali nov vhod na vrhu grička, v neposredni bližini predora. Jama se imenuje Nemogoča jama ("Grotta Impossible""). Nekaj besed sta jamarja spregovorila tudi o jami Kraljici Krasa, ki je na Vrhu blizu koče Kraških krtov. To je najdaljša jama na goriškem Krasu, zraven nje pa je še ena zanimiva jama, ki so jo poimenovali Alex. Učenci smo veselo sodelovali pri razlagi dveh jamarjev, zato sta nas tudi povabila, naj njihovo Kraljico in jamarsko kočo obiščemo. Zemljepisna ura je bila res učinkovita, pridobili smo veliko znanja na prijeten in zanimiv način.« / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 8. januarja 2011 13 nova gorica - Najvišji objekt v mestu dobiva končno podobo V primerjavi z Dubajem je nastajajoča Eda »mini« Glas ulice« deljen - Zaskrbljenost zaradi težav pri polnitvi prostorov » Eda center v Novi Gorici, najvišji objekt v mestu, ki je ime dobil po letalih bratov Rusjan, dobiva dokončne proporce. V izgradnji je zadnje, petnajsto nadstropje, na enem delu so že začeli nameščati montažno fasado. Po zadnjih podatkih, ki so nam bili dostopni, naj bi bil objekt zgrajen v prvi četrtini letošnjega leta, do svežih informacij pa zaradi odsotnosti direktorja Euroinvesta, podjetja investitorja, nismo uspeli. Kakorkoli, stavba je že del mesta in s svojo markantnostjo nezgrešljiva tudi od daleč. Čeprav je še v grobem stanju, nedokončana, smo med mimoidočimi poskusili ujeti nekaj mnenj o njeni umestitvi v prostor, o njeni velikosti, izgledu, skratka, preverjali smo, kako jo ljudje sprejemajo. Nekaj odgovorov je bilo nevtralnih, v stilu: »Ne vem, saj je v redu. Bomo videli, kaj bo, ko bo končano.« Med zanimivejšimi so bili tile odzivi: »Pred kratkim sem se vrnila iz Du-baja. V primerjavi s tamkajšnjimi zgradbami se mi zdi tale Eda "mini". Ne, nič se mi ne zdi prevelika v primerjavi z okolico, prav paše sem. Nova Gorica je mesto, prav je, da ima kaj takega. Upam, da bo v Edi kakšen dober gostinski lokal, tega je v mestu premalo, pa kakšna nova trgovina ...,« meni Tamara iz Nove Gorice. »Sramota! V središču mesta, kot je Nova Gorica, zidati nekaj takega. To je kriminalno dejanje že zaradi prometa in vsega skupaj. Lepo prosim, poglejte, kako izgleda!« je kritičen Marjan iz Nove Gorice. »Stavba me niti ne moti, bolj se mi zdi vprašljivo, če bodo stvar izpeljali, če bodo v tej recesiji, ko nima nihče denarja, prodali vse te prostore in stanovanja, kar je pač predvideno. Da ne bo to še ena nedokončana zgodba, kot znamo to delati v Sloveniji zadnje čase,« pravi Tomaž iz Šempetra. Tako torej meni »glas ulice«. Za mnenje smo poprosili še arhitekta in načelnika oddelka za okolje in prostor na no-vogoriški mestni občini Nika Jurco in no-vogoriškega župana Mateja Arčona. Zanimal nas je njun komentar o umestitvi Ede v prostor in o tem, ali bo to pridobitev za mesto ali obstaja celo bojazen, da bo objekt z različnimi vsebinami - od trgovskih, poslovnih in stanovanjskih - prevzel vlogo sedanjemu središču mesta, Bevkovemu trgu. »Vsekakor mislim, da bo to velika pri- ronke - Koledar »Ni bilo potrate« Župan ostro odgovarja opoziciji Koledar mestnih redarjev iz Ronk je v celoti uresničen z zasebnim denarjem, nikakor ne z občinskimi sredstvi, z njegovo izdajo sta bila seznanjena tako župan kot poveljnik mestnih redarjev, občinska uprava pa je s tem soglašala. Ronški župan Roberto Fontanot odgovarja z ostrim tonom desničarskemu svetniku An-toniu De Benedittisu (Ljudstvo svobode), ki je zagnal vik in krik ter odbornika mestnih redarjev obtožil, da je koledar izdal z javnim denarjem in z namenom lastne promocije. Župan je včeraj povedal, da je na ta račun pred dnevi prejel ur-gentno svetniško vprašanje opozicijskega svetnika, istočasno pa je na dom dobil podlo anonimno pismo z obtožbo na isto temo. Pismo so prejeli tudi občinski svetniki in številni občani. »Najprej sem pomislil, da se je tako začela volilna kampanja,« je izjavil župan in dodal, da ima podlo pošiljanje anonimnih pisem, uperje-nih proti levi sredini, v Ronkah dolgo zgodovino. »To se je že zgodilo v letih 1997 in 2001, leta 2006 pa so me s širjenjem govoric skušali diskredi-tirati,« pravi Fontanot in zaključuje, da ne sprejema lekcij morale od svetnika, ki je v letih 2009 in 2010 na 21 občinskih sej bil od začetka do konca prisoten samo na eni. dobitev, nanjo gledam pozitivno,« meni Jur-ca. »Dokler objekta ne vidiš v prostoru, zgrajenega do konca, lahko vzbuja takšne in drugačne predstave. Zato smo takrat tudi razpisali arhitekturni natečaj, sam sem bil v žiriji. Presojanje je bilo kar težko, na koncu pa smo se vsi odločili za ta projekt. Na maketi izpade sicer zelo težko, celo premočno glede na ostalo "tkivo", zato je bilo malo strahu, da le ne bo delovala premočno, tudi sam sem veš čas malce v strahu spremljal to gradnjo. Vendar se je izkazalo, da gre za zelo premišljeno, dobro odmerjeno arhitekturo. Dobro se ujame z nebotičnikom, tudi če je večja, zato ker je nekoliko odmaknjena nazaj, v mestnih pogledih se lepo vklaplja v kompozicijo z več strani. Krasno deluje iz severne smeri, ker je zelo tenka, deluje zelo elegantno. Stavba je presegla merilo mesta, v primerjavi z drugimi stavbami, je ta malo bolj velemestna. Če bi bila tik ob magistra-li, bi bila katastrofa, tako pa je dovolj odmaknjena od nje, da v pravem merilu pade v ta prostor. Sedaj je še nekoliko groba, a se jo že oblaga s fasado, tako bo še pridobila na eleganci. Meni se zdi, da ne bo imela šibke točke, zelo dobro učinkuje z novimi mestnimi pogledi iz vseh smeri. Dobra odločitev torej in dober rezultat.« Na vprašanje, ali je upravičena bojazen, da bo prevzela vlogo centra oziroma ga v prenesenem pomenu zasenčila, odgovarja: »Ne, zdi se mi ravno obratno, še bolj močno ga dograjuje, saj je še celotno tamkajšnje območje nezgraje-no, nedokončano. Ravno ta trg lahko pridobi na teži, ta pozicija ga lahko obogati,« zaključuje svoje razmišljanje Jurca. »Glede na to, da je stroka speljala javni arhitekturni natečaj in da sta bili politika in stroka takrat glede tega enotni, nimam nobenih zadržkov, da ne bi bila pravilno umeščena v prostor,« pa pravi župan Arčon in nadaljuje: »Edina škoda je, da investicija zaradi določenih zapletov, ki so jih imeli investitorji, ni bila dokončana prej, ko ni bilo še gospodarske krize, da bi se izognili težavam pri polnitvi objekta. Sicer pa menim, da je to pridobitev za mesto. Glede tega, da bi prevzela vlogo sedanjemu centru, mislim, da je vsebinsko in prostorsko tako zasnovana, da center dopolni, ne pa da ga "zasenči".« Katja Munih Simulacija Eda centra v mestu (desno), del fasade v nastajanju (spodaj) foto k. m. gorica - Dež ni skalil tradicionalnega praznika v Stražcah »Pignarul« vzplamtel Ogenj in dim sta se dvignila navpično v nebo: novo leto bo potekalo brez večjih pretresov Kljub mrazu in rosenju dežja je četrtkov prižig tradicionalnega »pignarula« priklical v goriške Stražce veliko ljudi. Šlo je za že 27. izvedbo kresnega večera, običaja, ki je močno zasidran v zavesti Goričanov, zlasti še tistih furlanskega rodu. Pred prižigom je napovedovalec navedel, da so grmado postavljali pet dni. Osnovo je sestavljalo kakih 700 lesenih palet, ki so jih prekrili s suhimi vejami in z drugim lesom, nazadnje pa so grmado prekrili še z obilico zelenja. Kup je dosegel višino 5,60 metra, premer grmade pa je meril 7 metrov. Delo so opravili prizadevni prebivalci Stražc in letošnji kres posvetili lani umrlemu domačinu Gerardu Mag-giju, ki je bil veliko let gonilna sila pri pripravi vsakoletnega kresovanja na praznik Svetih treh kraljev. Pred prižigom so zbrane ljudi pozdravili predsednik krajevnega sveta za Stražce Vito Conighi, krajevni župnik, podžupan Fabio Gentile in predsednik krajevnega sveta iz Pevme, Štmavra in Oslavja, Lovrenc Persoglia, ki je svoj pozdrav in voščilo izrekel tudi v slovenskem jeziku. Prisoten je bil tudi predsednik podgorskega krajevnega sveta, Walter Bandelj. V svojih kratkih posegih so se zahvalili vsem, ki so postavili veliko grmado, in raznim sponzorjem, ki so pobudo finančno podprli in jo tako omogočili. Prižig grmade je potekal po ustaljenem vzorcu. Ob zvokih primerne slavnostne glasbe je goreča bakla pridrsela po kakih sto metrov dolgi žici z vrha zvonika cerkve v Straž-cah in se zarila v grmado, ki je takoj zagorela. Visoki plamen in dim sta se dvignila navpično v nebo, kar naj bi po tradiciji pomenilo, da bo leto 2011 potekalo brez večjih pretresov. Premražena množica se je še dolgo zadržala na prizorišču prireditve, poleg ognja pa so ljudi ogreli tudi kuhano vino, topla čokolada in »paneton«, ki so jih prireditelji delili v kioskih. Naj še omenimo še, da so ljudski praznik z združenimi močmi pripravile tri krajevne skupnosti - Stražce, Pev-ma in Podgora -, kar daje pobudi še dodaten pomen. (vip) Letošnji »pignarul« navdaja z optimizmom bumbaca borc san roc Nekdaj tudi Slovenci, danes zlasti Furlani Med bralci je 22. številka revije Borc San Roc, ki jo izdaja Center za ohranjanje in ovrednotenje ljudskega izročila v Podturnu. Šteje 98 strani, v njej pa je štirinajst prispevkov: sedem jih izvira iz krajevne stvarnosti, sedem pa iz širše mestne. Tako je razvidno iz kazala, a v resnici se vsebine mnogo bolj prepletajo. Prvi prispevek je posvečen opisu nekdanje navade lova na ptice s pomočjo lepila, ki so ga pridobivali iz omela. Danes je ta navada naravovarstveno nepojmljiva, a še pred 60 leti je lakota kraljevala v širokih plasteh prebivalstva. Tudi drugi prispevek se navezuje na ptice, le da je v njem opisan goriški ptičji sejem v letu 1965, ki so ga priredili v parku za županstvom. Sledi opis obnovljenega trga sv. Antona, nekoč po slovensko Novega trga; fotografsko pričevanje zaobjema kar 45 majhnih posnetkov. Na osmih straneh je predstavljena rodbina Silič iz Šempetrske ulice, vzporedno z njo pa del podturnske zgodovine. Članek je opremljen tudi s šestimi akvareli ene od članic tiste rodbine. Po prvi svetovni vojni je bilo v Gorici in okolici okrog 200 pokopališč, in sicer brez Brd in Krasa. Eno je bilo na primer ob Šempetrski ulici - danes Vit-torio Veneto, nasproti zavoda Lenassi, kjer so sedaj velike stolpnice. Članek pa je posvečen pokopališču v Šempetru; vse ostanke so prenesli na Oslavje. Pred 50 leti je v Podturnu nastopil novi župnik Onofrio Burgnich. Njegova zasluga je gradnja novega župnijskega središča. Preminil je pred sedmimi leti. Vemo, da se je pevovodja in skladatelj Emil Komel družbeno razdajal tudi v Podturnu. Njemu je posvečen članek, v katerem beremo, da je preživel tri Gorice: njeno cvetenje, njeno vojno in fašistično uničenje ter njeno obrobnost po drugi svetovni vojni. Upravičeno je kar sedem strani posvečenih dvema nasprotnima dogodkoma, ki sta povezana s slikarstvom, odnašanjem umetnin in njihovemu vračanju. V opisu so zaobjete cerkve v Dornberku in Solkanu ter goriška družina Cossar. O slednji je obvezno zapisati, da je prav letos vrnila v Dornberk sveto podobo, ki je pred dolgimi desetletji prišla po raznih peripetijah v njeno hišo. Letošnje leto je v Gorici med ostalim posvečeno Carlu Michelstaedterju. Tudi revija Borc San Roc se mu ni mogla izogniti. En članek je napisan povsem v furlanščini, obravnava pa usodo klasičnega kmetijstva ob prehodu iz vleke s pomočjo goveda na uporabo strojev z notranjim izgorevanjem, enostavneje povedano traktorjev. Začetek naslednjega prispevka se prav tako pričenja v furlanščini, in sicer z molitvijo o narodnih manjšinah. Gre za prepis že objavljenega besedila Celsa Macorja iz