98. številka. / V Trstu, v soboto 8. decembra 1888. Tečaj XI „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden, vsnko sredo in soboto ob 1. uri popoludne „Edinost" stane: /a vne leto gl. fi. -; izven Avst. H,— gl. za polu leta „ 3.— ; „ „ 4„>o „ za četrt leta „ 1.50; . „ 2 25 „ Posamične Številke ae dobivajo v pro-dajalnieah tobaka v Trstt po Ji tiov., v Gorici in v Ajdovščini y « nov. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST V«i dopiRi ne pošiljajo uredništvu v ulici Oarintia St. 28. Y*ako pi*mo mora biti frankovano, ker ne frank ovana ne n< sprejemajo. Hokopini ne ne vračajo. Oglasi in oznanila ne račune po T nov. vrstica v petitu : za naslova / debelimi črkami »e plačuje prostor, kolikor l>i ga obaeglo navadnih vrntie. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. ne račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inaerate pre-jema upravništvo v ulici Carintia 28. Odprta reklamacije ho proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • v adinuat j« mof« Mir in sprava. (Dalje.) Vsek narod, ćiin številnejši je, tem krepkejšo se poteza za izvršitev lastnega programa; nt čuda, da vsak narod tudi gleda na to, da svojo veljavo, jezik in navade tudi mej drugimi narodi siri ter polagoma isti narod in deželo sebi podvrže ter jo razkliče za svojo. Ustavnemu zakonu ne deluje nasproti, ako dokaže, čeprav na podlagi pretiranih podatkov, sebi enako narodnost te ali one dežele ter potem na* ▼zlic ustavnim zakonom v njej prevladuje. Ni tedaj čuda, ako so dan na dan pokazujejo novi, vedno silnejši boji za narodne pravice, da se vedno čujejo tožbe o deželni upravi. Kdo je temu vzrok? Odgovor na to vprašanje je jako kočljiv. Nas narod jo razcepljen v razne pokrajine ; on ne pozna narodnih mej, temveč razločuje se po deželah, v katerih Živi, Italija združila je v jedno celoto Italijane, Francija Francoze — razun neznatnih manjšin — a mi smo raztelešeni, ne samo narodno, temveč tudi deželno. Deželne meje nam marsikje branijo, da se pravo olikaino, da se združimo v jedno jedino narodno skupino pod žezlom avstrijskim. A preveč smo se nehote odtegnoli predmetu: mir in sprava. Nameravali smo namreč spregovoriti o miru in spravi ne samo mej raznimi narodi v Avstriji, temveč o mirnosti v osredju teh narodov. Skoraj edini vzrok, da ni miru mej raznimi narodi, čeprav so mej seboj sorodni in tesno zvezani; edini vzrok, da je celo narodnostna ideja, ki je izvrstno kulturelne in ne politične nravi, povod tolikim tožbam in mrmranju za krivicami in nasilstvom — uzrok temu, ponavljamo, je po našem menenju notranji nemir teh narodov. Vedno toženje, jadikovanje, pričkanje, hujskanje, izzivanje duhov, krik pristašev jedne stranke nad pristaši druge, ovirajo pravi naravni razvoj blagostanja narodov; dolgotrajne debate in obravnave, vrteče se o narodnem prašanju in narodnih jezikovnih interesih, kradejo državnim poslancem mnogo dražega Časa, ki bi ga lehko obrnoli ▼ obravnavo družili koristnejših prašanj, ter ■ tem povzdignoli občno blagostanje državljanov. Ali kako priti temu v okom ? Mi živimo v raznojezičnej državi, v kojej so vsem narodom ustavno določene i pripo-znane pravice; njihovemu jeziku je pri-poznan obstoj v tej državi, kakor tudi se obeča vsem ravnopravnost. Lehko je pa napisati postavo, a težko jo je izvesti. Zlato se poznaje v ognju — veljava zakonov pa v praktičnem živenju. Saj niso pač državniki, ki zakone „kujejo", ampak zakone učinja ljudstvo samo. Potrebno je rndi tega, da se zakonovi prepisi in ukazi skladajo z pravimi ljudskimi interesi ; dobro se morajo zadnji proučiti, predno se uvede zakon v živenje. Narodni interesi v Avstriji se dotikajo z drugim, rekli bi fizičnim ali topograflčnim prašanjem. Narodna ideja, ki jo v zadnjih desetletjih raztegnola široko svoja krila, meri v to, da se narodi naravnimi mejami oklenejo in nekod v Evropi tudi v to, da se narodi združijo v posebne narodne države. V Avstriji smo v tern obziru še vedno pri starem. Ona zmes narodov, ki prebiva v njej, ločena je ena od druge samo jezikovnimi mejami, a topografično je močno raztelešena tako, da si skoraj ni mogoče misliti pravega napredka in razvoja narodov, kajti zadržana sta po naravnih mejah. Tu pri nas je skoraj nemogoče ločiti jeden narod od druzega po naravnih mejah, kajti marsikje v mestih in pokrajinah živi razno-jezično prebivalstvo ter ni možno natančno določiti naravnih mej jednomu in drugemu narodu. Manjšina mora se klanjati tod večini, kar pa zopet ni v soglasju s prepisi ustavnega zakonika, ki določuje vsem narodom enake pravice. Ni se tedr j čuditi tožbam, ki se slišijo iz tacih pokrajin za krivicami, ki se jim gode v narodnem obziru, navzlic državnim zakonom. Čo jo uže izvođenje ravnopravnosti v teh deželah združeno z tolikimi težkočami, — tem absurdnejša je misel, da Slovani v Avstriji, navdahnjeni narodne ideje, goje državi novarno namere, namreč združitev istojezičnih narodov v posamezne narodne države. Ad impossibilia nemo tone-tur — veli latinski pregovor — nikdo ni držan spolnjevati nemogoče čine. Socijalno in politično deželne okoliščine kažejo nam jasno, kako absurdna je misel zedi-nenja raznih narodnosti v Avstriji v de-žolne skupine — nesmiselna bi tem takem tudi bila ideja osnovitve narodnih držav, ali celo spojitev avstrijskih slovanskih elementov z Rusijo; — tudi panslavizetn postane na tak način izmišljotina nemških in laških sovražnih duhov.1 Narodna ideja v Slovanih Avstrije ima tnnogo plemenitejši in vzvisenejši smoter: obhranitev lastne narodnosti, njeno proslavo, združitev sorodnih slovanskih elementov v jeden sam kulturni narod, osnovitev mogočne narodne stranke — vse to pa v proslavo in prospeh habsburške slavne rodbine. V i r i b u s u n i t i s — je gaslo habsburške hišo; isto jo tudi gaslo vseh av-atrijskih narodov, osobito pa slovanskega naroda, ki je v tej državi močno zastopan in vse prizadeve pravih slovanskih narodnjakov merijo v to, — storiti Avstrijo mogočno in veljavno, a to na narodnoj podlagi. Njena konstitucija ne bi imela hiti povodom tolikim tožbam po ravnopravnosti, temveč v njej moral bi se slovanski narod poleg najštevilnejšega naroda za njim, — nemškim, lepo razvijati ter postati kul-turelno in slovstveno popolen narod. To so prave misli slovanskih prvoboriteljev Avstrije, — to so ideje avstrijskih Slovanov sploh. — Mir in sprava mej raznimi narodi v Avstriji; mir in sprava in mejsebojno spoštovanje, osobito mej najmočnejšimi narodi v tej državi: mej Slovani in Nemci. Je li pa takšen mir mej tema narodoma mogoč ? Moč Avstrije obstoji v skupnosti idej vsek njenih podanikov; vernost in zvestoba avstrijskih narodov postaneta tem trdnejša, ako. se doseže ona tako željena mirnost moj tema narodoma. Zakaj pač tudi Nemci nočejo delovati v dosego mirnejših odnosajev ? Zakaj pač uprav Nemci najbolj hujskajo vlado na nas Slovane ? Zakaj nas smatrajo izdajicam in gojiteljem državi nevarnih idej, — ako druzega ne tirjamo, nego dovolitev v ustavnem zakonu nam zatrjenih pravic ? Zakaj se nas pač smatra panslavistorn, ako vse naše idejo cikajo v dosego ravnopravnosti in ojačenje in proslavo habsburške hišo ? Človek se no moro telesno lepo razvijati, ako ne uživa duševnega miru. Enako jo tudi z državami. Ako