258
Černe bukve.
Naj „ Novice", ktere se vseskozi poganjajo tudi za blagor kmečkih ljudi io za miloserčnost do uboge živine, odpro spet enkrat černe bukve in zapišejo va-nje grozno prigodbo, ki se je pripetila te dni v Bohinj i. Bila je neka kobila na porodu, pa ni mogla storiti. Namesto, da bi bili po kakega zvedenega človeka šli, pokličejo znanega mažaka Jožeta Menčegarja iz stare fužine. Nogo žbetovo je vidil spred ležati, pa še vedil ni, ali je prednja ali zadnja, — 5 ur so ubogo žival martrali — šest jih je po njegovi komandi uleklo, tako, da so iz kobile od-tergali nogo žebetu in ste kobila in zebe konec vzele. Marsiktero škodo je ta „kunštniu človek pri bolni živini že napravil, — tabart je pa kaj očitno pred vsem svetom pokazal svojo „kunštu, da so spregledali zdaj tudi tisti, ki so temu bahaču dozdaj verjeli. Pri tej kobili, ktero bi bil podučen živinozdravnik gotovo otel nevarnosti, ako bi bil žebetu nogo nazaj spravil in ga v maternici na pravo stran obernil, si je mazač sam dal pečat, koliko ve in koliko zna. Ce ga lastnik kobile ne toži za veliko škodo, ki mu jo je naredil, je vendar misliti, da ga bo slavna gosposka, ako za to prigodbo zve, kaznovala saj za to, da je živino tako strašno terpinčil. Vi pa, ki imate bolno živino, le tecite k njemu, da bo po svoji „kunšti" skusil, ako bo mogel, vam živino končati; al povemo vam, da še vselej tega ne bo mogel, ker je včasih sama živinska na-tura tako močna, da premaga bolezen pa še neumnega mazača poverh! Le tecite k njemu; iz matere od te rgana noga mu je pisala patent živinodertnika!
Eden, kteremu se gospodarji pa tudi njih živina smili.