leta 1961 po romanju na Barbano. Ne gre le za tri vrstice, sicer bi kaj radi objavili tudi slovenski prevod občutene priprošnje. Tudi sestri Marinaz sta našli prostor v reviji. Po rodu sta bili Istran-ki, preseljeni nato na Goriško, izstopali pa sta zaradi svoje človečnosti. Postali sta dejavni bolničarki med prvo svetovno vojno v avstrijskih bolnišnicah v Semenišču, nato v Rožni dolini, Šempasu in Ajdovščini. Predzadnji prispevek je tako rekoč računovodski. Iz njega zvemo, kolikšne so bile plače in pokojnine v Goriško gradiščan-ski grofiji v 18. stoletju. Točni podatki so iz leta 1759. Slednji ne bi kaj dosti pomenili, če ne bi na koncu članka bili tudi ceniki je-stvin in pijač. Zanimivost: goldinar je bil razdeljen na 60 karantanov. Povsem na koncu nam uredništvo, za katerega odgovarja Erika Jazbar, predstavi dobitnika nagrade Podturna za leto 2010. Guido Bisiani (Bizjak?) je letnik 1924 in se je posvečal novinarstvu. Hrani mnogo gradiva in posnetkov, ki se jih poslužuje tudi revija Borc San Roc. Med pregledovanjem prispevkov in prebiranjem podnaslovov fotografij se - podobno kot tudi v prejšnjih številkah - postavlja vprašanje, zakaj se je toliko krajanov Podturna slovenskega izvora pofurlanilo in poitalijančilo. Tu je le površno beleženje priimkov, ki jih lahko preberemo, a jim je pisec tega članka povrnil slovensko obliko: Martelanc, Makuc, Sošol, Konjc, Kuzmin, Bizjak, Burnič, Sluga, Verbič, Sfiligoj, Miklavž, Cotič, Rijavec, Silič, Šuligoj, Bavčar, Kos, Čadež, Rusjan, Jordan, Šegulin, Perko, Marinac, Šavli, Milost ... (ar) 1 4 Sobota, 8. januarja 2011 GORIŠKI PROSTOR gorica - Trgovec Nepričakovano umrl 70-letni Giorgio Bezzi Giorgio Bezzi bumbaca Zaradi srčne kapi je včeraj nepričakovano umrl 70-letni Giorgio Bezzi, znan goriški trgovec z barvami. S hčerama Lorenzo in Rossello je upravljal trgovino v Ulici Morelli. Barve in z barvami povezane pripomočke je prodajal prav vsem, od pleskarjev do likovnikov, ki so pri njem našli tudi dobrega poznavalca uporabe barv. Zato je bil radodaren z nasveti. Ženo je izgubil pred nekaj leti, ob skrbi za trgovino pa je rad potoval. Poleg Lorenze in Rosselle zapušča še hčer Luisello in sina Paola. / nova gorica Razstavlja Polona Petek Prvič na Goriškem V Mestni galeriji Nova Gorica razstavlja Polona Petek. Razstava slik z naslovom Drobne zgodbe sveta, ki so jo odprli sinoči, je slikarkina prva predstavitev na Goriškem. Razstavljene so podobe pokrajine in ljudi, ki - kot je zapisal kustos razstave Ernest Žen-ko - spomnijo na impresionizem. Ustvarjanje Polone Petek je zavezano klasičnim likovnim motivom in s tem izročilu nekaterih preteklih obdobij, vendar pa po svoje odseva tudi življenje, ki ga živimo danes in ta trenutek. Dela, na katerih umetnica slika krajino in ljudi, hitro spomnijo na impresionizem, vendar slikarka pravi, da, čeprav jo nekateri označujejo za neoim-presionistko, gre za drugačen način ustvarjanja. Petkova kot svojo skicirko uporablja digitalni zapis. Njen proces ustvarjanja se namreč začne s fotografiranjem. Njene podobe tako niso vpete zgolj v slikarsko tradicijo, temveč zaradi načina dela tudi v fotografsko, kar pa je ključno za razumevanje njenega dela, ki temelji na logiki dveh medijev - fotografije in slike. Umetnica v svojih podobah ne išče brezčasnih velikih idej, temveč izbira trenutke in jih tiho spremlja, beleži ter interpretira. Hkrati pa zna prepričljivo izpovedati tudi razpoloženja, ki jih doživi v pokrajini, in jih naslikati z natančnostjo izredno sposobnega opazovalca. Tako prvoten trenutek, ujet na fotografiji, na sliki postane nekaj več in zaživi v drugih časovnih dimenzijah. Polona Petek je diplomirala in magistrirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Razstavlja od leta 1999. Novogoriška razstava bo na ogled do 27. januarja. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNAV DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. ~M Gledališče gorica - Zveza Legambiente poziva občino Odlagališča vsepovsod V gozdovih na bregovih Soče in na Kalvariji tudi nevarni odpadki - Potreben je načrt sanacije Goriška zveza Legambiente je z veseljem sprejela novico, da namerava goriška občinska uprava sanirati divja odlagališča v Ulici Scogli, na območju t.i. »kazermet« in v Ulici Terza armata, obenem pa jo opozarja tudi na prisotnost kupov odpadkov, ki so že več desetletij zapuščeni v gozdovih pri Soči in na Kalvariji. »Na teh območjih najdemo najrazličnejše odpadke. Med drevesi so tudi vozila, baterije, ki vsebujejo zelo nevarne in strupene snovi, kot je svinec, gospodinjske stroje in tudi azbestne kritine,« pravijo okolje-varstveniki, ki menijo, da bi bilo potrebno izdelati načrt sanacije in prekvalifikacije teh območij ter nasloviti na deželo prošnjo po prispevku. Občina je medtem v Ulici Scogli, kjer nevestni ljudje že leta odlagajo zabojnike in najrazličnejše druge odpadke, že opravila prve preglede. V naslednjem triletju naj bi v sanacijo tega območja in odlagališča za obrtniško cono v Ulici Terza Armata vložila 380.000 evrov, 260.000 evrov pa namerava vložiti v sanacijo zapuščenega območja »kazermet«. Divje odlagališče na soškem bregu bumbaca goriška brda - Konec mandata Vinske kraljice Andreja Erzetič predaja krono, slovo z dobrodelnim dejanjem Andreja Erzetič Aktualna vinska kraljica Slovenije, 25-letna Andreja Erzetič, se bo danes v domačih Brdih poslovila od svojega naziva. Študentka agronomije na ljubljanski biotehniški fakulteti je v enoletnem mandatu opravila čez 140 nastopov v okviru festivalov in dogodkov, povezanih s pestrostjo vinske in gastronomske zgodbe in doživljanja slovenskega prostora kot zanimive turistične destinacije. Pozabila ni niti na domača Brda, ki jih je kot »deželo opojnih trenutkov« na skrajnem zahodu Slovenije še posebej vneto predstavljala. V svojem man- datu si je zadala tudi nalogo, da med mladimi dviguje kulturo pitja vina. Danes se ob zaključku njenega mandata obeta poseben večer. Potekal bo od 18. ure dalje v dvorani Vinske kleti Goriška Brda na Dobrovem v navzočnosti številnih gostov in častilcev slovenskega vina. Andreja bo z njimi delila doživetja minulega leta, dogodek bodo popestrili kvintet Kvar-tin in potapljaški klub Subrda; izkupiček od prodaje kraljičine rebule Vinske kleti Goriška Brda bo namenjen socialno ogroženi družini. (km) januarja, ob 16. uri »Dan oddiha«, nastopa GD Kontrada - Kanal; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). DRAMSKA DRUŽINA F.B. SEDEJ vabi v soboto, 15. januarja, ob 20.30 v Se-dejev dom v Števerjanu na premiero komedije »Harvey« ameriške avtorice Mary Chase v režiji Franka Žerja-la; ponovitev bo v nedeljo, 16. januarja, ob 18. uri v Števerjanu. TRADICIONALNI NOVOLETNI KONCERT v priredbi občine Sovodnje bo v občinski telovadnici v nedeljo, 16. januarja, ob 18. uri. Nastopa Big Band Nova iz Nove Gorice s pevko Aniko Horvat; sledi skupna zdravica. M Izleti U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 - 20.00- 22.00 »Che bella giornata«. Dvorana 2: 15.20 - 17.50 »Tron: Legacy (digital 3D)«; 20.10 - 22.10 »La banda dei Babbi Natale«. Dvorana 3: 15.30 »Le cronache di Nar-nia - Il viaggio del veliero«; 17.40 -19.50 - 22.10 »Hereafter«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 14.50 - 16.40 - 18.30 - 20.30 - 22.20 »Che bella giornata«. Dvorana 2: 15.00 »Le cronache di Nar-nia - Il viaggio del veliero« (digital 3D); 17.10 - 19.50 - 22.15 »Tron: Legacy« (digital 3D). Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.10 - 22.10 »La banda dei Babbi Natale. Dvorana 4: 15.20 »Le avventure di Sammy«; 17.00 - 19.50 - 22.10 »He-reafter«. Dvorana 5: 15.30 - 17.30 »Natale in Sud Africa«; 20.00 - 22.00 »The Tourist«. SPDG bo v okviru pobud ob 100-letni-ci ustanovitve društva priredilo večdnevni izlet v Bolgarijo z zanimivim planinskim in turističnim programom. Izlet bo od 25. junija do 3. julija, prevoz z avtobusom. Nastanitev v hotelih. V planinskem delu je predviden vzpon na najvišji vrh Balkana -Musalo, na najvišji vrh Pirina in na turistično središče Vitoša nad Sofijo, v turističnem delu pa ogled nekaterih kulturnih in naravnih zanimivosti Beograda, Sofije, Melnika na meji z Grčijo ter znamenitega samostana Rila. Prednost ob vpisu imajo člani društva. V ponedeljek, 10. januarja, ob 19. uri bo na sedežu, Verdijev Korzo 51/int, predstavitev programa. Ob tej priložnosti bo mogoče poravnati tudi letno društveno članarino in zavarovalnino PZS. PD RUPA-PEČ vabi na vsakoletni tradicionalni izlet v mesecu avgustu (od 22. do 28.) v Berlin in Kobenhavn; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). Ü3 Obvestila ~M Koncerti ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: v nedeljo, 9. ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK IN SKRD JADRO vabita na tradicionalni Koncert božičnih pesmi v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah v nedeljo, 9. januarja, ob 15.30. Nastopila bosta mešani pevski zbor Slovenec-Slavec iz Boršta in mešani pevski zbor Fran Venturini iz Domja. KD SABOTIN vabi na božični koncert mešanega zbora Brnistra, ki bo v cerkvi Sv. Silvestra v Pevmi v soboto, 15. januarja, ob 20. uri. SPDG obvešča udeležence pohoda So-teska-Dražgoše, v nedeljo, 9. januarja, da vlak odpelje ob 5.28 z novogo-riške postaje. Vsakdo naj sam poskrbi za nakup vozovnice (povratna karta Nova Gorica-Škofja Loka). Ker je pričakovati dokaj številčno udeležbo, društvo priporoča udeležencem, da to upoštevajo. Avtobusni prevoz iz Dra-žgoš na postajo v Škofjo Loko bo urejen. Priporoča se primerna zimska oprema. TRADICIONALNA BAKLADA, ki jo ob novem letu prireja rajonski svet iz Štandreža in pri katerem sodelujejo Vrtojbenci, bo v nedeljo, 9. januarja; odhod s štandreškega trga bo ob 18. uri. Po 4-kilometrski hoji z lučkami in baklami bo sledilo srečanje s sosedi na nekdanjem mednarodnem mejnem prehodu Štandrež-Vrtojba, kjer bodo udeležence pogostili s sladicami, kuhanim vinom in klobasami. SPDG prireja od 30. januarja do 20. februarja nedeljske tečaje smučanja v Forni di Sopra z avtobusnim prevozom; društvena tekma bo v nedeljo, 27. februarja v Forni di Sopra. Prijave bodo sprejemali v petek, 14. januarja, in v torek, 18. januarja 2011, od 18. do 20. ure samo na sedežu društva, Verdijev Korzo 51/int. v Gorici; informacije po tel. 0481-536104 (Danja), tel. 338-5068432 (Loredana) in tel. 048122164 (Marta). ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE iz Gorice sklicuje redni letni občni zbor v torek, 25. januarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici. Prireditve NA SEDEŽU DRUŠTVA SABOTIN V ŠTMAVRU se bo v nedeljo, 9. januarja, ob 16. uri zaključil šestnajsti natečaj v pripravi jaslic, na katerem je sodelovalo štirideset izdelovalcev jaslic iz Štmavra, Pevme, z Oslavja, iz Gorice in Solkana. Organizatorji bodo prikazali videoposnetke in razstavili fotografije vseh jaslic in najlepših osem bodo tudi nagradili. PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA vabi na recital OPZ Vrh sv. Mihaela »Božična misel« v nedeljo, 9. januarja, v cerkvi na Vrhu po mladinski maši, ki bo ob 11. uri. Med mašo bo blagoslov otrok, po recitalu pa nagrajevanje jaslic. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v petek, 14. januarja, ob 20.30 predstavitev novega CD-ja »Tekočina« skupine Vulture & the guru, ki sta jo zasnovala Peter Gergolet in Andrej Kralj. V VINSKI KLETI KOMJANC na Jazbinah 35 v Števerjanu bo v petek, 14. januarja, ob 20.30 predstavitev publikacije »La testa di Ponte di Gorizia (1915-1916)« Sergia Chersovanija in Mitje Jurna. Vpisovanje na izlete Primorskega dnevnika V četrtkovi in petkovi številki našega dnevnika smo objavili letošnjo ponudbo potovanj, ki sta jih pripravila potovalna agencija Aurora Viaggi in krožek Krut. Vpisovanje na vse izlete bo v ponedeljek, 10. januarja, od 9. do 13. ure, in sicer v Kulturnem domu, v Ul. Brass v Gorici. 80-letnik hudo ranjen V nesreči na domu se je včeraj zjutraj hudo poškodoval 80-letni Goričan. Bruno Blasizza je padel po stopnicah na svojem domu v Ulici Della Scala na Placuti, pri padcu pa je močno trčil z glavo ob tla. Nesreča se je zgodila okrog 9. ure. Na kraj so prišli reševalci službe 118, ki so ga prepeljali v goriško bolnišnico. Moškega so zaradi možganske krvavitve sprejeli na zdravljenje na oddelku za oživljanje. Iz garaže ukradli avtomobila V noči na četrtek sta bila iz garaže ob stanovanjski hiši v Mirnu ukradena kar dva osebna avtomobila in sicer VW passat z registracijo GO D1-788, sive barve, letnik 1997 in Opel corsa z registracijo GO D1-446, modre barve, letnik 2001. Tatovi niso imeli prav težkega dela, saj je bila garaža odklenjena, kontaktni ključi pa so bili v ključavnici. (km) V Tržiču »Miška po Krasu« Neobičajna perspektiva male živali lahko pričara nepoznane oblike in dimenzije. Tega se bodo lahko prepričali tudi obiskovalci fotografske razstave člana goriškega fotokluba Skupina 75, Marka Vogriča, ki jo bodo odprli dre-vi v kavarni Carducci v Ulici Duca DAo-sta v Tržiču. Odprtje bo ob 18.30, fotografa bo predstavil Jurij Paljk. Aladin v gledališču Verdi Jutri ob 20.45 bo v Verdijevem gledališču v Gorici na ogled muzikal Aladin. Scenarij je napisal Stefano D'Orazio, avtorji glasbe pa so člani skupine Pooh. S Poslovni oglasi PODJETJE V GORICI, ki posluje na področju izkošče-vanja govejega mesa, išče 6 izkušenih oseb za izkoščevanje. Pogoji: 1) izkušnje na področju iz-koščevanja govedine in teletine; 2) starost med 25. in 45. letom. Nudimo razporeditev po italijanskih predpisih in nagrade za produktivnost. Iz Slovenije klicati 348-4636688, iz Italije klicati 335-7870614 Pogrebi DANES V TRŽIČU: 10.00, Angela Fumis vd. Pangon iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. Brigata Re, na drž. cesti 56 AGIP- Ul. Trieste 179 SHELL- Ul. Aquileia 20 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN S. MARCO P. - Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN S. MARCO P.- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 / RUBRIKE Sobota, 8. januarja 2011 15 ta teden edinost pred 100 leti Ob prestopu v novo leto je Edinost objavila krajše razmišljanje: »Zopet je zatonilo v večnost eno leto in nehote se moramo vprašati: je-li bilo to minulo leto za nas ugodno ali neugono? Napraviti bi morali konečni obračun, sestaviti bilanco ter račun izgube in dobička. Ali žalibog, naj že obračamo ta račun kakor hočemo, naj postavljamo postavke aktiv in pasiv tako ali tako, bilanca ne izpada ugodno! Ne le, da ni kosmatega dobička; na mnogih krajih nam zeva nasproti izguba, dočim imamo na strani dobička le malo postavk. Poglejmo najprej na slovensko Pepelko - tužno Koroško! Nemški furor divja tam slej ko prej in slovenščina je v tej nekdanji zibelki slovenskega naroda ostala tudi v minulem letu - pastorka. Kaj naj rečemo o Primorski? Na Goriškem so razmere žalostne, tako žalostne, da bolj žalostne ne morejo biti, a vse to vsled strankarske zaslepljenosti naših lastnih rojakov. V Istri gospodarijo slej ko prej Italijani, ki imajo še vedno v rokah sukno in škarje ter gospodarijo po mili volji. In v Trstu? Bilo bi škoda zgubljati besede o tem. Naše šolsko vprašanje je še vedno nerešeno in poleg tega, da plačujemo davke in doklade, moramo vzdrževati tudi šole sami! Po naših uradih pa se šopirijo vedno bolj oholi Nemci. Vendar radi tega še nikakor ne smemo obupavati. Kadar je izpadla bilanca trgovine slabo, računa trgovec se z gospodarskimi konjekturami, ki mu utegnejo pripomoči, da bo bodoča bilanca ugodnejša. Mi pa moramo računati s politiškimi konjekturami. In te so na vsak način ugodnejše za nas. Beležiti moramo z zadovoljstvom, da se ministerstvo Bienerth in s tem tudi sedanji protislovanski sistem nahaja v stanju de-misije. To nam je nekako poroštvo, da se doba preganjanja avstrijskih Slovanov vendar bliža svojemu koncu. Minolo leto je bilo torej sicer za nas nadaljevanje krivice, ali pojavljajo se vendar znaki bližajočega se obrata na bolje, da moremo z boljšimi upi gledati v bodočnost!« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK »Pišemo že leto 1961. Kaj nam bo prineslo? Uganka, križanka, ki jo bo vsak sproti reševal, kakor bo mogel in znal. Na zadnji dan v letu je malokdo šel spat kot običajno. Vsak se je hotel posloviti od starega leta in pričakovati Novo leto v prijetni družbi. Če je bilo vse leto slabo, naj bo vsaj zaključek dober; novorojenčka pa je treba lepo sprejeti. Svojci, prijatelji in znanci se srečujejo, segajo si v roke in želijo vse najboljše v novem letu, zdravje, srečo in uspehe. Opolnoči je nekaj minut ugasnila luč, kipel je šampanjec, žvenketali so kozarci. Odšel je starček in vriskanje, ploskanje, svetla luč, hrup je pozdravil začetek novega leta. Zabave je bilo dovolj za vse, saj so vsi lokali, pa razna društva in ustanove priredili silvestrovanje. Ponekod je bila prava gneča, drugod pa se je dalo laže dihati, ker so bila mesta rezervirana. Zvečer je bil po mestu izreden promet, ulice polne avtomobilov in pešcev. Tudi v trgovinah je bila gneča, ker je marsikdo kupil darilo zadnji hip, drugi pa, zlasti dekleta so hotela na vsak način imeti nekaj novega za Novo leto. Pravijo, da to prinaša srečo. Prav tako prinaša srečo, če vam bo prvi v novem letu voščil moški, ker ženska ne obeta nič dobrega. Še večjo srečo boste imeli, če boste srečali dimnikarja. Tako je pač. Čeprav živimo v atomski dobi, ko frčijo sputniki, ljudje še vedno verujejo v te vraže. Že več dni so oglasi v tisku in na radiu vabili goste v razne lokale v mestu in na podeželju. Odziv je bil kar dober. Kot običajno pa so mnogi odšli na silvestrovanje čez mejo, na Kras, v Opatijo, posebno pa v Koper in Portorož. Na blokih je bila velika gneča, obmejni organi na obeh straneh pa so naglo opravljali svoje delo. Najlepše pa so silvestrovali tisti, ki so šli v hribe, saj je te dni kot nalašč snežilo in tisti, ki so lepo pričakovali novo leto doma v krogu svoje družine. Kdor je opolnoči šel po mestnih ulicah, je moral zelo paziti. Skozi okna so frčale steklenice, stari lonci, cunje in celo copate ...« FILMI PO TV Nedelja, 9. januarja, Italia 1, ob 14. uri Robin Hood principe dei ladri Režija: Kevin Reynolds Igrata: Kevin Costner in Alan Rickman Film je ena izmed mnogih različic legendarne zgodbe o tatu, ki krade bogatim in daje revnim - Robi-nu Hoodu. S pomočjo Mavra Azeema uspe plemiču Robinu Locksleyju pobegniti iz Svete dežele nazaj v rodno Anglijo. Razočaran ugotovi, da se je med njegovo odsotnostjo vse spremenilo na slabše. Ubili so mu očeta, izgnali kralja Riharda Levjesrčne-ga, Nottinghamski šerif pa oblega celotno deželo. Ko Robin v Azeemovi družbi potuje skozi širne gozdove, ga napade tolpa tatov, za katere pa kaj kmalu spozna, da so to v resnici dobri ljudje. Z Robi-nom se odločijo, da bodo Rihardu Levjesrčnemu vrnili krono. Ponedeljek, 10. januarja, Rai 5, ob 18.30 Casomai Režija: Alessandro D'Alatri Igrajo: Stefania Rocca, Fabio Volo, Gennaro Nun- ziante Svojevrstna ljubezenska komedija ima v središču dogajanja Stefanio in Tommasa, zaljubljeni par, ki je na tem, da se poroči. Zanimiva postavitev in razplet, ki si ga je zamislil mladi italijanski režiser, pa ne dopustita, da bi na videz vsakdanja pripoved izpadla banalno, ali tako, ki te ob odhodu iz kinod-vorane ne sili k razmišljanju. Sreda, 12. januarja, Rete 4, ob 23.45 Il treno per Farjeeling Režija: Wes Anderson Igrajo: Owen Wilson, Adrien Brody, Jason Schwartz-mann in Anjelica Huston Trije bratje se skušajo ponovno povezati, zgraditi zaupanje in se počutiti kot družina, zato se odpravijo na potovanje preko Indije. Težava je v tem, da si pravzaprav nikoli niso bili zares blizu, vsaj ne od- kar so odrasli. Poleg tega so bistveno preveč bogati, da bi se sploh lahko, tudi za trenutek, odlepili od svoje materialistične, za- Jjk i i V v"^^*" hodnjaške men- • talitete, ki temelji na kupovanju sreče in uničevanju bolečine. A film je precej več kot zgolj satirična kritika zahodnjaškega razumevanja družine in prijateljstva. Je postopno izgubljanje zaupanja v in-stantne rešitve ter vzpostavitev prepričanja o tem, da lahko povezave z drugimi ljudmi nastanejo zgolj ob skupnem premagovanju težkih ovir. Četrtek, 13. januarja, Rete 4, ob 23.25 Big fish Režija: Tim Burton Igrajo: Ewan Mc Gregor, Albert Finney in Jessica Edward Bloom je ostareli možakar, ki je vse življenje pripovedoval zgodbice o svojih velikih dogodivščinah. Tako se podamo v pravljični svet z mladim Edwardom, kjer ne manjka čarovnic, velikanov, volkodlakov, neobičajnih siamskih dvojčic in še mnogo drugih bizarnih likov. Vendar je Edward zdaj na smrtni postelji. Njegov sin Will, ki se je sčasoma popolnoma odtujil od očeta, si prizadeva za ponovno zbližanje z njim. Petek, 14. januarja, La 7, ob 21.10 Sleepers Režija: Barry Levinson Igrajo: Robert De Niro, Vittorio Gassman, Brad Pitt in Dustin Hoffman Filmsko dogajanje je postavljeno v New York, kjer se v predelu Hell's Kitchen pod mentorstvom patra Bobbyja zbira skupina socialno zapostavljenih mla-deničev. Kljub prizadevanju njihovega duhovnega vodje pa pride nekega dne do hudega incidenta, ki bo povsem spremenil življenje mladeničev. (Iga) Odslej »mednarodne« križanke Od julija 2003 do decembra 2010 smo v naših slikovnih križankah objavljali izključno slike naših ljudi, družbenopolitičnih, kulturnih in prosvetnih delavcev, športnikov, živečih in pokojnih. Objavili smo tudi slike več naših krajev. Našim ljudem in krajem smo torej posvetili 381 slik. Mislim, da je napočil čas, da se malce »odpremo« v svet in da posvetimo naše križanke mednarodnim priznanim osebnostim (seveda s slikami), pri tem pa bomo vnašali v križanke imena naših ljudi in krajev, tako da bodo te še naprej »naše«. NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV izobraženec, kulturen Človek večerno zvonjenje rimski bog smrti primmorski dnevnik, tvoj dnevnik delova priloga za ženske glas zvonca glavno mesto maroka nekdanji romunski nogometaš (viorel dinu) trska področje varabiji ugrofinski narod v rusiji, zirjani predel v fjk cevaste testenine madžarsko žensko ime neimenovana oseba italijanska nikalnica kem. znak za barij francoska nikalnica domaČe moško ime mojzesov brat elton john kitajska utež. mera predsednik govolleya staro glavno mesto črne gore cima, klica, poganjek preb. umaga in poreča / gruden igo nekd. rom. telovadka comaneci paulanka nekdanji voznik fi rosberg veleum južnoameriška država z gl. mestom asuncion ivan cankar kocka brez vokalov ameriški boksar cassius clay stik hrvaški otok v jadranskem morju it. nogometaš (bobo) hrv. nogom. (zvonimir) reka v nemčiji, desni pritok reke weser glavno mesto saudske arabije vrsta žita baletna figura hram, svetišče slavnostna dvorana kemijski znak zsa silicij luka v južni italiji nekd. nogom. triest1ne nekdanji nikaragov-ski politik star slovan poslušanje glasovnih sposobnosti rekrutacija livio semolič valentin vodnik kem. znak za rutenij del benečije slano jezero v kazahstanu onassisov vzdevek rimska boginja jeze norveški