je državno telo razjedano po večnih bojih in pričkanju, vsled tega trpi državno blagostanje in državljani sploh. Ustvarite mir v notranjosti državo; pomirujte narode mej seboj in država bodo materijalno napredovala. In ta mir, ta napredek občne svoje domovine želo uprav Slovani in njih prvoboritelji, kojih delo in natezanje je obrnjeno zgolj v to, napraviti ravnotežje mej obema najmočnejšima narodoma v Avstriji, mej nemškim in slovanskim. A uprav v tem velikodušnem plemenitem delu stavijo se jim zapreke in kriviči so jih neosnovano. Njih težnje in delovanje morala bi podpirati vlada sama kot pravične in sebi koristne. (Dalje prih.) Iz deželnih zborov. Deželni zbor kranjski. (XII. seja dne oktobra 1888.) Poslanec baron Lichtonberg zbolel. Poslanec Kersnik, po nujnih opravilih zadržan, prosi oproščenje od deitašnjc seje. C. kr. okrajno glavarstvo doposlalo jo opis zadnje povodnji v Stozicah, kateri se izroči finunč. odseku. Poslanec Klun poroča nadalje v imenu finančnega odseka o prošnji Andreja Itov-šeka za podporo, da se nadalje izvežba v kiparstvu. Prošnja so izroči deželnemu odboru, da prosilcu, ako treba, dovoli podporo iz kredita, dovoljenega uiu za obrtne namene. Poslanec Detela poroča o prošnji občino Ustijo za podporo za občinsko pot in nasvetujo, da dež. odbor zadevo preišče in v slučaji ugodnega preiskovavja dovoli 000 gl. podpore iz deželnega zaklada. Poslanec Lavreučič, podpirajoč nasvet finančnega odseka, pravi, da ni mogoče cesto drugače izvršiti, kakor da drži deloma po primorski zemlji. Ako bi se vsa hotela graditi na kranjski strani, bili bi troški dokaj veči. Cesta jo jako potrebna, ker jo ta vas brez vsake poti in jo tudi okrajni cestni zbor sklenil, dati iz blagajnice podporo. Predlog finančnega odseka se vsprejme. Poročilo finančnega odseka glede deželnega doneska za dolenjsko lokalno železnico odstavi se z dnevnega reda, ker so je poročevalec prehladil in no more govoriti. Poslanec ViŠnikar poroča v imenu upravnega odseka o prošnji občine Loški Potok za uvrstitev Loško-potuškn okrajno ceste mej deželne cesto, ali naj bi se njim PODLISTEK. Iz Gaberja. (Jrtioo. Spisal Branimir. Miha Pekjet. (Konec.) Mežnarjeva Lenka je vselej prej vedela, kedaj pride Miha, kor so jej precej grički mladeniči povedali, da so le Miho na gaberskem polji videli. In kadar je bil Miha zvečer pri Lenki ter so to zvedili vaški mladeniči, prišli so pod okno ter so glasno zapeli: *Oj z Bogom, oj z Bogom, ti Miha sedaj, Saj vemo, da ne prideš več Miha nazaj. Saj vemo, da ne bodeš več fant, ko si bil, Ker drugo boš ženo si zopet dobil." „A varuj bo, varuj, da tepen ne boš, Saj dosti je trpel dozdaj že tvoj koš; Ne jemlji nam Lenke, da boš imel mir, Kot prešnja b'la žena, je Lenka hudir." Včasih se je vsula na pevajoče mladeniče iz podstrešnega okna toča polen, ali pa ploha dežja iz golide. Toda fantje ae niso oplašili; odmaknili so so toliko, da jih ni moglo nič doseči in popovali daljo, zraven pa stražili hišo, da ni mogel Miha domu. Eni trdijo, da jo bilo Mihi hudo pri srci, ko ni mogel domu, drugi pa pravijo, da je bil tedaj Miha vselej vesel in prav dohre volje. Ne ve se, bi se li bil Miha Pekjet še na stare dni oženil, kajti prej ga je pobrala smrt. Noko noči ga ni bilo k Lenki. Lenka, ki se je bila Mihe prav privadila, se druzega dne ni mogla potolažiti in šla ga je obiskal Prir Zaplotniku niso nič vedeli o gospodarju. Šli so ga iskat in našli so ga na hlevu na ovsenih otepih ležečega. Temno je gledal na strešni strop, kjer je pajek predel mrežo. Govoriti ni mogel več, le Lenko je šo enkrat prav milo pogledal, milejše, nego svoje otroke. Urno so tekli po duhovnika, da ga previdi z zadnjo tolažbo, potem je Miha umrl. Pokopali so ga, a otroci niso za njim prav nič žalovali; le Mežnarjeva Lenka je potočila dve prav debeli solzi za ranjciin Mihom Pekjetom. Marijanka. Edina hči ranjcega Kuzmana bila je Marijanka. Kuzman je bil gospodar borne, lesene koče in toliko vrta okoli nje, da, če se je preko ulegel, je imel nogo uže na sosedovem vrtu. Kocina streha je bila jako slaba in nagnjena, kakor da bi jo bil kdo odrinil. Zunanje stene poslopja bilo so oprte na stebre in špranje mej bukovimi bruni z mahom zamašene. Okna bila so tako maj- hna, da ni mogel Človek glave ven pomoliti ; po leti so bila odprta, po zimi pa s papirjem in cunjami zamašena. V sobi bila je velika peč, postelja s praprotjo natlačena; v kotu je stala miza, naslonjena na steno, ki jo pa imela samo dve nogi. Pri 1 mizi je stal podolgovat stol, v kotu je pa ' viselo razpelo z jedno samo roko. V veži je bilo ognjišče, kjer je stalo nekaj počenih loncev in jedna škrbasta skleda. V jednem kotu je imela ležišče Kuzmanova koza, ki je imela pravico pasti se na občinskem pašniku. Taka je bila Kuzmanova koča takrat, ko so Kuzmanovi vjeli Marijanko. Kuzman je bil ono loto prvič poljski čuvaj v Ua-berji, kateri posel je potem opravljal do smrti. Dobil je hčer še-le po drugej svojej ženi. — Marijanka je bila v svojih otročjih letih taka kot drugi otroci. V dekliških letih se jo pa v njej užo bolj pokazalo nagne-nje do reči, s katerimi so baš ne peča ženski spol. Morda zato, ker jej jo bila mati umrla, oče pa ni imel časa se mnogo z njo pečati. Marijanka je morala pasti kozo in tako ni imela priložnosti družiti so z deklicami, ampak le z dečki, ki so pasli ga-bersko živino. Naučila so jo pastirskih iger in kmalu jo prekosila vse dečke. „Kozo" jo gotovo tnko daleč spodbila, kakor jo bil dolg cilj in ako so „svinjku" uganjali, ter je bila Marijanka prva pri „kotlu", tedaj jo gotovo dotični ni ugnal, ker Marijanka je ituela tako dobro roko, da jo vselej „Bvinjko" odbila. In če so so zgrabili, opraskala in ogrizla je vse dečke. Ko jo prišla jesen, nastavljala jo ptičem, delala gajbice in tičnice; po zimi je pa drsala. Ljudje so govorili, da Marijanki manjka samo hlač, pa bi bila fant. V službi so jo imeli za deklo in hlapca. Sekala je drva, kosila, vozila s konji in nakladala voze. Ženska dela jo nerada opravljala. Nekoč je delala maslo. Nikakor se ji ni hotelo storiti. Brž obdolži sosedo kri-vonogo, s katero ate se prepirali, da jej je ona „naredila". „Ti bergija ti, jaz ti i bom dala!" jo godrnjala Marijanka in jo ' stekla na sosedin vrt, kjer je ona sušila ' perilo. Vzela jej je skrivaj rokave, je šla domu, jih je zažgala ter poteknila v mleko. Storilo se jo takoj. Drugič je vzela železen drog, ga je razbolila in poteknila v mleko godrnjajo : „Čakaj coprnica, jaz ti | bom vse parklje sežgala!" Maslo so je vsled toplote precej storilo, a krivonogi se ni nič zgodilo. V službi so je navadila Marijanka pusiti tobak. V začetku je pušila skrivaj. Kadar jo šla v gozd listje grabit, potegnila jo v gozdnej tišini iz nedrij pipo in tobak ter jo pušila. pa dovolila mitnica. Nasvetuje, da so dovoli za leto IS89 podpore 500 gold. — Vsprejeto. Poslanec dr. Papež poroča v imenu upravnoga odseka o statutu in programu za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu in nasvetuje, da se ▼žurne na znanje, kakor tudi vodila za vodjo. — Poslanec Dežman toži, da nemški jezik ni vsprejet mej učne predmete in nasvetuje, da se v statutu vsprejme učenje nemškega jezika, kakor je uže vsprejet v navodilu. Toži so, da se