pesnik (petter) tazio nuvolari sila, potreba SLOVARČEK - ALLER = reka v Nemčiji • BOBAN = nekdanji hrvaški nogometaš • DASS = norveški pesnik • KOMI = ugrofinski narod v Rusiji • TAN = kitajska utežna mera 1 2 3 4 S 6 7 8 ■ 9 10 ■ ■ 11 12 13 14 15 16 ■ 17 VODORAVNO: 1. posledica te I es-ne ali duševne preobremenitve; 6. občina pokrajine Novare v Pie-montu; 7. del stavbe, kjer se stikata zunanji steni; 8. drog, ki omogoča, da kaj je, ostane v pokončnem položaju; 9. od celote ločen majhen del lesa, trska; 10. naša radijska novinarka Pertot; 11. velikan, kip vel ikana ali zgradbe na Rodosu; 14. hrib nad Beogradom; 15. kaos, zmešnjava; 16. začetnici ameriškega filmskega igralca Cruisea; 17. začetek generalke. NAVPIČNO: 1. predsednik športnega duštva Sokol Ušaj; 2. žganje iz ostankov pri stiskanju grozdja ali sadja; 3. vrsta jelena; 4. veliko finsko jezero (ena od pisav); 5. ogromna in čudovita bolivijska solna puščava; 10. okrasna rastlina, dežen bršč; 12. nekdanji sovjetski nogometaš Blohin; 13. britanska pevka, pravi priimek Adu, nigerijskega rodu. (lako) 1 6 Sobota, 8. januarja 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - V zadnjem krogu prvega dela prvenstva v A-ligi Spopadla se bosta ranjena leva Napoli in Juventus Toni podpisal za »staro damo«- Udinese pri prvouvrščenem Milanu Po samih dveh dneh počitka bodo A-ligaši jutri znova na igrišču. Gre za 19. in zadnji krog prvega dela. POGLED NAZAJ - Četrtkov krog na dan svetih treh kraljev je pustil najhujše posledice v taboru »stare dame«. Ne samo zaradi gladkega domačega spodrsljaja (po osemnajstih krogih brez poraza) proti Parmi, ki je črnobele pahnil kar na osem točk zaostanka za vodilnim Milanom, ampak tudi zaradi diskvalifikacije Felipeja Mela (tri kroge prepovedi igranja so za brco v nasprotnikov obraz celo preskromna kazen, saj bi lahko imel Paci res hude posledice) in hude poškodbe Qua-gliarelle (zaradi pretrgane križne vezi se je zanj letošnja sezona že zaključila). Juventus nujno išče kar dva napadalca. Prvi je Toni, ki je že podpisal pogodbo do leta 2012, drugi bi lahko bil Floro Flores, ki očitno zapušča Videm. Tudi pri Napoli-ju so po gladkem porazu proti Interju po-klapani. Črnomodri so torej pozitivno začeli po zamenjavi na klopi. Bomo videli, če se je v taboru lanskega prvaka res kaj spremenilo. Je Leonardo res obliž na rano? Proti Napoliju je Inter vsekakor pokazal veliko več volje do zmage kot v šestih mesecih z Benitezom na klopi. Pravi zmagovalec četrtkovega kroga je nedvomno Milan. Allegrijevi varovanci so se podali na gostovanje brez nekaj ključnih mož, a pet minut pred koncem je dvojica Cassano-Strasser pokopala Cagliari in Milan se je tako že okitil z naslovom zimskega prvaka. Najbolj jezni na četrtkovo dogajanje so v Catanii. Sicilijanci so v Rimu izgubili s 4:2, vendar v tem primeru je resnično največji krivec za poraz sodniška trojica, ki je pri vodstvu Catanie z 2:1 občutno pomagala Ranierijevim varovancem. Gol Borriella bi morali razveljaviti, ker je Rii-se žogo podal, ko je bila slednja že krep- ko izven igrišča, tretji gol pa zaradi nedovoljenega položaja Vučinica. Res odločilni napaki, pod Etno pa se bolj malo tolažijo zaradi dobrega nastopa. POGLED NAPREJ - Prav večerna tekma med ekipama, ki sta najbolj negativno začeli leto, Napoli in Juventus, je najbolj pomembna. V bistvu gre za boj za preživetje, saj bo le zmagovalec lahko še upal na končno zmago, medtem ko se bo poraženec kvečjemu lahko boril za mesto v ligi prvakov. A gremo po vrsti. Najprej bosta stopila na igrišče Sampdoria in Roma. Domača ekipa mora pozabiti na gladek poraz v Palermu, vendar Roma želi obdržati stik z vrhom lestvice. Di Carlo pričakuje reakcijo svojih fantov, Ranieri računa na nove gole Borriella, ki se vztrajno približuje vrhu lestvice strelcev. V popoldanskih urah bosta igrali vodilni ekipi. Zimski prav Milan bo na San Siru gostil Udinese. Furlani so v teh dneh v središču pozornosti bolj zaradi možnih odhodov nekaterih ključnih mož (Isla, In-ler, Floro Flores, Sanchez), čeprav bi si zaslužili večji odmev tudi zaradi uspešnih nastopov. Pri domačih se vrača Ibrahi-movic, Cassano bo znova na klopi. Tri točke bi si moral zagotoviti Lazio, ki na Olim-picu gosti skromni Lecce. Trener De Ca-nio je po porazu proti Bariju na prepihu in nov spodrsljaj bi bil zanj usoden. Inter bo poskušal nadaljevati zasledovanje v Ca-tanii, kjer bo Leonardo razpolagal tudi z Eto'ojem. Pri jeznih domačih pozor na Maxija Lopeza, ki se počasi vrača na lanske standarde, ko je zadeval kot za stavo. Kot že rečeno bo iz boja za naslov zvečer gotovo izpadla ena od dveh ekip. Napoli zaostaja za vodilnim Milanom šest, Juventus celo osem točk. Napoli bo igral z najboljšo možno postavo, medtem ko bo Delneri lahko računal na Bonuccija v obrambi, vendar bo v napadu nujno mo- Luca Toni je dres Genove zamenjal z Juventusovim ansa ral zaupati Del Pieru in Amauriju, medtem ko bo Toni že sedel na klop za rezerve. FANTANOGOMET - Lecce naj ne bi ogrozil obrambe Lazia, tako da bi lahko za našo ekipo izbrali Muslero v vratih in Diakiteja v obrambi. Preostali branilci bi lahko bili Comotto (Fiorentina), Palet-ta (Parma) in Canini (Cagliari). Vezna vrsta je vedno zagonetka, povprečno visoko oceno zagotavljajo v tem trenutku Candreva (Parma), Colucci (Cesena) in Bačinovic (Palermo). Nazadnje še napadalci, ki so tudi v virtualnem svetu fanta-nogometa večkrat odločilni za zmago. MMI vr VN. k; Ki m Floccari (Lazio), Ibrahimovic (Milan) in Borriello (Roma) bi vas lahko razveselili. NAŠA NAPOVED - Jutri (ob 12.30) Sampdoria - Roma 1:2 (30%, 35%, 35%), (ob 15.00) Bari - Bologna 1:1 (1 - 30%, X - 35%, 2 - 35%), Catania - Inter 1:2 (25%, 30%, 45%), Cesena - Genoa 1:1 (30%, 35%, 35%), Chievo - Palermo 1:1 (30%, 35%, 35%), Fiorentina - Brescia 3:1 (45%, 30%, 25%), Lazio - Lecce 2:0 (45%, 35%, 20%), Milan - Udinese 1:1 (45%, 25%, 30%), Parma - Cagliari 2:1 (40%, 35%, 25%), (ob 20.45) Napoli - Juventus 1:1 (35%, 35%, 30%). (I.F.) košarka AcegasAps bo gostil solidni Trento V prvem povratnem krogu amaterske A lige igra AcegasAps doma proti Trentu, ki je eden od favoritov za napredovanje. Ekipa je zelo kakovostna, saj ima več odličnih igralcev, kot so organizator igre Ferrarese (183 cm, več kot 13 točk in skoraj 5 asistenc - najboljši v ligi - na tekmo, izhaja iz mladinskega sektorja milanskega Armanija), beka Spanghero (lani v Trstu, 185 cm, skoraj 7 točk na tekmo, član državne reprezentance Under 20) in Conte (193 cm, povprečno več ko 14 točk na tekmo s 40-odstotno realizacijo za 3 točke, igral je 3 leta s Pavio v legadue), krila Natali (200 cm, več kot 9 točk in 5 skokov na tekmo), Zivic (krilo, 198 cm več kot 11 točk na tekmo) in Andrea Be-nevelli (lani v Trstu, 202 cm, več kot 14 točk in 7 skokov na tekmo) in center Gandini (205 cm, več kot 7 točk in 6 skokov na tekmo). Od ostalih dobita nekaj priložnosti za igranje še organizatorja igre Giroli (185 cm, 4 točke na tekmo) in bek Fiorito (200 cm). Trento ima v primerjavi z Dalmassonovo ekipo prav gotovo boljšo prvo peterko, a manjši doprinos s klopi. Običajna ostra obramba in dober doprinos vseh igralcev lahko torej podarita Trža-čanom prestižno zmago. Predvidevanja za zmago: Ace-gasAps 40%, Bitumcalor Trento 60% Marko Oblak nogomet - V B-ligi tržaška ekipa doma proti Ascoliju Novo leto in nova Triestina? Prvič z novim trenerjem, ki pa Novo leto in nova Triestina. To si obetajo navijači tržaškega drugoli-gaša, ki želijo čim prej pozabiti na nadvse negativno leto 2010. Glavna novost je seveda na klopi. Sicer danes ob 15. uri novi trener Triestine Sal-vioni ne bo sedel na klopi, saj mora prestati dva kroga kazni, a kljub temu se je z zamenjavo na klopi začelo novo poglavje. Novo leto pa se bo za navijače začelo tudi s protestom proti predsedniku Fantinelu, ki je za mnoge glavni krivec za nastalo situacijo. Po mnenju navijačev je namreč glavni delničar in predsednik kluba v zadnjih sezonah premalo investiral in tudi preveč grešil, kar se je poznalo na igrišču. Da Fantinel nima pravega načrta postaja vse bolj jasno tudi z zadnjo odločitvijo, da v ekipo ponovno vključi Cottafavo. S to izbiro je v bistvu zanikal samega sebe in tudi načrt pomladitve ekipe, o katerem se je govorilo poleti. Skratka, v društvu tavajo v temi in to situacijo najbrž občutijo tako trenerji, ki so si sledili v zadnjih dveh sezonah, kot tudi igralci. Ko je v društvu vse nejasno, potem tudi na igrišču prihajajo na dan težave. Vse te težave pa bodo morali Testini in soigralci danes premostiti. TRIESTINA - Na Rocco prihaja Ascoli, ki ima na lestvici le tri točke več od Tržačanov (a le zato, ker so ekipi iz Mark odvzeli kar pet točk!). Proti tekmecu v boju za obstanek je imperativ zmaga. Bomo videli, če so bile novoletne počitnice in priprave ga ne bo na klopi - Na Roccu na Malti koristne. Seveda bo z novim trenerjem prišlo tudi do nekaterih sprememb v postavi. Vrača se vratar Colombo, pred njim pa želi Salvio-ni na sredino obrambe postaviti hitrejšega D'Aiella in Malagoja. Večje težave ima trener na sredini igrišča, kjer Lunardini in Filkor še nista povsem nared. Ni izključeno, da bo zaupal mlademu Gerbu, ki doslej še ni izkoristil (redke) priložnosti, ki jih je imel na razpolago, da bi se izkazal. V napadu bo morda več prostora dobil Della Rocca. ASCOLI - Hude ekonomske težave, ki pestijo klub, so kvarno vplivale na lestvico, saj bi bil Ascoli brez petih točk odbitka (in možen je dodaten odvzem točk!) celo v zgornji polovici lestvice. Trenerju Castoriju je vseeno uspelo motivirati igralce, ki so težave premostili. Ascoli je v Trst prišel zdesetkan, saj trener ob diskvali-ficiranih Giorgiju in Morettiju ne bo mogel računati niti na poškodovana Coserja in Lupolija. Moral je tako črpati iz ekipe primavera, da bi lahko napolnil klop za rezerve. Prav zaradi številnih odsotnosti naj bi Castori igral s petimi veznimi igralci in le enim napadalcem. Za to mesto sta v igri Djuric in Mendicino in ravno slednji naj bi bil v rahli prednosti. Verjetna postava Triestine: Colombo, D'Ambrosio, D'Aiello, Malago', Longhi, Antonelli, Gissi, Gerbo, Testini, Marchi, Della Rocca. Sodil bo Ciampi iz Rima. (I.F.) tudi protest navijačev predsednik fifa Blatter za SP v Katarju 2022 pozimi DOHA - Sepp Blatter, predsednik Mednarodne nogometne zveze (Fifa), je prvič uradno dejal, da pričakuje svetovno nogometno prvenstvo v Katarju 2022 v zimskem času, namesto v sedaj že tradicionalnem poletnem času, kmalu za tem ko se konča večina državnih prvenstev po svetu. Katar je prejšnji mesec dobil organizacijo svetovnega prvenstva v nogometu, kljub temu, da poleti v državi ob Perzijskem zalivu temperature presegajo več kot 40 stopinj Celzija. Mnogi se s tem niso strinjali, saj jih je skrbelo za zdravje nogometašev, ki bi morali igrati po takšni vročini, sedaj pa se je oglasil še Blatter in prvič uradno spregovoril o morebitni zamenjavi termina SP: »Prvič v zgodovini svetovnih prvenstev pričakujem tekmovanje v zimskem času, kajti na prvem mestu je zdravje nogometašev in vseh ostalih udeležencev.« Bogati Katarci so že pred časom predstavili rešitev za vroče dneve. Pripravljeni so zgraditi klimatizirane stadione, ki bi igralcem in gledalcem omogočili izvrstne razmere. AZIJSKO PRVENSTVO: Katar - Uzbekistan 0:2. košarka Evroliga: Union Olimpija le ob četrtkih LJUBLJANA - Znani so datumi in ure tekem košarkarjev Uniona Olimpije v drugem delu evrolige. Ljubljančani bodo vse dvoboje igrali ob četrtkih, le termin zadnjega kroga še ni določen, saj se morata po pravilih obe tekmi v skupini začeti ob isti uri. Union Olimpija je bila izžrebana v skupino F skupaj z FC Barcelono, Maccabijem in Lottomatico iz Rima. Prvo tekmo bodo zeleno-beli igrali v gosteh pri Lottomatici, in sicer 20. januarja ob 21. uri. Prva tekma v dvorani Stožice pa bo 27. januarja ob 20.45 proti aktualnemu evropskemu prvaku Barceloni. Nato se bodo Ljubljančani dvakrat srečali z Maccabi-jem, najprej v gosteh (3. 2.) in nato v Stožicah (17. 2.). Teden dni pozneje bodo še enkrat gostitelji, tekmovanje v Top 16 pa bodo sklenili v začetku marca v Barceloni. V četrtfinale, kjer se bo igralo na tri zmage, se bosta uvrstili po dve najboljši ekipi iz vsake od štirih skupin. Weibrecht poškodovan BORMIO - Ameriški smučar Andrew Weibrecht, dobitnik bronaste medalje v superveleslalomu na lanskih olimpijskih igrah v Kanadi, bo letošnjo sezono predčasno končal zaradi poškodbe rame. Štiriindvajsetle-tni smučar se je poškodoval po padcu na treningu v Bormiu, naslednji teden pa ga čaka operacija. DANES - Svetovni pokal ženske, Zauchensee, smuk ob 11.30; moški, Adelboden, veleslalom ob 10.30 prva vožnja, 13.30 druga vožnja. Fak na 19. mestu OBERHOF - Norvežan Tarjei Boe je zmagovalec sprinterske preizkušnje biatloncev za svetovni pokal v nemškem Oberhofu. Boe je z eno zgrešeno tarčo na 10 kilometrov dolgi progi za 16,7 sekunde prehitel Nemca Arnda Peifferja (1), tretji pa je bil Čeh Michal Šlesingr (+20,7/0). V slovenski vrsti je bil najboljši Jakov Fak (+1:58,4/3) na 19. mestu. Do točk sta prišla tudi Janez Marič (+2:12,1/3) s 27. in Klemen Bauer (+2:36,9/4) s 37. mestom. Vasja Rupnik (+4:30,8/7) je tekmo končal na 85. mestu. Šesta etapa Portugalcu SANTIAGO DE CHILE - Portugalec Ruben Faria (KTM) je zmagovalec šeste etape vzdržljivostnega relija Dakar med motociklisti. Edini slovenski predstavnik Miran Stanov-nik (KTM) je bil 23. (+ 48:31). Po etapi med Iquiquejem in Arico v Čilu je skupno vodstvo obdržal Španec Marc Coma (KTM). Motociklisti so morali na današnji 721 km dolgi etapi prevoziti 456 km hitrostne preizkušnje. Zmagovalcu se je najbolj približal njegov rojak Helder Rodrigues (Yamaha), ki je na koncu zaostal le 50 sekund. Francoz Cyril Despres je zaostal skoraj štiri minute, Coma pa pet in 20 sekund. V skupnem seštevku ima Coma 8:48 minute prednosti pred Francozom, Stanovnik pa je napredoval na 21. mesto (+ 3:17:35). Odlični nastopi Kavčiča MADRAS - Najvišjeuvrščeni slovenski teniški igralec Blaž Kavčič je odlične predstave na turnirju ATP v Madrasu v Indiji z nagradnim skladom 450.000 dolarjev sklenil v četrt-finalu. Premagal ga je šesti igralec sveta in prvi nosilec turnirja Čeh Tomas Berdych s 6:3 in 6:3. Navkljub porazu 23-letni Ljubljančan zadovoljen zapušča Indijo in se odpravlja naprej proti Avstraliji, saj je z uvrstitvijo v če-trtfinale dosegel največji osebni in slovenski uspeh na turnirjih serije ATP. / ŠPORT Torek, 11. januarja 2011 1 3 alpsko smučanje - Predstavitev projekta v Postojni Primorski smučarski pokal stopa v novo triletno obdobje Dejavnost slovenskih smučarskih klubov vključuje od vedno tudi razvejano rekreativno ponudbo, ki zaobjema med drugim tudi sklop tekmovanj. Že več let ima Primorski smučarski pokal gotovo najpomembnejšo vlogo, saj združuje več kot 500 smučarjev slovenskih klubov iz Italije in klubov iz Slovenije, ki sodijo v notranjsko-primorsko regijo. Šesto izvedbo Primorskega smučarskega pokala in 7. Pokala Alternativa sport, ki ga prireja Smučarska komisija ZŠSDI v sodelovanju z Notranjsko-primorsko regijo, so predstavili včeraj v Postojni. Kot prejšnji bo tudi novi triletni čezmejni projekt vključeval štiri tekme. »Osebno menim, da smo po prvem triletnem obdobju dovolj sposobni, da bi projekt lahko v novem triletju še dodatno obogatili. Mislim predvsem na bolj ambiciozen program, ki bi se lahko celo razširil na območje Alpe Jadran. V organizacijskem odboru projekta pa nismo bili kos takemu izzivu, zato smo se složno odločili, da bo tudi nov triletni projekt enak prejšnjemu,« je na predstavitvi pojasnil načelnik smučarske komisije ZSŠDI Ennio Bogatez, duša Primorskega smučarskega pokala. Prva od štirih tekem bo na vrsti že januarja. SK Brdina bo priredila Pokal ZKB, ki bo v nedeljo, 23. januarja, v kraju Forni di Sopra. Kot lani so se pri openskem klubu odločili, da bodo priredili gimkano, torej tekmo s slalomskimi in veleslalomski-mi zavoji ter drugimi zabavnimi ovirami. SK Kalič bo v soboto, 5. februarja, v smučarskem centru Cerkno priredil 3. Miško-tov pokal. Marca pa bosta na vrsti še dva veleslaloma v kraju Forni di Sopra - v nedeljo, 6. marca, bo Smučarsko društvo Kras organiziralo Pokal Trampuž Transport. Deželno smučarsko središče pa bo tudi gostilo zadnjo tekmo pokala. V soboto, 19. marca, bo na vrsti 23. Pokal prijateljstva treh dežel v organizaciji SK Devin in v sodelovanju s ŠD Št. Janž in SK Snežnik ter pod pokroviteljstvom Občine Devin Na-brežina in ZSŠDI. Kot običajno bodo tekmovalci razdeljeni v pet mladinskih (do letnika 1996) ter osem članskih starostnih kategorij (od letnika 1995). Organizatorji projekta so letos izdelali tudi pravilnik, ki bo v gropadi Jutri Gajin 4. orientacijski tek Brez meja Orientacijska sekcija športnega združenja Gaja bo jutri v Gro-padi organizirala 4. orientacijski tek Brez meja. Preizkušnja bo veljavna tudi za zimsko kraško prvenstvo 2011 in za slovensko ligo. Tekmovalci iz Italije in iz Slovenije se bodo v domu Skala v Gropadi, kjer bodo organizatorji uredili slačilnice, zbrali ob 9.30, prvi tekmovalec pa se bo na progo podal ob 10.30. Organizatorji so pripravili pet različnih težavnostnih prog: dolgo, srednjo, krajšo, otroško (do 12. leta starosti) in za skupine. Tekmovanje je odprto vsem, izkušenim in manj izkušenim ljubiteljem orientacijskega teka. Na jutrišnjo tekmo se je vpisalo nad 120 tekmovalcev. Druga preizkušnja zimskega kraškega prvenstva bo 30. januarja v Zgoniku. Polet ZKB danes prost V 11. krogu hokejskega prvenstva A1-lige na rolerjih bo Polet ZKB Kwins, ki je brez točk zadnji na lestvici, prost. Danes bo v Milanu zanimiva tekma med prvouvrščeno Edero in drugou-vrščenim Milanom, ki zaostaja za tri točke. Polet bo v prihodnjem krogu, čez teden dni, na Opčinah gostil Cittadello. Ennio Bogatez (prvi od leve) na včerajšnji predstavitvi Primorskega smučarskega pokala v Postojni veronika sossa veljal za triletno obdobje; izdali so ga v barvani brošuri, ki vključuje tudi vse glavne informacije o štirih tekmah. Tudi letos bo glavni sponzor projekta podjetje Alternativa sport. Predstavitev v Postojni so smučarska društva izkoristila tudi za predstavitev ostalih rekreativnih in uradnih tekem. Boris Bo-gatec, predsednik ŠD Mladina, je spregovoril o Zamejskem smučarskem prvenstvu, ki je namenjeno izključno slovenskim klubom v Italiji. Kot smo že poročali, bo letošnja 30. izvedba vključevala ob običajni tekmi v alpskem smučanju tudi tekmovanje v smučarskem teku: tekma v veleslalomu bo v soboto, 19. februarja, v nedeljo, 20. februarja, pa bo tekmovanje v smučarskem teku. Vse bo steklo v kraju Forni di Sopra. Podpredsednica SK Devin Nadja Kralj in predsednik SK Brdina Marko Piccini pa sta predstavila tudi uradni tekmi FISI za mladinske kategorije, predsednik SD Kras iz Sežane Matjaž Bohinc pa je povabil vse še na rekreativno tekmo za primorska podjetja s te in one strani meje, ki bo 29. januarja v kraju Forni di Sopra. (V.S.) namizni tenis Najbolj napredovala Eva Carli i ( . -ji «d Na najnovejši jakostni lestvici državne namiznoteniške zveze, ki so jo obnovili konec minulega leta, je od Krasovih igralk najbolj napredovala Eva Carli, ki se je izboljšala za tri mesta in je zdaj 24. Najvišje je od kra-sovk postavljena Martina Milič, ki je napredovala za mesto in je zdaj 17. Tretja Krasova prvoligašica Mateja Crismancich je obdržala 36. mesto. Med slovenskimi igralkami je najvišje postavljena Lisa Ridolfi, ki je sedma, na prejšnji lestvici pa je bila šesta. Veteranka Ana Bržan je nazadovala za dve mesti in je zdaj petnajsta. alpsko smučanje - V FJK Mladinini smučarji na tekmah FIS Mladinini smučarji so že začeli s tekmovanji na tekmah FIS. V sredo in četrtek so tekmovali v slalomu na Trbižu, včeraj pa v kraju Forni di Sopra v veleslalomu. Na Trbižu so nastopili Lara Purič ter Albert in Goran Kerpan: prvi dan sta oba slalomska spusta dokončala Goran Kepran (39.) in Lara Purič (25.), Albert Kerpan pa je odstopil. V četrtek pa je bil Albert 51. (letos je prestopil med mladince), Goran in Lara pa sta odstopila. Razmere so bile zelo zahtevne, saj je bila proga ledena, konkurenca pa zelo ostra. Nastopila je tudi mladinska reprezentanca Slovenije: prvi dan je slavila zmago Alja Šubič, drugi dan pa Novogoričanka Ana Bucik. Včeraj pa so Mladinini tekmovalci Meri Perti, Goran in Albert Kerpan tekmovali v veleslalomu FIS na Var-mostu, kjer so dobro presmučali prvi in drugi spust. V Forni di Sopra bodo tekmovali tudi danes. alpsko smučanje - Jutri SK Brdina prireja uradno tekmo FISI Jutri bo zaživela tekmovalna smučarska sezona v naši deželi. V kraju Forni di Sopra prireja Smučarski klub Brdina uradno deželno tekmo FISI za dečke/deklice in naraščajni-ke/ce za Pokal ZŠSDI. Za mlade smučarje bo to prva slalomska preizkušnja, sicer pa druga uradna tekma FISI, saj so prvič tekmovali že 19. decembra na Zoncolanu v veleslalomu. Tekma bo na progi Fienili na Varmostu, na kateri bodo organizatorji postavili dve progi, kjer bodo izmenično tekmovali dečki/deklice in naraščajniki/ce. Predvideni start bo ob 9.30. Vre-menoslovci napovedujejo otoplitev in oblačno vreme. Do včeraj je openski klub zbral nad 90 prijav, tekmovalci pa se lahko prijavijo še danes do 12.00. Organizatorji pričakujejo nad 150 nastopajočih. Na tekmi bodo seveda tekmovali tudi smučarji Brdine in Devina. Najmlajši babyji in miški bodo tekmovali na Trbižu, mladinci, člani in veterani pa na Piancavallu. košarka - Deželna C-liga Breg doma, Bor v gosteh Brežani bodo v Dolini gostili presenetljivi Romans - Borovci na gostovanju v Pordenonu Natanko tri tedne po zadnjem nastopu se po prazničnem premoru vračajo na igrišče tudi deželni košarkarski ligaši. V trinajstem krogu prvega dela prvenstva C-lige bo Breg drevi igral doma, Bor Radenska pa v gosteh. V občinskem športnem središču Silvana Klabjana v Dolini bo ob 20.30 (sodnika Trombin iz Červinja-na in D'Agostino iz Fiumicella) gost Romans, novinec v ligi in skupaj s Tolmezzom doslej največje presenečenje sezone. Šlo bo nedvomno za derbi kola, saj nocojšnja tekmeca s 16 točkami delita tretje mesto na lestvici prav v družbi Karnijcev za vodilnim parom Alba - Servolana. Breža-ni so glede na izkušnje in kakovost igralskega kadra gotovo favoriti za zmago, čeprav jih brez dvoma čaka težka naloga, srečanja po daljšem premoru so sploh praviloma prava neznanka. Košarkarji z Goriškega so dobro uigrani in razpolagajo z več izkušenimi možmi: v prvi vrsti so to žepni tržaški play-maker Bevitori (dobro igra tudi njegova mlada rezerva Pais), branilca Rigonat in Gen-naro, krili Carcich (pred leti pri Jadranu) in Cabas (oba izrazita ostrostrelca) ter težki srbski center Ilic, ki nastopa letos izjemno uspešno. Bregov trener Krašovec bo imel še naprej nekaj težav s postavo, saj bo- sta poleg še poškodovanega Giacomija predvidoma odsotna tudi kapetan Zeriali in mladi Nadlišek, vrača pa se Schillani. Fantje so dalj časa počivali in s treningi spet poprijeli ta teden. Borov košarkar Stefano Babich kroma V torek so po