vinorejci zato šolo ne biigajo in omenja, da ni opravičeno, da se troši za to šolo 11.000 gl. na leto. Poslanec Detela odgovarja Dežmanu, da je ministerski svetnik Lorenc rekel, da je kupljeno posestvo Grm najbolj sposobno za to šolo in da je dežela napravila dobro kupčijo. Obisk ni tako slab, in v obče pa take šole potrebujejo časa, da se pri ljudstvu ožive. Govornik obžaluje, da poročevalec v kulturnih zadevah, dr.Vnšnjak, ni navzoč, ki bi Dežmanu stvar natančneje pojasnil. Poročevalec dr. Papež opaža, da je za pouk nemškega jezika skrbljeno. Dani zanimanja za šolo, je žalostno, a Dolenjska je bila doslej zelo zanemarjena v vsaki zadevi, veselje za vinarstvo pa pesa zavoljo trtne uši in konkurence z nepristnim vinom, ker se postava zoper ponarejeno vino slabo izvršuje. Vsprejme se nasvet upravnega odseka. Poslanec Robič poroča v imenu odseka za letno poročilo o oddelkih „občinske zadeve" in deželno kulturne in zdravstveno zadeve. Nadrobno poroča o ljublj. loterijskem posojilu. Računski sklep posojila se odobri in vsprejmo nasveti odsekovi. Poslanec Stegnar poroča v imenu odseka za letno poročilo o § 3. letnega poročila deželnega odbora, ki obsega pod naslovom: deželne kulturne in zdravstvene zadeve mariginalnih številk. Večina istih odobri se po nasvetih odseknvih brez razgovora, le pri nekaterih stavi odsek posebne predloge. Poročevalec Stegnar želi v imenu odseka, naj bi kmalu prišla v razgovor po deželnem zboru zaželjena postava za po-vzdigo živinoreje, katero jo baje izročil deželni odbor centralnemu odboru c. kr. kmeti jske družbe, katera pa iste šo rešila ni. Deželni glavar dr. Poktukar odgovarja, da je centralni odbor kmetijske družbe uže rešil in vrnil ta dopis dež. odboru, kateri bodo postavni načrt o povzdigi živinoreje v kratkem predložil deželnemu zboru.— O zgradbi ob potoku Pišenci naglaša poročevalec Stegnar, naj bi se to delo vender le pospeševalo. Poslanec Robič podpira gorko nasvet in obema odgovarja deželni predsednik baron \Vinkler, da vlada ni ničesar zamudila in gotovo kazala za to uravnavo isto dobrohotnost, kakor za vae druge. A popolnoma na vlado zanašati se, ne gre, le z zjedinjenimi močmi ustvarit-, je vapešno delo. — Poslanec Detela pove, da jo vlada dovolila 1000 gld., deželni zbor 000 gld. dotičniki pa bi morali dati potrebni les, Lepega obraza ni bila. Uže od narave začrneli obraz je bil dolgoličen in z veli-cimi bradavicami posejan; posebno jej je obraz kazila velika bradavica nad desnim očesom. Pod nosom jej je začel v višjej starosti poganjati mah tako, da se je morala briti. Glas je imela skoraj moški. Po smrti svojega očeta Kuzmana je pustila slu A bo in se je preselila domu. Da bi se mogla preživeti, lotila se je, kakor je sama dejala, kupčije. Pobirala je jajca, kupovala pišČeta in konoplje ter je nosila v Ljubljano na prodaj. Domu jo pa nosila j starim ženicam kavo in sladkor, kajti v Gaberji ni bilo nobene prodajalnice. In kadar jo cijazila po dolenskej cesti proti Ljubljani, na hrbtu „oprtiv koš" napolnjen z jajci, v ustih kratko pipico, pod nosom pa brke, ogledovali so jo ljudje spred in za zad, in še vozniki so ustavljali konje, da si ogledajo Marijanko iz Gaberja. Iz Ljubljane je prinesla vselej poln kos loterijskih listkov in resničnih ali neresničnih novic, katere je potem pravila od hiše do hiše. Ženina ni imela nobonega, pač pa so je nekoč poročila, seveda brez duhovna, s Pirhovim Tinčkom. Gluho človeče, ki je tesalo lesene podobice. On je bil največi njen prijatelj. Umrla je lanske zime. Preveč se je bila žganja napila v Brezji. Zvečer je šla domu, a na poti je omagala in je zaspala v snegu. Drugo juiro ao jo našli zmrznjeno. kar pa ni hotela večina uvažati, češ, da je uravnava Pišenca le na korist nekaterih posestnikov, zato se tudi še ni ustanovila vodna zadruga. Vsprejme se odsekov predlog. Pri oddelku 27 „o poaojilničnem poslovanji* nasvetuje poročevalec, naj bi se dostavilo izkazu tudi ustanovno leto, iz katerega bi se razvidel napredek teh denarnih družtev. Predlog se vsprejme. Konečno nasvetuje poročevalec poslanec Stegnar, ker je sedaj koncem šestletne dobe rešeno vse poročiTo deželnega odbora, da se izreče deželnemu odboru za trudo-polno delovanje v dobi, v kateri se je sklenilo toliko važnih zakonov, cela vrsta narodno-gospodarskih stvarij in ustanovitev toliko koristnih zavodov v deželi, priznanje in najtoplejša zalivala deželnega zbora za šestletni trud. Zbor temu predlogu z veliko večino pritrdi in seja se sklene. Politični pregled. Notranje dežele. V državnem zboru je bil sprejet zakon o dednem nasledstvu na srednjih kmetijah. Ta zakon ima nekoliko pomena, ne morda za to, da bi z njega izvršitvijo bilo Bog zna kako pomagano kmetskemu stanu ; ta zakon te svrhe ne doseže. Važen je pa, ker njega izvrševanje ustopa deželnim zborom večjo zakonodajsko moč, ter nosi na sebi znak federalističnega duha, ki navdaja avstrijske narode. To so Mladočehi n. pr, precej izjavili, da se oni spuste v! debato o tem zakonu še lo doma, v češkem deželnem zboru. Tudi sedaj pred glasovanjem so izjavili, da sprejemajo njim sicer zelo ravnodušen zakon zato, ker znači kapitulacijo državnega zakonodajstva pred deželnim. Tudi naš poslanec dr. Vi-tezič je izjavil, da se novi zakon ne bode mogel udomačiti v Istri, kjer velja uže dolgo časa slična zakonska naredba. — V proračunskem odseku so bile vsprejete resolucije poslancev Bobrzinskega in Herb-sta, s katerimi sta pri razpravljanji poglavja „pravna uprava v državnih kronovinah", pozvala vlado, naj osnuje sodišča v onih krajih, kjer se čuti ta potreba, kjer jih pa se ni. Nadalje naj pomnoži število pravnih uradnikov pri sodiščih, preobloženih z delom. Bo brzinski predlaga, naj se število sodnijskih pristavov pomnoži, število avskultantov in praktikantov pa skrči. Predlog je bil vsprejet. Izvrše valili odbor hrvat.sk e vladne stranke je odločil ne obravnavati v saboru o izjavi, katera naj bi se poslala cesarju o njega štiridesetletnici, da bi se s tem ne bili užalili Madjari. „Obzor" obžaluje, da madjaronska večina tako postopa ter pravi : „Ako bi mogli svobodno govoriti, dokazali bi, da Srbo-ilrvati in Madjari niso jedni. Ne ujemamo se s tem, da bo je izredni dan cesarjevega jubileja vršil tukaj in v Pešti molčeč, na strinjamo se z Madjari, ker smo verno vdani svojemu kralju in svoji narodnosti. y • * «. Deželni poslanec Sipuš, ki je bil izvoljen za mesto Siaek, je odložil svoj mandat. G. Sipuš je bil član mirno opozicije ter se opravičuje pred svojimi vo-lilci, da ga je prisilil k temu koraku razvoj sedanjih političnih razmer. Da te niso na Hrvatskem ugodne, ve uže ves svet. Hrvatski subor je pretrgal svojo delovanje za nedoločeno dobo. Vnanje dežele. Razmere mej Rusi jo in Perzijo so nekako napote. Angleži napeli so vse svoje žile, da si pridobe tam upliv. Posrečilo se jim je to in ruski listi zahtevajo, naj vlada stori energične korake, da zapreči utrditi v Perziji angležki upliv, kakor se je to zgodilo na Turškem. Nemški listi plašijo zopet z vojnimi naredbami ruskimi ter pravijo, da so te vredne, kolikor vsaka mobilizacija, da pa vender ne preti še nevarnost, ker je knez Bismark v svoji orijentalni politiki preveč previden. Jz Belega grada poročajo, da so izpale prve volitve v prilog radikalcem. Naprednjaški „Videlo" jo zagnal velik krik, kako ravnodušno gledajo vladni komisarji, da radikalci terorizujejo volilce. Ako je ros, da radikalci zadobe večino, splava pač kralju Milanu lepa nadeja po vodi, da vsili narodu ustavo, katero si je preustrojil tako, kakor ugaja njemu in njegovim strastim, ne pa kakor zahteva čast Srbije in korist srbskega naroda. Ako dobe radikalci večino v skupštini, preprečijo kralju račun. Pravijo, da jo srbski prestolonaslednik nevarno obolel. Na R u m u n s k c m se Čedalje bolj širi nezadovoljnost proti kraljevi rodbini. Kralj ima v celi deželi jako malo prijateljev, celo vojni minister je uže star sovražnik njegov. Protidinastično gibanje je zaneseno tudi v vojsko in bojarji rumunski, posebno knez Cusa, se nadejajo, da se bliža čas, ko narod tega posadi na prestol ter zapodi Nemca Ilohenzollerca iz dežele. V nemškem državnem zboru so stavili socijalisti predlog, naj vlada odpravi carino na žito in moko. Da ta predlog ne bode sprejet, si lehko vsak misli, saj bi s tem pridobila le Rusija, katero Bismark in vsi Nemci tako sovražijo, da rajše stradajo, nego bi jeli kruh iz ruske moke. V Parizu pripravlja Boulangorjeva stranka za nedeljo drugo velikansko demonstracijo na Baudinovem grobu. Njegova stranka je razdeljena v dve stranki; ena je odločno republikanska, druga pa zaveznica bonapartistov. Ta razkol se je pokazal o volitvah v Ardenni. Republikanski del Boulangerjeve stranke se gtozi, da se popolnoma odtrže od dosedanjega glavarja ter da mu bode deloval nasprotno. V zbornici je bil vsprejet proračun inini-sterstva za nauk in lepe umeteljnosti. Na Spanjskem preti ministerska kriza, ker se hoče vojni minister odpovedati svoji službi. Vladni možje si prizadevajo zaprečiti to nezgodo ; položaj mi-nisterstva jo vender nevaren, ker je večina zbornice protivna sedanji vladi. DOPISI. Iz Buzeta dne 5. dec. 188B. [Izv. dop.j Iznenadili so nas z prelepo slavnostjo na slavo Njegovega Veličanstva. Nihče ni pričakoval, da je sploh kaj tacega mogočo učiniti pri tukajšnih razmerah.. V soboto videlo se je uže mnogo kresov po bližnjih gričih in selih, a znalo se ni, kaj bode v nedeljo. — Kako smo se razveselili, ko smo čuli sem iz Sterpeda lcoraknli vrle vaščane z dobro godbo iz Dekan. Svirala je slovanske komade, dobro je uvežbana, radi tega bodi priporočena vsem. Vhod v mestice Buzet bil jo veličasten. Čim bolj so se bližali mestu, tim več ljudstva se je pridruževalo ; na čelu bil je poznat rodoljub iz Sterpeda. Slovesna sv. maša napovedana je bila na pol jednajstih. Od vseh strani vreli so ljudje; ne toliko iz radovednosti, kolikor iz udanoati do presvetlega cesarja, da morejo pokloniti Vsemogočnemu svoje iskrene molitve. Najprej je prišla šolska mladina v cerkev; spremljala jo je godba, pred katero je vihrala cesarska zastava. Prišli so vsi uradniki, žendarmerija in linanca. Nebrojna množica čakala je pred cerkvijo, kedaj se prikaže občinski zastop, na čelu naš obče spoštovani župan g. Pran Flego. Godba zaavira cesarsko himno, zastava se nagne, a vsi pričujoči odkriti poslušajo veličastno skladbo. Lahko si mislimo, da je vaacemu iz srca donel stoterni „živio naš car Fran Josip J.u V cerkvi nam je visokočastiti g. A. Kalac, župnik in dekan, v krasnem govoru narisal živenje našega carja, njegovo po-božnost, pravičnost, miroljubnost in darežljivost, svršujoč svoj govor z gorko prošnjo k Bogu, da nam ohrani še mnogo let priljubljenega vladarja. Tiho je bilo po cerkvi, pazljivo so poslušali lepi govor, na licu bralo se je vsem, da ae popolnoma strinjajo z govornikom, in da hočejo priporočiti Bogu svojega cesarja. — Po končani službi božji je zasvirala godba zopet himno, potem jo spremila šolsko mladino v šolo, kjer ji je župan v svojem govoru priporočal vdanost in zvestobo do cesarja. Pozdravila jo godba še občinski zastop, c. kr, sodnijo in g. župnika, in s tem je bil svršen dopoldanski vspored. Godba jo ostala v mestu in z njo mnogo ljudstva iz bližnje okolice. Na večer imeli so občinski zastopnici večerjo pri „Vodometu" (Fontani). Predno pa so šli iz Buzeta, pozdravila je godba še jedenkrat vso urade. Ganljiv je bil prizor pred sodnijo. Umirovljeni sodnijski sluga Pustovvskv, koji je osivel v svoji službi, vskliknil je „živio" cesarju. Se ve da je množica rada pritrdila temu vskliku radosti. Manj taktno ponašal se je drug sluga, kar je tudi občinstvo opazilo. Ko so v večer mestjani šli z svojo godbo okrog mesta, čulo se je med dru-zimi „evvivatt-klici tudi „evviva san Mare ott. Dobro se zna, kam to meri. — Pevajoč hrvatske pesni, poslovili boso goRtje od Huzeščanov. Do pozne noči na-pivalo ae je pri „Vodometu" cesarju. Mnogo ljudi poslušalo jo zunaj, ker ni bilo v gostilni prostora za vse. Matere prinesle so celo malo otroke, da vidijo za- stave in lepo razsvetljavo ter čujejo himno. Čul se je le jeden glas : kaj tacega nismo pričakovali, enacega ni še bilo v Buzetu. Prepričan sem, da govorim v imenu vsega prebivalstva, ako se zahvaljujem vsem, 1 i so priredili svečanost na prostemu ljudstvu prikladen način, da ae bode tudi kmet v borni koči spominjal, kedaj je minolo štirideset led vladanja našega carja ter bode to pripovedoval še poznim vnukom. „Bog živi dom, Bog živi carja !* Braniška Dolina 4. decembra 1888. [Izv. dop.] Kakor druge vasi, so tudi v naši dolini proslavljali cesarjevo štiridesetletnico dne 2. in 3. decembra na slovesen način. Priprava vršila se je uže prej, posebno ao se gibali fantje, da so okrasili z velikanskim mlajem itd. prostor pred cerkvijo. Uže v soboto popoludne pričelo je streljanje: proti večeru pa se je napotilo občinstvo na visok hrib Luko v ni k, kjer so ae užigali kreaovi in umeteljni ognji. Streljanje se je razlegalo daleč na okrog. V nedeljo ob 10. uri je bila slovesna sv. maša. Prečastiti gospod vikar Marko Valea je opisoval življenje vladarja Frana Josipa T. Popoludne je bila zabava v vi-karjatnem dvorcu, kjer ao je pelo i napi-valo do pozne noči. Drugi dan je bila sv. maša za šolsko mladino. Potem je pogostil učence prijatelj in dobrotnik šolske mladine, tuknjšni veleč, gospod vikar Marko Valea. O sklepu 80 zapeli otroci cesarsko pesen in potem molili /a presv. cesarja, da nam ga Bog ohrani še mnoga leta čvrstega in zdravega. Iz Podgradskega okraja dne 5. dec. 1888. | Izv. dop.] (Zdravstveni svet). Zdravo telo, najboljše blago. Stara resnica! Veliko število jih je, ki se veliko let vesele trdnega zdravja, pa tudi veliko jih je, ki dolgo vrsto let z bolehnitn telesom životarijo, dokler jih onemoglost ne spravi v posteljo in v zgodnji grob. Pa tudi junaka bolezen napade in nenadoma izgubi najboljše blago. Le-ta in uni želita zadobiti zopet ljubo zdravje in bi so rada zatekla k človeku, od katerega bi zaupljivo mogla pričakovati pomoči, to je — k zdravniku. „ Bog jo visoko, a car daleko". — Tako mora žalostno vzdihniti bolni Brkin ali Čič, ker najbližnji zdravnik jo v Trstu ali na Voloskem, katerega pa radi ogromnih treskov in daljine ne more klicati na pomoč. Ljudje zatorej bolehajo in — mrjo brez vse zdravniške pomoči. Duhovni morajo napisati v trimesečnih izkazih umrlih v rubriko : „In iirztlicher Be-handlung gestorben" — vedno lo opombo „k e i ti eu ali „Niemand". (Ne bi ao mogle rabiti slovenske tiskovine ? ? Op. ur.) Ljudje, ki imajo še kaj srca za ubo-zega trpina, so premišljevali, kako bi ae ustanovilo mesto in plača za zdravnika. Ker so pa posamezne občine presiroma-šne, da bi plačevale zdravnika, združile ao ae na poziv al. c. kr. vlade vse tri občine Podgradskega sodnijskega okraja, namreč Podgrad, Materija in Jelšang, da bi Bkupno plačevale zdravnika, kateri bi moral stanovati v Podgradu, in Hicer bi plačevala dotičnomu zdravniku Podgrad-ska občina 500 gl, Materijska 300 gl. in Jelšanska pa 200 gl. na leto. Vsled dogovora vseh treh občin je bila uže razpisana služba z plačo 1000 gl. na leto. Ali dogovori in sklepi so niso pravilno vršili in zdravnik se ni mogel vaprejeti. Pravilno se je moral voliti iz vseh treh občin zdravstveni 8vet 30 (baje) odbornikov. Ta je imel dne 2(1. novembra sejo v Podgradu. Prvomestnikom je bil izvoljen g. Slavoj Jenko, župan in deželni poslanec. Zahvali se in opomni, da bi bilo umestno mesto enega namestnika, kar bi bilo pravilno, izvoliti 2 namestnika, da bi bilo tako v načelništvu zastopane vse tri občine. G. dekan Rogač opomni, naj bi se vso pravilno storilo, da vlada vsega zopet no ovrže in so atvar, ki je uže več let na dnevnem redu no zavleče. Po razjasnenji predsednikovem ae izvolita 2 namestnika in sicer gg. Kastelic in Pip. G. predsednik izvesti, kaj se je delalo v zadevi zdravnika posebno od leta 1880. Začela se je obravnava o plači zdravnika, o katerej priporoča odbornikom preČ. g. dekan, naj potrdijo plačo 1000 for, in privolijo paušal 200 for., katerega zahteva zakon. Nikakor pa naj ne zmanjšajo plače, ker sicer se ni nadejati, da prosi katerikoli zdravnik za službo. G. Kastelic pa nasprotuje temu predlogu in dokazuje z sladko besedo, da občine radi siromaštva ne morejo toliko plačevati ter predlaga za plačo 800 for. in za paušal 200 for. G. dekan opomni, da občine, v katerih je velik po st ran a k zaslužek, katerega pa pri nas baš radi ubožtva ne bo, razpisujejo zdravniška mesta z večjo plačo, pa se vender ne oglasi nobeden prosilec. Na g. Kasteličevo trditev, da v Labinju ponujajo le 600 for., razjasni g. predsednik, da so tam vse druge razmere in da je za zdravnika ta plača le nameček, ker ima pri premogokopačih velik zaslužek. O. Kastelic vendar ostane pri svojem predlogu, kateri tudi obvelja, kar je umevno, ker če se udari z navidezno ljubeznijo do kmeta na struno ubožtva, je zmaga gotova, ali ta struna ni bila na pravem mestu in ne poje — harmonično ! Na opombo, da ni nadeje dobiti za to plačo zdravnika, je odbornik Materijske občine izustil mudre (?) besede : „Toliko bolje, bomo pa „krajcarje" spravili !" No, njegove modrosti nisem občudoval, ampak sem ga miloval, misleč, dokler je mož brez bolečin s tako rudečim obrazom in okroglim životom, ne treba mu zdravniške pomoči, morejo pa priti za njega britke ure bolečin, in tedaj se bode oziral in klical na pomoč ; ali ne bo popočnika ~ zdravnika. vsled odobrenja tega predloga ne more so nadejati prosilcev. Razpisana je bila služba z letno plačo 1000 gl. in oglasil se je bil obupan starček (ki je med tem umrl) in drug zdravnik iz Češke. Sam bolehcn, nadejal se je zdravja pod gorskbn podnebjem ; prišel jo na ogled, pa hitro se je povrnil, ker ga je zeblo. Kake nadeje moremo tedaj imeti o nameščenju stalnega zdravnika z letno plačo 800 gl. ? Ali „krajcarje" bomo spravili !" Domače vesti. C. naročnike, katori še niso npolnili svoje dolžnosti, prosimo, da vendar uže enkrat poravnajo svoj dolg. Razni gospodje nani od novejša leta do danes niso poslali Še uiti krajcarja, akoprnv list redno sprejemajo. Kdor stori redno svojo dolžnost, prihrani sebi neprilike in nam nepotrebnih troškov in sitnostij. ITpruvniŠtvo Edinosti. Cesarjeva zahvala. Iz Miramara poslal je cesar ministerskemu predsedniku nastopno pismo : Ljubi grof Taaffe! Bila je želja Moja, da bi štirideseta obletnica nastopa Mojega vladanja minila brez javne svečanosti, da bi se iz tega povoda opustilo vso blesteče slovesnosti in vse s potroški združono naprave, in da bi se namesto takšnega razodevanja udanosti zvestih Mojih narodov mogel razveseljevati o delih ljubezni do bližnjega, o podpori ubogih in pomoči potrebnih. Izraz Moje želje je zadostil, da je uzročil skoro nepregledno vrsto najrazličnejših dobrodelnih dejanj, ljudomilih msta-nov in patrijotičnih odmemb, ki so Mojemu srcu najprijetnejši dokaz očitno udanosti in zvestobe in vsled katerih bode spominski dan nastopa Mojega vladanja izvor bogatih, še v najdaljnejšo prihodnost osre-čujočih blagih naprav. Zato Meni z nova izkazano ljubezen in zvostobo Mojih narodov, katere vse Jaz ljubim z jednako ljubeznijo, izrekam deželnim, okrajnim in občinskim zastopom, kakor tudi udeleženim korporacijaro, zavodom, družtvoiu in posameznim osobam, vsem skupaj in vsakemu posebej, iz globoko ginenjega srca Svojo cesarsko zahvalo. Pri tem se, ponavljaje izrazujoč najpopolnejše priznanje, spominjam onih ble-stečih razstav, ki so Me, kažoč mogočni napredek znanosti i umetnosti, obrtne pridnosti in zemljedelstva v Avstriji za štiridesetletne dobe Mojega vladanja, napolnile z veselim ponosom. Naročam Vam, to javno dati na znanje. V Miramaru, dne '2. dec. 1888. Franc Jožef s. r. Delalskega podpornega družtva odbor sklenil je v svoji seji dne 5. t. m. enoglasno, podariti družbi sv. Cirila in Metoda iz družtvene blagajne iznos 20 gl. Nagib plemenitej misli dala je 401etnica našega presv. cesarja, katero je nameravalo družtvo svečano obhajati. Da se pa ustreže izrečenoj želji Njeg. Veličanstva, naj so vso take svečanosti opuste tor se v to svrho določeni denar vporabi za dobrodelne namene, izpadla je nameravana svečanost in vsled tega je volil odbor omenjeno svoto družbi sv. Cirila in Metoda. — Imamo dva važna vzroka, da pozdravljamo sklep odbora del. podp. družtva z iskrenim veseljem, kajti prvič nam je družtvo dokazalo, da ocenja in pripoznava visoko važnost družbe sv. Cirila in Metoda, drugič pa nam je darovana svota jasen dokaz, da stoji družtvo na trdnem temelju, ker raspolaga z lepimi svotami in daruje znaten donesek v naroden namen, ne da bi vsled tega trpelo družtveno imetje. — Želimo, da bi se ugledala na „delalskem podp. družtvu* tudi druga slovanska družtva v Trstu in bogati rodoljubi. Nadejamo se, da je odprlo tdel. podp. družtvo14 z svojim plemenitim darom celo vrsto darov v isti namen in torej kličemo: „Vivant se<|uentes! * Plemenit dar. Gospa Josipina Iloče-varjeva v Krškem je povodom cesarjeve 401etnice za svoje rojstveno mesto Radovljico založila ustanovo za glavnico 28.000 gld. Tretjino obresti je dobrotnica namenila v podporo revnim in potrebnim vdovam in sirotam, ki imajo v Radovljici domovinsko pravico; dal je 230 gold. za zimsko obleko in šolske stvari 10 do 12 pridnim šolskim otrokom v radovljiškem šolskem okraji; preostanek pa bo občina porabljevala za svoje namene. V seji budgetnega odseka drž. zbora dne 6. t. m. pritožil se je poslanec g. dr Tonkli, da se obravnava o porotnih sodbah pri sodiščih v Trstu, Gorici, Rovinju in Celovcu z Slovenci po to lm a č i h. Posebno je grajal jezikovne razmere pri goriških sodiščih. — Grof Sehtinborn je odgovoril, da se je razpisalo v Celovcu 5 služeb za