skoraj dveh tednih mirovanja ponovno začeli z vadbo tudi Borovi košarkarji, ki se bodo drevi ob 20.30 (sodnika Sab-badini in Andretta iz Vidma) v Por- denonu spoprijeli z Roraigrande-jem. Obe ekipi imata na lestvici po 14 točk. Gostitelji so po imenih sodeč izjemno močna in izkušena postava: play-makerja sta mlada Ge-lormini in Varuzza, na zunanjih položajih sta nevarna tudi strelca Bonato in Prince, na krilu se kre-tajo veterani Bellanca, Pivetta, Vir-gili (nekdanji prvoligaš) in Cox, center pa je visoki Carrer. Popovi-čevi varovanci so torej pred izjemno zahtevno preizkušnjo, vendar napeli bodo vse sile, da skušajo podaljšati serijo petih zaporednih zmag. Med tednom so Svetoi-vančani trenirali dokaj intenzivno in v popolni zasedbi, manjkal je edinole Babich, ki je na dopustu na snegu in ga najverjetneje ne bo niti na tekmi. V zaostalem srečanju 12. kroga deželne C-lige je Ronchi (Nar-della 22) na svete tri kralje zmagal v Vidmu na igrišču ekipe CBU (Bosio in Naglic 18) z 69:75. Košarkarji z Goriškega, za katere je prvič nastopil novi prihod Federico Bullara (letnik 1989, sin dolgoletnega goriškega prvoligaša Roberta), ki je dosegel šest točk, imajo tako zdaj 10 točk, Videmčani pa so ostali na dnu lestvice pri štirih pikah v družbi mestnega tekmeca Geatti Basket Time. 1 8 Sobota, 8. januarja 2011 ŠPORT / nogomet - V jutrišnjem krogu D-lige na stadionu Bottecchia v Pordenonu V Krasovem taboru po tihem upajo na presenečenje Trener Kragelj: »Čaka nas hud boj«- Pod vprašajem Tomizza in Bucovaz deželne lige Jutri na sporedu zaostali krog Za jutrišnji dan je deželna nogometna zveza sprva načrtovala počitek. Zaradi slabih vremenskih razmer v decembru pa sta v deželnih amaterskih prvenstvih odpadla celo dva kroga. Jutri bodo nadoknadili štirinajstega, ki je bil na sporedu 8. decembra. PROMOCIJSKA LIGA - Štan-dreška Juventina (23 točk), ki je med prazniki odigrala kar tri prijateljske tekme (Fincantieri, Cer-vignano in Mossa), bo na domačem pravokotniku gostila Capo-riacco, ki ima 19 točk na lestvici. Trener Tomizza bo znova imel na razpolago Sellana. Odsoten bo le diskvalificirani Trangoni, medtem ko je Catanzaro že pred prazniki zapustil ekipo in se preselil h Chionsu. Sodil bo Porde-nončan Kapidani. Kriška Vesna (20) bo jutri igrala v gosteh v Ogleju. Aquileia je z desetimi točkami pri dnu lestvice. Massaievi varovanci imajo tako lepo priložnost, da se z novo zmago še dodatno približajo zgornjemu delu lestvice. Odsotni bodo Leone, Carli in Pernorio. Sodil bo Videmčan Manzan. 1. AMATERSKA LIGA - Primorec in Sovodnje bosta igrala z okrnjenima zasedbama. Pri ekipi trebenskega društva imajo, kot pri košarkarjih Jadrana, težave z epidemijo gripe, ki je zdesetkala moštvo. Zboleli so Santoro, Ros-soni, Bertocchi, Giorgi in Marti-nelli. Povrh tega so poškodovani še Snidar, Sincovich in Bocuccia. Trener Sciarrone ne bo imel na razpolago srednjih branilcev. »Nekdo jih bo pač moral zamenjati. Ne vem še kdo,« je dejal Sciarro-ne. V Trebče prihaja solidna Co-stalunga (27 točk). Sodil bo Cor-si iz Červinjana. Sovodenjci pa imajo težave s poškodbami. Tako jutri ne bo Nasserja, Reščiča, Sandyja Kogoja in Milenkovica, ki je na obisku pri sorodnikih v Srbiji. Sovodenj-ci bodo igrali v gosteh v Me-deuzzi. Centro Sedia je s šestimi točkami predzadnji na lestvici. Sodil bo Videmčan Chiarandini. 2. AMATERSKA LIGA - Nogometaši Brega, Primorja in Zarje Gaje bodo igrali na domačem igrišču. V Dolino bo prišel Mon-tebello Don Bosco, ki ima tri točke več na lestvici (18). Trener Tommasi upa, da bodo »plavi« podaljšali pozitivno serijo. Odsotna bosta le Stefani in Degras-si. Zarja Gaja bo v Bazovici gostila predzadnji Moraro (9). Za plavo-rumene je zmaga imperativ. Trener Lacalamita ne bo imel težav s postavo. Prav tako v popolni postavi bo igralo tudi Primorje, ki bo na proseškem Er-vattiju gostilo solidni Cormone-se. Moštvo iz Krmina ima le tri točke več na lestvici in je drugo na lestvici skupaj z Marianom, Mosso in Roianesejem. MLADOST - Ekipa doberd-obskega društva bo jutri gostila Poggio iz Zdravščine, ki ima le sedem točk na lestvici. Plavo-rdeči morajo tako iztrgati vse tri točke, drugače ne bodo obdržali stika z vodilnimi na lestvici. Odsoten bo diskvalificirani Dimitri Ferletič. Poggio trenira nekdanji trener Mladosti Fabio Sambo. (jng) Po pekočem porazu in neprepričljivem nastopu v sredinem prvem krogu povratnega dela prvenstva D-lige proti Esteju bo Kras Repen jutri (začetek ob 14.30) gostoval v Pordenonu. Na slovitem stadionu Bottecchia bodo rdeče-beli igrali proti močni ekipi, ki zaseda šesto mesto na lestvici (28 točk). Porde-none, ki so ga rdeče-beli v prvem delu v Repnu zanesljivo premagali s 3:0, je v sredo v gosteh z 2:1 premagal solidni San-donaJesolo. »Čaka nas hud boj. Prepričan sem, da bodo fantje tokrat igrali bolj zbrano in borbeno. V tem prvenstvu lahko vsakdo premaga vsakogar,« je dejal Krasov trener Marino Kragelj, ki je bil še potrt od sredinega poraza, jutri pa ga zaradi kazni ne bo na klopi. »Nisem pričakoval tako medlega nastopa. Odpovedala je celotna ekipa. Zelo mi je bilo žal, saj smo bili vsi zelo razočarani. Pa še Vojko Kocman je praznoval rojstni dan in obljubili smo mu zmago, pa se tega nismo držali. Zdaj pričakujem močno reakcijo, čeprav nas v prihodnji dveh krogih čakata Pordenone in nato prvou-vrščena Unione Venezia,« je povedal Nekateri krasovci so trenirali tako sinoči kot v četrtek. »Tisti, ki niso igrali v sredo, so trenirali dan kasneje z mladinci. Proti Pordenonu, ki bo igral brez kaznovanega Mattiuzza, bosta pod vprašajem Tomizza in Bucovaz, ki sta lažje poškodovana. Vrnil se bo vratar Contento, kljub temu pa bom Krasov trener Marino Kragelj še ne ve, ali bo imel jutri na razpolago Daniela Tomizzo (na sliki) kroma bržkone še naprej zaupal mlademu Do-vieru, ki je dobro branil. Zal je še bolan Dimitri Batti. Od prve minute bo igral Dragosavljevic, ki je zdaj v dobri formi,« razmišlja Kragelj, ki je napovedal nekaj sprememb, saj bo ekipo bom deloma prilagodil nasprotniku. »V sredo smo začeli z napadalno postavo, ki pa ni obrodila zaželenih sadov. Še vedno igramo premalo zbrano in znova smo prejeli zadetek v uvodnih minutah,« je še poudaril trener Marino Kragelj, ki se je obenem sinoči temeljito pogovoril s svojimi varovanci. Na jutrišnji tekmi bo sodil Marco Guidi iz Imole. (jng) odbojka - V moških in ženskih deželnih prvenstvih Slogašice za prvo letošnjo zmago Lažje delo za Sočo, težje za Val Kontovelke, ki so pred premorom nepričakovano ostale praznih rok proti ekipi iz Gradeža, zaradi česar je zdaj njihova pot do uvrstitve v skupino za napredovanje bolj strma, pa v Pordenonu pričakuje prvouvrščeni Blu Volley. Naše odbojkarice so v prvem delu tega nasprotnika po odličnem nastopu premagale, podvig pa morajo skušati ponoviti, sicer jim bo v boju za obstanek že po prvem delu prvenstva trda predla. V moški D-ligi bo tekma kroga skupine A v San Vitu, kjer se bo prvou-vrščena Olympia Ferstyle pomerila z drugouvrščenimi domačini. Z zmago bi si Goričani verjetno že zagotovili prvo mesto v skupini, morali pa bodo igrati zelo zbrano in odločno, saj so nasprotniki nevarna ekipa. V skupini B bo Naš prapor igral na domačih tleh in gostil odbojkarje tržaškega Cusa, ki so na prvi tekmi brez težav slavili. Takrat so bili Brici močno okrnjeni, kar je dejansko pogojevalo njihovo igro. Tokrat bi se lahko svojim nasprotnikom boljše upirali. (T.G.) Soča ZBDS (na sliki igralci na klopi med minuto odmora) bo nocoj v Villi Vicentini favorit za zmago Po prazničnem premoru se danes vrača na igrišče osem naših deželnih liga-šev, prosti bodo le odbojkarji Sloge Tabor Televita, ki so srečanje tega kroga odigrali že pred novim letom (s 3:0 so odpravili ekipo iz Červinjana), a so v novem letu že debitirali in med tednom osvojili Jadranski pokal. Polovica naših predstavnikov bo tokrat igrala na domačih tleh, štiri ekipe pa se bodo odpravile na gostovanje. V ženski C-ligi imajo slogašice danes priložnost za prvo zmago. Libertas ima na lestvici le štiri točke več (sicer s tekmo manj), Maverjeve varovanke pa so že v prvem delu dokazale, da niso slabše od svojih nasprotnic. Na prvi tekmi so namreč izgubile šele po tie-breaku, zmago pa so pravzaprav zapravile same, saj so večkrat zapravile tudi visoko prednost. Upajmo, da bodo tokrat zaigrale bolj konstantno in da se bodo lahko končno veselile prvega uspeha. V skupini A moške C-lige se bo Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje v Villi Vicentini pomerila z ekipo, ki ima na lestvici šest točk manj in ji ne bi smela povzročati pretiranih težav. Sočani morajo danes nujno osvojiti vse tri točke, zmaga pa bi predstavljala lepo popotnico pred pomembno tekmo proti dru-gouvrščenemu Lignanu, ki bo v Sovod-njah gostoval naslednji teden. kroma V skupini B ima priložnost za popravni izpit mlajša Slogina postava, ki jo čaka tržaški derbi proti Volley Clubu. Na prvi tekmi so Peterlinovi varovanci zatajili in tako zmago prepustili svojim nasprotnikom, tokrat pa bodo skušali prebiti led in jih premagati. Tržačani niso nepremagljivi, saj so navsezadnje slavili le na srečanju s slogaši. Težjega nasprotnika bo imel Val, ki bo v Štandrežu gostil tržiški Fincantieri, ki je kljub spremembam v postavi doslej odigral odlično prvenstvo in je na dobri poti, da se uvrsti v skupino za napredovanje. Trenutno je namreč na drugem mestu, a kljub tekmi manj zaostaja le točko za prvouvrščenim Vbujem. Valovci, ki so že obsojeni na igranje v skupini za obstanek, bodo seveda dali vse od sebe, čeprav bo srečanje zanje le prestižnega značaja. V ženski D-ligi čakata oba naša predstavniki zelo težki srečanji. Prve bodo na igrišče stopile borovke, ki se bodo pred domačim občinstvom pomerile z drugouvrščenim Majanesejem. Nasprotnice so zelo dobra ekipa in imajo tudi zelo nevaren servis, tako da bodo morale biti plave zelo pazljive v sprejemu. Varovanke trenerke Nacinovijeve so vsekakor dokazale, da se lahko dobro upirajo tudi boljšim v svoji skupini, tako da od njih pričakujemo borben nastop. Dve pomembni tekmi za balinarje Portualeja Po premoru se bo danes nadaljevalo tretjeligaško balinarsko prvenstvo. Portuale bo ob 15. uri sprejel v goste nasprotnika iz Fiumicella, jutri pa se bo v delikatnem obračunu v boju za obstanek ob 14.30 pomeril s Triestino. Z obema nasprotnikoma imajo Milkovičevi varovanci še odprt račun, saj so v prvem delu prvenstva proti Furlanom izgubili z 8:10. Posebno grenak pa je bil poraz proti mestnemu tekmecu (6:12). Na srečo so nato sledile tri zmage (zadnja pred mesecem dni proti vodilni Villaraspi) ki so pripomogle, da se je ekipa precej opomogla na lestvici. Vrstni red: Villaraspa 11, Tre Stelle 8, Fiumicellese 7, Portuale 6, Triestina in Moimacco 4. Portuale in Triestina s tekmo manj. Z.S. Domači šport Danes Sobota, 8. januarja 2011 KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Dolini: Breg - Romans; 20.30 v Pordenonu: Roraigrande - Bor Radenska PROMOCIJSKA LIGA - 19.30 v Miljah, Pacco: Intermuggia - Sokol UNDER 15 DRŽAVNI - 18.00 v Pordenonu: BK Pordenone - Jadran ZKB UNDER 13 - 16.00 v Štarancanu: Falconstar B - Dom ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 19.30 v Štandrežu: Val Imsa -Fincantieri; 20.00 v Villi Vicentini: Vivil - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje; 20.45 v Trstu, Ul. della Valle: Volley club - Sloga ŽENSKA C-LIGA - 20.00 v Repnu: Sloga - Libertas TS MOŠKA D-LIGA - 18.00 v San Vitu: San Vito -Olympia Ferstyle; 20.30 v Gorici, Kulturni dom: Naš prapor - CUS Trieste ŽENSKA D-LIGA - 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Kmečka banka - Majanese; 20.30 v Pordenonu: Pordenone - Kontovel 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 17.30 v Repnu: Sloga Barich - Breg; 21.00 v Trstu, 1. maj: Bor ZKB - S. Andrea UNDER 16 MOŠKI - 18.00 v Gradišču: Torriana -Olympia Hlede UNDER 14 MOŠKI - 16.00 na Opčinah: Sloga -Hammer UNDER 13 MEŠANO - 15.30 v Tržiču: Davanzo - Olympia Corsi NOGOMET DRŽAVNI MLADINCI - 14.30 na Opčinah, Ul. Alpini: Kras Repen - Montebelluna Jutri Nedelja, 9. januarja 2011 NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Pordenonu: Pordenone - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Ogleju: Aquileia -Vesna; 14.30 v Standrežu: Juventina - Caporiacco 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Medeuzzi: Centro Sedia - Sovodnje; 14.30 v Trebčah: Primorec -Costalunga 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Moraro; 14.30 v Dolini: Breg - Montebello Don Bosco; 14.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje -Cormonese 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Poggio ZAČETNIKI (Turnir B-Trend) - 10.00 v Trstu, pri Sv. Alojziju: Fincantieri - Kras Repen ODBOJKA UNDER 18 MOSKI - 18.00 v San Vitu: San Vito -Sloga; 18.00 v Gorici, Spacapan: Olympia Terpin - Broker UNDER 14 ŽENSKE - 9.30 v Trstu, Ul. Carli: Coselli - Sokol Ferramenta Terčon; 11.00 na Proseku: Kontovel - Coselli giallo KOŠARKA UNDER 14 - 11.00 v Foljanu: Fogliano - Breg; 11.00 v Trstu, na Greti: Libertas Barcolana - Jadran ZKB ORIENTACIJSKI TEK 4. ORIENTEERING BREZ MEJA - 10.30 v Gropadi (organizator SZ Gaja) Pojutrišnjem Ponedeljek, 10. januarja 2011 KOŠARKA UNDER 19 DRŽAVNI - 20.45 na Opčinah: Jadran - Sistema Pordenone .primorski.eu i —' Zimska idila Zimski dnevi so nam že prinesli zasnežene vrtove in ceste, ki so naše kraje spremenili v pravo zimsko idilo. Zdaj so pred nami božični in novoletni prazniki, v katerih lahko vsakdo najde nekaj čarobnega. Spletna stran www.primorski.eu vas vabi, da nam posredujete svoj pogled na zimsko idilo, utrinek z družinskega ali prijateljskega praznovanja. Pošljite nam svoje fotografije, najlepše bomo objavili! Vaše posnetke nam lahko pošljete direktno s spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali na naslov elektronske pošte tiskarna@primorski.eu. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 8. januarja 2011 19 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Zavrtimo časovni stroj 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Variete: Da da da In musica 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik in dnevnik L.I.S. 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.50 Aktualno: Aprirai 11.10 Aktualno: Tuttobe-nessere 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy driver 14.30 Aktualno: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.30 Variete: At-tenti a quei due 23.50 Aktualno: Cinematografo 1.10 Film: Arsenico e vecchi mer-letti (kom., ZDA '44, i. C. Grant) Rai Due V" Rai Tre Storie di confine 0.10 Film: Nouvelle -France (dram., Kan., '04, i. N.G. Vigneau) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Film: Il re dei ladri (pust., Luks., '06, r. R. Claus, i. A. Johnson) 9.45 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 11.20 Film: Miracolo di Natale (kom., ZDA, '05, r. K. Arthur, i. N.P. Harris) 12.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Resni-čnostni show: Riassunto Grande Fratello 14.10 Talent: Amici 15.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.45 Aktualno: Happy New Verissimo 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.15 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: La Corrida (v. F. Insinna) 23.45 Variete: Mai dire Grande Fratello 0.30 Resni-čnostni show: Riassunto Grande Fratello 0.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Risanka: Skippy il canguro 7.00 Variete: Cartoon flakes weekend 9.50 Nan.: The Naked brothers 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 11.10 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 14.00 Glasb.: Top of the Pops 2010 15.30 Film: Buffalo Dreams (pust., ZDA, '05, r. D. Jackson, i. S. Baker) 17.00 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Variete: Stracult pillole 18.40 Nan.: Il puma 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Cold case - Delitti irrisolti 21.50 Nan.: The good wife 22.40 Šport: Sabato sprint 23.25 Aktualno: Tg2 Dossier 0.10 Aktualno: Tg2 Storie, sledijo rubrike 6.25 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 7.00 Risanke 10.45 Film: Soccer Dog - Asso del pallone (kom., ZDA, '04, i. N. Moran) 11.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik in športne vesti 13.30 Nan.: All Stars 14.10 Film: Rat Race (kom., ZDA, '01, i. R. Atkinson) 16.25 Film: 7.25 Nan.: La grande vallata 8.30 Film: Le avventure di Huck Finn (pust., ZDA., '60, r. M. Curtiz, i. T. Randall) 10.10 Nan.: Agente Pepper 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia 11.30 Aktualno: Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.15 Aktualno: Tgr Il settimanale 12.45 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.15 Dnevnik 14.30 Aktualno: Rai educational 16.30 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 17.00 Film: Squadra Speciale Vienna 17.40 Dok.: Mini Ritratti 18.10 Šport: 90° minuto - Serie B 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Dok.: Nati liberi 23.50 Aktualno: Amore criminale 0.30 Dnevnik 1.15 Aktualno: Tg3 - Sabato Notte u Rete 4 7.00 Nan.: Happy Days 7.35 Nan.: Kojak 8.30 Aktualno: Vivere meglio 10.00 Nan.: Caraninieri 411.00 Aktualno: Ricette di fa-miglia 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.55 Nan.: Un detective in corsia 15.15 Film: Perry Mason - Poker di streg-he (krim., ZDA, '93, i. B. Hale) 17.00 Nan.: Monk 17.55 Nan.: Psych 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Reazione a catena (akc., ZDA, '96, r. K. Reeves, i. M. Freeman) 23.20 Dok.: Angeli (kom., ZDA, '94, i. D. Glover) 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Risanka: Tom & Jerry 19.25 Film: Mamma ho allagato la casa (kom., ZDA, i. M. Weinberg) 20.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 21.10 Film: Mamma ho riperso l'aereo - Mi sono marrito a New York (kom., ZDA, '92, i. M. Culkin) 22.05 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved 23.35 Šport: World series of boxing 0.50 Športni dnevnik ^ Tele 4 La 7 poved in športne vesti 14.20 Film: Ljubezen in konji (pon.) 15.55 Sobotno popoldne 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 18.25 Ozare 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Utrip 19.35 Vremenska napoved, sledi Šport 20.00 Film: Ne hodi mi trkat 22.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 22.45 Nad.: Gandža 23.45 Dnevnik (pon.) 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 0.35 Infokanal (T Slovenija 2 7.25 Skozi čas 8.20 Circom Regional 8.45 Primorski mozaik 9.20 Dok. serija: Poti z vzhoda 10.20 SP v alpskem smučanju, veleslalom (M) 11.40 SP v alpskem smučanju, smuk (Ž) 14.25 SP v nordijskem smučanju, smučarski tek 20 km (M) 15.25 SP v nordijskem smučanju, smučarski tek 10 km (Ž) 16.20 SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki 17.45 Šport: Planet šport 18.15 Film: Moje ime je Fish 20.00 Novoletni koncert iz Dunaja 22.20 Film: Pridi v Paradiž 0.30 Serija: Posledna sodba Slovenija 3 6.00 Sporočamo 8.30 Kronika 10.40 21.30, 23.00 Žarišče 10.30 Države sveta 13.30 Poročila Tvsl 14.15 22.00 Dok. odd.: Vzporedna ekonomija 15.30 Tedenski pregled 16.00 Na Tretjem... 17.40 Gledalci razpravljajo 18.50 Kronika 19.00 Tv Dnevnik Tvsl 20.00 Aktualno 23.20 Kronika Koper 12.45 Dnevni program 13.00 Adelboden: VSL (M) 1. vožnja, povzetek 13.30 Adelboden: VSL (M) 2. vožnja, prenos 14.20 Euronews 14.30 Glasb. odd.: Boben 15.30 Potopisi 16.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 16.30 Arhivski posnetki 17.20 Vseda-nes aktualnost 18.00 Brez meje 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 Vseda-nes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.30 Verska odd.: Jutri je nedelja 19.40 Tednik 20.15 Avtomobilizem 20.30 Reška italijanska drama 22.05 Vsedanes - TV dnevnik 22.10 Zgodovina Združenih držav Amerike 22.50 »Q« - trendovska oddaja 23.40 Vsedanes aktualnost 0.10 Vsedane -TV dnevnik 0.25 Čezmejna TV Tv Primorka 11.30 Dnevnik - Tv Primorka, borzno poročilo, vreme in Kultura 15.20 Videonovice 16.20 Božični koncert (pon.) 17.00 Hrana in vino, izbrani recepti (pon.) 18.00 Kultura: 12. festival dok. filma v letu 2010 18.30 Brez panike 19.10 Kuhajmo z Anjo 19.30 Duhovna misel 19.45 Tedenski pregled 20.00 Primorski tednik (pon.) 21.00 Z Mojco po domače 22.00 Srečno in zdravo novo leto 1.00 Videostrani 7.40 Variete: Dopo il Tg... Tutti i gusti (pon.) 8.05 Risanka: Aladino e la lampada magica 8.25 Koncert klasične glasbe 9.15 Aktualno: Passeggiando in Carso 9.35 Nan.: Betty La Fea 10.25 Variete: 80 nostalgia 10.55 Talk show: A tambur battente 11.50 Dok.: Cuore Tuareg 12.15 Risanka: Il principe e il povero 13.05 Aktualno: Fede, perche no? 13.30 Dnevnik 14.15 Dok.: Wild Adventure 15.45 Borgo Italia 16.25 Dnevnik 19.00 Aktualno: 1x2 - Aperitivo Bianco Nero 21.00 Film: L'occasione della mia vita 22.05 Dok. Italia magica 22.25 Il Ros-setti 23.00 Dnevnik 23.35 Aktualno: Stoa pop Pop TV 8.00 Jagodka (ris.) 8.25 Winx klub (ris.) 8.45 YooHoo in prijatelji (ris.) 9.00 Radovedni Jaka (ris.) 9.10 Rori, dirkalnik (ris.) 9.25 Kopalčki (ris.) 9.35 Brata Koalček (ris.) 9.45 Bakuganski bojevniki (ris.) 10.10 Altair v Zvezdolandiji (ris.) 10.25 Gnusologi-ja (ris.) 10.45 Mišek Stuart (pust. nan.) 11.10 Preverjeno (družbene teme) 12.10 Zgodovina kulinarike (zgod. nan.) 13.20 Prenova z Debbie Travis (dok. nan.) 14.15 Carovnije Crissa Angela (dok. serija) 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 10.00 Aktualno: Bookstore 11.00 La7 Doc 11.50 Film: Copacabana Palace (kom., It., '63, i. S. Koscina) 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Bi-glietti d'amore (kom., ZDA, '99, i. A. Garcia) 16.00 Film: Banzai (kom., It., '97, i. P. Villaggio) 18.00 Nan.: I Magnifici sette 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In onda 21.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 23.30 Dnevnik 23.40 Aktualno: M.O.D.A. 0.25 Film: Le ragazze di piazza di Spagna (kom., It., '52, i. C. Greco) (t Slovenija 1 7.20 Otr. nad.: Križ Kraž 9.05 Film: Kino Kekec 10.35 Polnočni klub 11.50 Slovenija v letu 201013.35 Poročila, vremenska na- (krim. nan.) 18.55 24UR Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: King Kong (pust.) 23.05 Film: Fontana življenja (drama) 0.50 Film: Mrtva nevesta (ris.) 2.510 24UR, Novice (pon.) 3.10 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 7.55Divjina Evrope (dok. nan.) 8.50 Hogh-father (drama) 9.45 Pustolovščine Shirley Holmes (mlad. nan.) 10.15 Klub najboljših prijateljic (hum. nan.) 10.45 Nan.: Nova Heidi 11.15 Smokey in razbojnik (akc. komedija) 12.55 Princ iz Bel Aira (hum. nan.) 13.25 Merlinove pustolovčine (pust. serija) 14.20 Vsi sovražijo Chrisa (hum. nan.) 14.50 16.50 Kako sem spoznal vajino mamo (hum. nan.) 15.20 Mali vohuni (akc. kom.) 17.20 Teksaški mož postave (akc. nan.) 18.15 Dva moža in pol (hum. nan.) 18.45 Pazi, kamera! 