avskultante, kateri morajo znati slovensko. Posl. Ileilsberg je rekel, ,nnj so ispolnijo Slovencem utemeljeno želje, katero je sploh možno izvesti. Ako bi se vstreglo vsem željam dr. Tonklija. občutljivo bi trpelo pravno živenje in realni kredit. (?) Umrl je dne 4. t. m. premil. spljetski škof Marko Kalogera. Pokojnik je bil rojen dne 7. dec. 1819 v Bilatu pri Kotoru. Najprvo je b:l profesor bogoslovja v Zadru, a uže leta 1850 jo postal škof kotorski, pozneje pa je bil prestavljen v spljetsko škofijo. V teku 22Ietnega pastirovnnja si je blagi škuf pridobil ljubezen in spoštovanje vse Dalmacije. Umrl je dne 1. t. m. v Gradišči pri Vipavi graščak g. Anton Deperis. Plesni odsek „delalskega podpornega družtva'' priredi dne 5. j a n u v a r j a pr. leta prvi „plesni v e n č e k" v dvorani ulice Tor rente h. št. 16. Začetek ob uri zvečer. Vstopnina 30 nvč. za osebo brez izjem e. Radodarnost neomejena. — Ker ima slovenska mladina v Trstu primerno jako mulo predpustnih zabav, priznavamo delalnost in nevtrudlji-vost plesnega odseka, kateri si je stavil vse hvalo vreden cilj, prirediti razne plesne venčke, kateri bodo našej mladini tembolj prijali, ker bodo imeli strogo slovanski značaj. S temi „v e n č k i" se tudi odvrača slovenska mladež od raznih zloglasnih plesnih zabav, kjer trpi telesno in duševno škodo. Plesnemu odseku želimo zatorej najlepši vspeh. Občinski glavar v Materiji, g. Kaapar Kastelic, podaril je v spomin 401etnico cesarjeve šolski mladini v Brezovici 42, v Hrpeljah 32, v Materiji 42 in v Vodicah 32 iztisov knjižice družbe bv. Cirila in Metoda „Franc Jožef J«. Izjavi visoke omike tržaškega moba se vedno šc ponavljajo. Omenili smo uže v zadnjoj številki, da se tržaško-italijann-ško novinarstvo nekoliko dni spušča na slovenske napise nad nekaterimi prodajal-nicami in da slavni mostni magistrat ponižno sluša kategorična povelja svojega sinka „Impertinenta", za odsiranjenje takih napisov, ki žalijo italijanski značaj mesta, (!!) No, akoprnv gospoda kriči, pravica je vender le na strani dotičnih trgovcev, akoprav se celo organi mestne carine stavljajo za hrbet svojih gospodarjev ter so drznejo vprašati trgovca : „Comme si pud metter uu' iserizione „s c i a v a* suso P" (!) Tržaški mob, spodbujan po napadih „merodajne" gospode, namazal je uže drugo tablo slovenskega trgovca v ulici Stadion. Na tako surovosti nam ni omeniti drugo, nego opaziti kliki iu njenim pobalinom: Čuvajte se dne, ko se Vaše j tdnvi odklon k a ! Zadruga pekov v Trstu predložila je mestnemu magistratu nov red o pečenji in predavanji kruha v potrdilo. Kolikor smo pregledali v naglici prepis ulogo, prepričali smo se, da z novim „redom" občinstvo jako malo, ali prav nič ne pridobi. Posebno nam ne ugaja čl. 4. pravil, kateri dopušča posamezni m gospodarjem, da določujo ceno zavitim „štrucam" po svojej volji. Je li morda izzivanje konkurence v lastnem interesu zadruge ? Mi bi odgovorili vsekakor da n e. V ostalem so ta pravila notranja zadeva zadruge, kajti občinstvu je slednjič vse jedno, ako se prodaje kruh na vago, ali pa v kosi h, katerih teža je uže v naprej natanko določena. Občinstvo bode vedno zadovoljno, ako jo kruh dober in ne predrag. Ljubljanski Zvon prinaša v 12. zvezku: Poslano, nastopno vsebino : 1. L-j.: Veruj in ljubi! >■ . • . • Pesen. 2. A. Planinec Na Vrbovem. Po- VOfla Z S Petlje K0I1J vest. (Konec.) 3. Dr. Ahasverus: V svet. za jačenje pred in po velikem trudu in (Konec.) 4. Ivan Vrhovec: Iz domače zgo-1 pre(1 klanjem za dirke je vsled mnogo-dovine. V. Zgodovina pošte na Kranjskem. ietnj), izkušenj (Konec.) 5. Anton Svetek: Spomini na okupacijo Bosne. (Konec.) (i. J. Navratil: Belokranjsko kolo. (Konec.) 7. Fran Orožen: O početku in razvoji pisem. 8. Stanetinski: Smehljaj se! Pesen. 0. Janko Kersnik: Dohter Konec in njegov konj. Humoreska. 10. Listek. Deželno gledališče v Ljubljani.. Dež. odbor je sklenil, da izroči napravo načrta za novo gledališče g. arhitektu Vladimiru Walterju, kateremu bode pomagal deželni inžener g. V. Ilraskv. Oba si morata pa pred vsem ogledati najnovejše gledališčne stavbe, posebno baš sezidani „Volksthea-ter" na Dunaji. Pogorelo dež. gledališče v Ljubljani je kupilo najavnej dražbi, ljubljansko til-harmonično družtvo kot edini ponudnik za 20.000 gl. Mesečna statistika tržaška. Meseca! izkušenj Kwizde c. k. pr. restitucijonalni cvet ter opozarjamo na dotični oglas na tej strani denašnjega lista. (b) Dr. VAI,HYII\1 ZARMI ZBRANI SPISI PRIPOVEDNI SPISI. uredil IVAN ŽELEZN1KAR, Vsebina: Životopis tir. Valentin« /urnika. — 1'ra bije, človeka pu ni! — Mni «; F I I e do. jidS fle jj'šs 23. ac ^ jsl O z 5.3 C 1> (D N O ■ e >1 j, 9 ^ 5 š-is a> « -O S ® J- T, suknja 8,5« a.- a. — -L* ' r3 — g . «0C S g, S © 1 f: CO J ^C D O __ "S '51 t£ (j M CS > N O sJs- * * ■5 0® B * !S « * T * * r * »5? k, * o -i $ c 'Z _ :5 g f M .3 X • - g Es-vflc^'sS co j? g 's = C* — So C 1 gs - «222 t p S 2 ©-S =Q g o ilr* u ? M u o71 2 ■ SO U ^ S® a. i-"-^ s IX. sd -j £ t 9 rt cc oo i? Tv (M M A »M ■ • Za domačo porabo!!! 1. t. m. umrlo je v Trstu 74 oseb in si- Marijinem cvetjem, ribami za akvarije, cer 33 možkih iu 41 ženskih. Po starosti konservami za hrano, kitajskim čajem, jih je bilo 12 do 1., 10 do 5., 3 do 20., J angleškimi biskoti, pravim jamajskim ru-8 do 30., 10 do 40., 16 do 60., 14 do m()|D jn južnim vočjem po jako nizkih 1 80. leta in 1 preko 80let. Lani je umrlo j cenah ter se ob enem jamči za pristnost i v iste j dobi 6 oseb več. ['oprečno je ; blaga. — Na vslugo p. n. občinstva jo po-umrlo i/med 1000 oseb 24.66. i soben težak, ki dostavlja nakupljene Btvari Dunajski stavci so minolo soboto od- j na stanovanje, povedsli svojim gospodarjem službo, ker jim niso hoteli dovoliti višje plače. Delo se ni ustavilo, lo v 17 tiskarnah, ker so dotični gospodarji ustregli zahtevam svojih delalcev. Na Dunaji se jo nabiral užc dlje časa denar za podporo delalcem, ki izgube zaslužek vsled štrajka, ter imajo sedaj neki na razpolaganje 30.000 gl. Urez dola je dosedaj 1400 črkostavcov in prizadetih 80 tiskarn. Ženska gimnazija na Dunaji. Na Dunaji osnovalo se je družtvo za razširjeno žensko izobraženost in sklonilo osnovati žensko gimnazijo, ki bodo imelo isti učni red, kot druge avstrijske gimnazije. Družtvo nabira darove v ta namen. Nezgode. Težak Matej Gerlanc iz Prošeka ranil so je mej delom z sekiro na desnoj roki tako izdatno, da je moral v bolnico. — Zidarju Mihatju Stošiču padel je kamen na desno nogo ter mu stri palec. Moral je i on v bolnico. Policijsko. Rokavičarju Edvardu llo-raku odnesli so neznani tatovi iz njegove prodajalnice v ulici S. Sebastiano h. št. 6., rokovic, vrednih 14 gld. liajo mislijo gospodje tatovi nositi vsaj o praznikih roko-vice in zatorej so si jih preskrbeli kolikor mogoče po ceni. — Služabnico Marijo L. pretepel je njen gospodar iz ničevih vzrokov tako silovito, da je morala v bolnico, Suroveža so prijavili sodni ji. —- Pekarskega pomočnika Ivana P. iz Brestovice so zaprli, ker je zapravil svojemu gospoderju iznos 49 gl., katere je nabral pri raznih strankah na račun dolgov. Sodnijsko. 