19.15 TV Tuba, Zabava 20.00 Film: Izmišljeni (kom.) 21.50 Zamenjava (krim. kom.) 23.40 Balkan Inc I i (krim. nan.) 0.35 Kralji (dram. nan.) 1.25 Love TV (erotika) 3.35 Nočna ptica (erotika) 14.40 Poirot (krim. nan.) 16.25 Izmuzljiv-ci (hum. nan.) 17.15 Umori na podeželju RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; ; 8.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.30 Kulturni dogodki; 9.00 Radio Paprika; 10.10 Koncert: Novoletni koncert Orkestra Slov.policije; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nedi-ški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Mladi izvajalci; 17.45 Music box; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Sobota in pol; 10.45 Izlet; 11.00 Osebnost Primorske; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes - humoristična oddaja; 15.30 DIO; 16.20-19.00 SMS z žogo ali brez; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Kantina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Podzemlje RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35 Nogometna kabala; 8.45, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Prima dell'even-to; 9.15 Pregled dogodkov; 9.33 Sobota z vami; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35 Proza; 11.00-11.58 Love generation; 12.02 I Ripescati (prva sobota v mesecu); 13.00, 21.00 Zelena Istra; 13.35 La biblioteca di Babele; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillout zone; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.0019.00 London calling; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Pic-Nic eletronique; 22.00 In orbita; 23.00 Il giardino di Euterpe; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Jagodni izbor; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.20 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Nariši nov dan; 13.00 Sobotno popoldne na Valu 202; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Koncert; 20.00 Opera 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.0017.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sobota, 8. januarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež 6VdT nevihte veter megla vremenska slika 1000 c innn / \ 990 ^g^ 1000 1010 Zaradi jugozahodnega toka, v naslednjih dneh bo naša dežela bo pod vplivom grdega vremena. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.38Dolžina dneva 8.53 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 9.33 in zatone ob 21.10 a Nad severnim Atlantikom in zahodno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska, nad vzhodno Evropo in srednjim Sredozemljem pa območje visokega zračnega pritiska. Z jugozahodnim vetrom priteka k nam " topel in vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bodo občutljivi ljudje imeli značilne vremensko pogojene težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 9,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: b 1.20 najvišje 34 cm, ob 7.11 najnižje -5 cm, ob 11.39 najvišje 15 cm, ob 18.15 najnižje -37 cm. Jutri: ob 1.57 najvišje 31 cm, ob 8.17 najnižje -6 cm, ob 12.20 najvišje 5 cm, ob 18.44 najnižje -27 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .230 Piancavallo..........100 Vogel.................105 Forni di Sopra........110 Kranjska Gora.........50 Zoncolan..............80 Krvavec................60 Trbiž...................80 Cerkno................50 Osojščica ...............x Rogla..................50 Mokrine..............120 Mariborsko Pohorje . .40 Podklošter............60 Civetta...............160 Bad Kleinkirchheim . . 80 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg IM sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 2/8 TOLMEČ O 3/8 TRBIŽ O 2/7 O -1/5 KRANJSKA G. CELOVEC O -1/5 O TRŽIČ 3/7 O KRANJ /fV VIDEM o yy3 = 3/9 O PORDENON 4/8 = 6/9 O-1/5 S. GRADEC PTUJ O CELJE 6/11 MARIBOR O 7/11 M. SOBOTA O 7/12 ČEDAD O 4/8 - O - - - LJUBLJANA /? GORICfl C ° N. GORICA 6/9 VN. MESTO 5/10 9° O 4/7 POSTOJNA O ^ 4/7 O 5/6 ^ ---- _ , , KOČEVJE TRST O O 8/11 ^ OO^ 0 PORTOROŽ O /--CRNOMELJ 6/10 , ^ // ^ ^^ -UMAG OPATIJA REKA 8/12 ZAGREB 6/12 O „ PAZIN O (^NAPOVED ZA DANES Oblačno z rahlimi krajevnimi padavinami na zahodu, močnejšimi na vzhodu, snežilo bo nad 1500-1700 m. V nižinah in na obali bo možna megla. Oblačno v Alpah. V severovzhodni Sloveniji bo delno jasno, drugod pretežno oblačno. Predvsem v jugozahodni in ponekod v osrednji Sloveniji bo občasno rahlo deževalo ali rosilo. Pihal bo jugozahodni veter.Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 7, v alpskih dolinah malo pod 0, najvišje dnevne od 5 do 9, v vzhodni Slovenji do 13 stopinj C. TOLMEČ O 2/9 -jtjuä TRBIŽ O 1/8 & CELOVEC O -1/6 O GRADEC 2/9 A O 1/6 KRANJSKA G. (A. N VIDEM O XJ 4/11 O PORDENON 5/10 ČEDAD O 5/10 tRŽič 3/7 o KRANJ o 1/7 S. GRADEC CELJE 4/12 O MARIBOR O 4/12 PTUJ M. SOBOTA O 4/12 O N. GORICA O LJUBLJANA 6/9 Vn. MESTO 5/11 ZAGREB 4/12 O „ (NAPOVED ZA JUTRp Pretežno oblačno bo s padavinami od obale do Predalpskega pasu. Oblačno bo v Alpah. Rahlo bo deževalo na zahodu, zmerno na vzhodu; meja sneženja bo prešla na 1500-1700 m. Megla v nižinah. Jutri bo v vzhodni Sloveniji delno jasno. Drugod bo pretežno oblačno, predvsem na Primorskem in Notranjskem ter ponekod v osrednji Sloveniji bo občasno rahlo deževalo ali rosilo. Pihal bo jugozahodni veter, ki bo v ponedeljek oslabel. moskva, beograd, skopje, podgorica, kairo Pravoslavni verniki po vsem sveti praznovali božič MOSKVA/BEOGRAD/KAIRO -Pravoslavni verniki po svetu so včeraj s pol-nočnicami, s katerimi se spominjajo rojstva Jezusa Kristusa, pričakali božič. V Egiptu pa so po novoletnih napadih na kopte včeraj v bližini večjih cerkva veljali poostreni varnostni ukrepi, poročajo tuje tiskovne agencije. V Moskvi se je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass polnočnic udeležilo okoli 80.000 vernikov v 260 cerkvah in samostanih. Najbolje obiskana je bila slovesna maša v moskovski katedrali Kristusa odrešenika, ki jo je daroval patriarh Ruske pravoslavne cerkve Kiril. Udeležilo se je je okoli 5000 ljudi, med njimi ruski predsednik Dmitrij Medved-jev s soprogo. V tradicionalni božični poslanici je ruski patriarh poudaril, da je Bog vsakemu človeku dal svoje poslanstvo. V cerkvah Srbske pravoslavne cerkve v Srbiji in drugod so ob polnočnicah in včerajšnjih mašah prebrali poslanico patriarha Irineja, ki je med drugim omenil nezakonito trgovino z organi izginulih Srbov na Kosovu in jo označil za eno najhujših kršitev pravic Srbov na Kosovu. V Egiptu pa so po krvavih samomorilskih napadih na kopte na prehodu v novo leto ob pravoslavnem božiču poostrili varnostne ukrepe v bližini koptskih cerkva. V okviru varnostnih ukrepov so iz bližine vseh večjih koptskih cerkva umaknili avtomobile, dovozne poti pa varujejo policisti. V središču Kaira se je medtem zbralo okoli sto muslimanov in kristjanov, ki so ob poostrenem policijskem nadzoru protestirali zaradi pasivnosti egiptovskih oblasti ob novoletnih napadih na kopte, ki so zahtevali 23 smrtnih žrtev. Protestniki so po poročanju tujih tiskovnih agencij med drugim pozivali k odstopu egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka in notranjega ministra Habiba el Adlija. O manjših mirnih protestih poročajo tudi iz nekaterih drugih egiptovskih mest. Božič v večini pravoslavnih cerkva zaradi uporabe drugačnega koledarja praznujejo pozneje kot drugi kristjani. Božič so tako včeraj praznovali v Srbiji, Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji, pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrij-ski in carigrajski patriarhiji. (STA) nemčija - Zaradi dolgotrajnega mraza Reka Laba že mesec v ledenem oklepu BERLIN - Številni ledolomilci križarijo vsevprek po reki Labi, na katere gladini se je po več kot mesec dni trajajočem hudem mrazu naredila debela plast ledu. Prizor na fotografiji je bil posnet v bližini nemškega mesta Schwedt ob meji s Poljsko, severovzhodno od Berlina. Laba je dokaj prometna reka in pristojne službe upajo, da bodo napovedane toplejše temperature prihodnjih dni pripomogle, da se bo reka razbremenila ledenega oklepa, a zima se je pravzaprav šele začela. (STA) peking - Pobuda kitajskih oblasti V načrtu imajo hotel s sedmimi zvezdicami PEKING - Oblasti v Pekingu načrtujejo izgradnjo hotela s sedmimi zvezdicami, ki naj bi bil zgrajen po modelu hotela Burj Kalifa v Dubaju, najvišji stavbi na svetu. Hotel bo zgrajen v okviru 1,3 milijarde dolarjev vrednega projekta, v katerem sodelujeta Kitajska in Savdska Arabija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Hotel bodo zgradili v četrti Mentougou na zahodu Pekinga, okoli 30 kilometrov od središča mesta. Po podatkih lokalnih oblasti naj bi celoten projekt financirala Savdska Arabija, ni pa znano, zakaj bodo tako prestižen hotel gradili v razmeroma slabo razvitem območju mesta. Podoba hotela naj bi posnemala vzorec 828 metrov visoke stolpnice Burj Kalifa v Dubaju, ni pa znano, koliko bo kitajska različica hotela visoka. Označba sedmih zvezdic sicer ni mednarodno priznana, saj hotel uradno ne more imeti več kot pet zvezdic, vendar več luksuznih hotelov po svetu, med njimi dubajski Burj Al Arab, omenjeno označbo kljub temu uporablja. Na Hrvaškem in v Srbiji vse več zasebnih letal ZAGREB - Bogati poslovneži na Hrvaškem in v Srbiji svojo moč radi razkazujejo tudi z nakupom ali najemom letal, poroča hrvaški Jutarnji list. Pri tem poudarja, da je na Hrvaškem 42 letal in helikopterjev registriranih na fizične osebe. Tudi v Srbiji naj bi bilo v zasebni lasti okoli 40 prestižnih zrakoplovov.Zgodbo o zasebnih letalih je spodbudila ljubezenska zveza med najbolj priljubljeno hrvaško pevko Severino Vučkovic in srbskim poslovnežem Milanom Popovicem. Ta je svojo novo ljubezen na novoletne počitnice z zagrebškega letališča odpeljal v letalu cessna 525. Časnik sicer navaja, da letalo ni Popoviceva last, temveč ga je najel pri ameriškem podjetju. Jutarnji list izpostavlja, da so med bogatimi poslovneži na Hrvaškem ces-sne zelo priljubljene, najbolj luksuzno letalo, ki pa ni tudi najdražje, pa ima Boris Kordic, lastnik podjetja Colombo Air. Gre za letalo Beechcraft King Air, ki je vredno približno štiri milijone dolarjev. Beechcraft ima tudi hrvaški podjetnik Enver Moralic, ki je, kot poroča časnik, letalo registriral v Sloveniji, lastnika cessen pa sta odvetnika Marijan Hanžekovic in Damir Šebetic. Eden najbogatejših Hrvatov, lastnik Agrokora Ivica Todoric, pa si ni omislil letala, ampak helikopter Bell 407. Mediji so ugibali da ima najdražje letalo na Hrvaškem splitski župan Zeljko Kerum, sicer lastnik trgovske verige Kerum, a se je pokazalo, da je zgolj najel 17 milijonov dolarjev vredno letalo cessna citation X. Zagrebški časnik omenja, da imajo letala v Srbiji lastnik TV Pink Zeljko Mitrovic, ki ima v lasti tudi letalsko družbo Air Pink, in razvpiti podjetnik Stanko Subotic Cane. Dve letali ima podjetnik Philip Zepter, medtem ko ima režiser Emir Kusturica v lasti helikopter. Ostali srbski tajkuni ne želijo razkriti, ali imajo zasebna letala, je še izpostavil Jutarnji list. Tridimenzionalni televizorji zaenkrat neuspešni LAS VEGAS - Pomanjkanje filmskih vsebin za televizorje z možnostjo prikaza tridimenzionalne (3D) slike je po ocenah tržnih raziskovalcev glavna ovira za uspeh nove tehnike. Trenutno so le štirje odstotki vseh velikih televizorjev z diagonalo nad 100 centimetri zmožni prikaza 3D slike, ugotavlja agencija Displaysearch iz Santa Clare v KalifornijiTa tehnika je ena od najpomembnejših tem na mednarodnem sejmu zabavne elektronike Consumer Electronics Show (CES), ki se je včeraj začel v Las Vegasu. (STA)