301etna zasebnica Ana Sirka iz Sežane obsojena jo zaradi tatvine na 6 tednov zapora. Ukradla je kmetici Katerim Blažma nekaj zlatnino in 86 gld. v gotovem denarju. Sirka sicer taji, ali sodišče je bilo prepričano vsled raznih okolščin, da je baš ona tatica. — Dninar Andrej Iiumar dobil jo 3 mesece zapora zaradi javnega nasilstva. Dunajska borsa dne 7 decembra. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld HI 65 H2.2,-) 103.30 9150 874.— oU2 o() 121.75 9 65 5.'7 59 70 v srobru — — Z lata renta— — — -- — — — — 5% avstrijska renta — — — — — Delnico narodno banke —■ — — — Kreditno delnico — — — — — — London 10 lir sterlin--— — — Francoski napoleondori — — — — C. kr. cekini — — — — — — — Nemško marko — — — — — — — tkano platno najfinejše in najjače vrste, platno iz belih nit in pol beljeno platno za črevljarje iu sedlarje, plavo platno, tino sivo platno, jako dvostroko platno /a gasilce, belo platno za rjuhe, damast in cvilili, platneni Oradi, Laneno in volneno Canevas, beljeno polplatno, gorsko platno, jako platno za vreče, kakor tudi gotovo vreče, žepne rute iz okaforda in shirting-platna, ročniki iz cvilha in damasta, bri-salke in namizno garniture iz damasta, prodaja po najnižjih cenah družtvo tkalce v v Wall-u pri Dobruscltki, Ce&ka. Ceniki na zahtevanje franko in zastonj' Naše platno ju popolnoma sposobno za cerkveno in uliarsko perilo po Kat.olisk li rit ielnih propisi h. Piunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na živenje v vsih kombinacijah Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1883 Glavnica društvn pld 3,3< KJ-iRJO' — Reservni fond o<- dofiičkov • Posebnu reserva dobičkov od zavarovanja na Življenie Rezervni fond za podjetje nn premikanja vrednostnih efektov Premijna reserva vseh oddelkov • Reserva za škode • V portfelju: ;m622 02 150.000'— 161.oOO — 7,34 2,780*36 2^7.601 - 16,954.118-57 Premije, ki ?e imajo potirjati v prihodnjih letih .... Skupni znesek v: h škod pla-čanih od I. 1638 do 1883 Bld. 1U.949.R47 05 Urad ravnatoljatva. 36—'2* Via Valclirivo. 't. - (v la-dnej biči llustr. ..Nar. koledar" za 1.1889. lobi V ti: >k Dolenc po 40 kr.. pošto 4o, STvTUal [GUTt^lSl [ST^TIS + K W IZ DE c. kr. izklj. priv. restitucijonalni cvet (voda za pranje konj) Služi vsled mnogoletnih izkušenj za jaetr nje pred in po velikem trudu in podeli konju posebno vztrajnost o dirkah itd. — 1 steklenica gld. 1.40. K W I Z D E korneuburški živiuorejni prašek za konje, goveda in ovce. Ako se daje živini redno živinorejn prašek, je vsled mnogoletne izkušnje izvrstno sredstvo proti slabemu teku. mol-ženji krvi in za izboljšanje mleka. Kwi7.de krepčajoča krma za konje in govedo za brzo pomoč onemogle živine in pospeševanje reje. — V zabojih po 6 in 3 gli. in omotih po 30 kr. Kwi%de Vasclina za konjska kopitu proti suhim in lomečim se kopitomi Lonček f. 1.25. Kwizde lćp za kopita (uineteljni rog). 1 d rožič 80 kr. Ktvizde c. kr. priv. prašek za des infekcijo hlevov, gnojnic, ob enem izvrstno sredstvo za vezanje gnojne soli. — 1 omot po i/a kg. 15 kr.; 1/2 zaboja gld. 1.40, 1 zaboj gld. 2.40. K>vizde svinjski prašek za pospeševanje reje in brzo pomoč onemogle živine. — 1 veliki omot gld. 1.26, mali 03 kr. Kwizde milo za pranje domače živali, kositrova škatlja po 100 gramov sO kr., koaitrova škatlja po 300 gramov gld. 1.60. 4—2 (B) Dobiva so pristno : Da so varuje pomot, prosimo p 11. občinstvo, o nov. i metodi gotovo o.lpriviti. Vse kožne bolezni, kot grinte, žoltina, ogret, pege, v::deče nosove in roke, bolezni las *e i uknlno . Pike od osepnic in kocine po obrazu se >>. it 11 r;« j odstranijo. V vsakem kosmetičnem p aša> ji djje *e svćr. Na-voili, kako se zdraviti, dajo sj pismei o, črt se v»h obširno porodi in ae priloži murka za odi is v i ismn z naslovom: ,Hygiea-0fficin" Breslau II. —itj i s^ «•<■-■ ->»iKU |WWWMWPl Agenti, ki se hočejo baviti z prodajanjem postavno izdanih državnih i 11 premijnih srečk, sprejme v službovanje neka inozemska banka proti visoki proviziji, odnosno proti stalnej plači. Prednost imajo agenti, ki delajo za ogerske banke. Ponudbe sprejma: ..Comptoir der Briinner Bankbeamten, Briinn, Wander-strasse Nr. 4, II. St." Gorsko maslo, 1 ■ 5 1 1 5 franko 85 kr. 4 f. 2B kr. 95 n 60 * 3 f. 10 v 90 n Namizno Ovčji sir „ n . 5 „ franko . Radgorski sir od piva 50 kom. Pošilja po poštarskem povzetju trgovina F. R. HEGRAT Frelistat pod Radlioštem Moravska. Brnsko sukno pošiljem proti gotovem denarji ali poŠt-nt-ni povzetji za neverjetno nizko ceno in sicer samo dobre vrsti 3.1<> meirov dolgo, na zimsko obleko..... . . f 3.75 3*lo meirov dolgo, na boljšo zimsko obleko . . . . f 5.20 3 10 metrov dolgo, na bdjŠo zimsko obleko . ... .T B,— 10 metov dolgo, na fino zima o i hleb o.....f. 8.— 3 10 m« trov dolgo, nu lino zimnko ol leko . . . . . f 10.— 3 10 meirov dolgo, na jako fino zimsko obl ko .... f 12.— 10 metrov dolgo, na najfinejšo z ifisko sukno . . f. 14 — 3 10 metrov d Igo, na najbolj fiiiO zimsko sukno . . f. 16 — NajodličnejSe brnsko sukno za suknje 2 10 metrov dolgo, na kompletno zimsko suknjo . . f 5.— 2.10 metrov dolgo, na boljšo ?imsko suknjo ... . f. 5.50 210 metrov dolgo, na fino zimsko suknjo . . • . f. 6 — 2 IU metrov dolgo, na najfinejšo £msko suknjo . . . f. 10,— Štajersko valjano sukno za lovsko suknje in menčikov 2 10 metrov . . . f. 5.20 Edina kristijanska tvrdka za razpošiljatve Karol Peehaczek Briinn, Krautmarkt 13. — Uzorci zastonj in franko. — Gospodu JPioooli-j \x, Moj s;n je tr mI skozi dve leti vsl*i slabega prebavuiiju in Želodčnega krča, dagij v«ega shujšala in" sltoro uničda. vin s-edstva, ki nam jih naša v lijem /lili II'.* ta bolez-n poskušal s in in mdi ni« m p »zabil nairazličn jŠih rudninskih voda Toda zboljšek I«.I j - I* z l malo trenutkov. Slednjič si domislim, poslu Hi se Vaše zelo pohvali* !* esence za želodec, in vsp. li j- bil tako nagel in »ijaj-n. da je m j sin porobivSi samo 6 ste. kleiiio p >poln-ma ozdravil. Pri takem v^pdiu morem Vašo esenco h nnjgork je priporočati vsem trpečim vsled slabe prebave, zlate žilo iti., ter Vas tudi pooblastim, da to s. ričevalo moj« hvaležnosti kot v resnici zasluženo pohvalo tudi razglasite. V T r s t u, 1887. ■>r. Leon Levi. Varnost, znamka želodecne kapljice pri vseh boleznih na želodcu. Neprecenljive dobrote je posebno vpliv njihov pri netočnosti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pohanju, koliki, želodfičnem kataru, goreĆiče I r zavel) pri preobilnej produkciji slin, ru menici hluvanju in gnjusu glavobolu, ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himoroj-dam Cena steklenici je z nakazom vred samo 40 nov , valika stekenica samo 70 nov Olavni 7r\log ima lekarničar „k a n g e 1 j u v b r h u" Kari Brady Kremsir. Morava Marijaceljske želodčne kapljice niso tajno sredstvo. I)eli, iz katerih obstoji, oznanjeni so na v-akej steklenici priloženemu poduku za vporabo Pristne dobe se skoraj v vseh lekarnah. V 'I ■•Niti i Lekarna: Antonio Huttina _ Lekarna : de Leitenburg, ali' Ercole triofante _ Lekarna .' Eduard do Leitenburg, alla Saluta, _ Lekarna : A. Praxraayer, al due Mori — Lekarna : Pie'-ro Premiini, al a Fontana lmpe-riale. - Lekarna: Benedetto Saraval, al1 Amazone Triomfance. — Lekarna : Benedeto Vlach Miniussl, alla C'>rte. — Lekarna : dr. VlttorioSerravallo alK dentore (glav skladiŠ ) — Lekarna: Bmsoletio aU'orso nero. — Postojna: Lekarna Kr. Đaccnrcich. — Sežana: Lekarna Philipp RiUohel. — Mvnrilo! Pristno Marijaceljake želodčno kapljice ponarejujejo in posnemajo so mnogovrstno. v znamenje pristnosti mora biti zamotana vsaka steklenica v rdeč omot, providen z gornjo varnostno znamko ter mora biti na vsakem priloženem poduku za vporabo razun toga opomnjeno, da je bil iHti tiskun v tiskarni g. Gusek-a i Kremericah (Kremsieri. 1.ustnik pol. družtvo „Edinost". Singcrstofi Nr. zimi goldenen Reihsapfel. Apotheke Wien K ricisitil lle — "®Hd"J unlv„r«Btn„ kroS!.|ioe zvine. zas ufljo ros zadnje Ime, kajti ni skoraj bolezni bole/nlh v kolih '.r^j:1 . kr;ff'll;,e tUoCKrat. Ml! u k iziil.1 avoie^.1 eudjtvornoffa uspeha, v nujhiijgih Času nmml« lil ' ' z'rHvl1 r-ibll°' f' I" »"0« iloah neSlovllukrat in v z, " popoln« ozdravijo .Ja zilobllo J.,dna dkatljici z ir, krngljUnmi ,la n« HI X-r„ for 10 kr. p-oil K" to v L.......... r____. . „„_ zavitki [. 1.10, 5 zavitkov f. C.20 , 10 zavitkov f. ^ Pristne so jedino le onie krogljice, katerih napotnice imajo podpis i Pseihofer-ja in so provideni na pokrovu vsake škatljlce z tem podpisom v rdečih pismenih. DoSlo nam n^fltuvilo pi^in v kojih hu knpB^v.lcl iu rahlloi t-h kro lic zahv Ijujnjo zu Iz vsakovrstnih nevarnih boleini. Vdakd >, ki jo le enk at iiosk .8 .1 ie roca i oruglm. /c 16 k atkela nami I ni.l r. I -i' "r . . - - ::----- -------j—- - »..iv«™ •'»«« " jrdf.n tavitrk x S Bkaf/ji- v"tek kroglje t!\& »MTV' i ^ 'k'r'. P»«JJ^.'. ' «•20. (.\lanj_koj. j„den »avlt k ^ ne podlija]. _ _ zdravlji>nA temi krogijlcaiai Ed/aviti jih pripo- ^»i «led6 t it nokatern toli zahvalnih piaeitt t Hrafie pri Smledniku. 1'. sept. 18H7. Blag0r0dnl B0sp0.il Bila je bojij ! volja .1 a so i ml pri«le v roko Va«o krouljt •« in piS on Vam o vspehu Prehladila sem se v otroftjl popelji, da nls 'm ve« lilo 1. vrSitl svoje delo la izvđ zahvalo Va'ii izrekam v imenu ROletn< svoja te:e. Bel h ila je 5 let na kroničnem t-1 idBnem kataru i < vodenici. Življenje j<| j« b.lo trpljenj« in u»e ie mUlila, da je zgubljeni. Slučajno dohila je flka'l ioo Valih Uv sinih krieistilnlh krogliic in p>d lillej vnorabl litih je ozdravela. Z visokim spolOov mj-m Jožefa Weinzettl. Mittermzerslorf Gor. Avstr. 10. j inavarj.i 1SS0. 1 VaBe blijrorodje! Izvolite mi hlnovoljni iiO-dati 1 p - poŠti Jedon zavitek Vaff h izvrstnih k-ifiistilnih k-ogljlij. Prisiljena seia, l»rVam svoje pupilno pritnatil« gle l e vrednosti teb k rogl j ic, katere b-dem pripo-otf la, kje r hudem le uiojcla, najtoplejše vsem bilriikorn. 0 svoi | za val Val po ihialGujetn, di ii morete objaviti p<> \ nfiei dragaj volji, Z vi- h >ki a spoBiov 1 njem Tereza Kaštner. Oot'.s-.hd>rf pri Kohlb. Avstr. Šl*zij», K. okt I^fi. nB • olagir d je ! Hrosiin Vas uljudno, da ml T1 'Sli 'te z vitek (i Bkatljio 1 a Bih univeraalnih kr i-^Istilnlh krogljio. Sun> VaBim Cudovalirn krogljl-•Min lin un si z hvaliti, d t sem rfi-ni Culod^nn bo-I znl, na katere.) se.n trp"la kros 5 iet. Ne bodem iiindir vert lire/, njih iu \i.B mu ilagor dju i/rc-k 1111 s len najtoplejšo 1 ilivalo Z odnCulm -polto- ,anJ0ra Ana 2wiokl. Hobrbch, 28, f-bruvurja 18^0 Va«o blago-0,1 je ! M 'se.ia novembra p. I. naroČil sem pri Vas zavite* kr.gljic. Op zil ^ein ja« i moja it-na njih a IlulJSi r<|,e" ; "bi svu trpela nu hudem l'U* • >olu in s'aliem izpra'iievjl, da sva bila uXe •dvojila, ikopra ■ imava Be-li iCi lot. n glej ! VaBe knglilee provzroCil« so Csdo in naj i osvobodile lolezul. 8p)9Lovanein Anton List a trganje po udih, najboljBl pouiofiek AjnHkanskomirllo proti protlau l'i drii iiu reiiinatlCiii.H bolesti hrbrene n mozgu, .nigr-ul, nervoznim zobn olim, Rlivobolim trginja v ušesih itd. Itd. 1 gld. 20 kr. Es'noa za o5l H imerhaus n-t, 1 skl -jitica f 2.50'/» s teki nlc« f 150 Prih ti znoi na nogah 1 škatljici oO k-, i 7. poštnino 75 kr. Ps^rhof^rj^va tinnokininska pomada najboljBi' sredstvo za rastje las. Lepo op-avlj tna Bkatljica '£ g..Id. U iivRrsalni olašt°ir p™'«- steudeia proti ,„ i i, i i vsakovrstnim ranam, gnjiisnlrn ulesom. cslo t>rotl starim uleso n na nogah. ki se zdaj pa zin j zn viC odpirajo, proti Brvu na prstu (Klitgerivurm itd. I pos. 511 k. z poBlnino 75 k. A (M Riilriohnva universalna CUtitn sol * Q"'r|cnnva ,,„„,„, ,,,m,eok pro,t t vs^m nastipk m slih- prihave kakor: glav.holu, *el deenl in krftu, hemorojdalnltn 1 zavitek 1 gld. Fraioovo žganje 1 skelnica 6U kr. J. Ps^rhofir-jRV Ladnni balzam ^ (jo let «a najbolj«! pomof« k spoznan proti ozeblinam vsake vrste kakor tudi proti star m ranam Ud. 1 p.sodica 40 kr p poBti 5 ki. Bilzm Ta qnltanar zaneiijiv pomoBek proti ^(bmbhmv^bmb il'1''.''!'""! vratu, 1 pos 40 kr. p > p >Btl li5 kr. Ži V«nska flSftne^ '"'•"«ke kapljleel proti no n i. — hiibli^neinu telnilcu slabi preoavl. vsakovrstnem trtonju v do|eiv|e u telesu, ishorno -lo nafte vrafiilo 1 fla^on ?2 kr. Troo'č^v onk znano izvrstno zdravilo upi hm i....... kot ro. hrlpiLVog:), u-Pnemu kadiju itd. 1 stekleni-a 60 kr. Angleža Čudnovati balzam ,128t®tv01,; }'fr kiJ,';, Fijakerskl praše kT^JSTatam, bripuvosti, ^^Hip^B^^^^gka£Iju Itd., 1 Bkatlja 3o kr., z pofito (iO kr. trganju v ulavl, bolest m, zapeki itd. J7.ven imenovanih is laikov vdobivajo se S s driue farina.-.eirične specijalitete ki so bile po vsili avst ijskih časopisih oznanjene. TVRDKA Bernhard Ticho Briinn, Krautmarkt 18, (v lastnej hiši pošilja proti povzetji: 1 le U a r j u »pri Angelu« v T J sukna Jeset meir., sama volna, najnovejše blago 'a jesenske ln zimske obleke dvojne širo-kosti for S. Velurjevi šali */< dolga samo volna f 11,50. Ragusa moderno sukno Ivostroko široko, za kostum'1, v vseh barvah, udi progHBto in pisano 10 m^tr, for. O Blago za spalne sukne IfiO ctm. šir najnovejši uzorci 10 m. f S SO Životi „Jersey" za gospe (jopice) z svilnatimi pnmbi, v vseh barvah komplHne, velike; 1 komad t' I.SO Košulje za delalce /. rumburškega oksforda veliko, 3 kom f. * Holandske dolge preproge (ostanki) 10—12 metrov dolge, 1 ostam-k f. 3.00 Normalne košulje in hlačB, kompletne, velike, 1 kom. f. 1 SO Crni Terno saksonski izvod, dvostroko š!rnk. za celo • bleko. 10 metrov f. 4.50 Progasto blago 2a obleke 60 ctm Široko, najnovejši vzorki, •* 0 met f. IS.EfcO Volnati ryps v vs^b barvah, 6.0 c,rni širok, 10 metrov f 3.90 Oreidrath Trožičj«) najboljša \ rsta, fiO cim. široko, 10 metrov f. S.MO Ženske košulje iz modnega platna s(xi|ik'iml 6 komadov f. 3.90» Dom če platno 1 komad, 3"! vatlov «/«for: .i.tJO i • ao » *u r».c>o Kiug-Webe bnliže n^go platna 1 koma i "/širok. 30 vai|«v f. O Sifon 1 komad, 30 vatlov, I u f. CS.CSO. naj bolji.- vrs e f 6.50 Kannafas 1 kom. 30 vat.lov, lila f. 4 HO 1 • :J0 • rudeS . & tO Oksford se morr pr ti, dobra vrs^a, 1 kos 30 val lov f. 4.SO Garnitura iz rip a sestojetu iz postelj nih pregrinjal in namiznega prta sć svilnatimi Sipkaml for. -1 SO Garnitura iz jute 2 namizna prta in pis'eljno pognnjalo s ^iiknmi f. 3.SO Jute zastor jurški vzorek; rodpolnl for «.30 Konjska plahta jako dobra, 190 ctm. dolea, 130 ctm. Široka, f. l.SO Odeje za fijakerje lflO cm.adolgH 130 cm široka, f, « SO Košulje za gospode, lastno d<*lo bele ali ha vane 1 kos I a f. I »O, II a f. I so Ženske košulie iz Sifona in platna, fino pletene, 3 kom for. « SO Tovarno skladišče suknena blaga Brnsko sukno O j st nek 3. 10 m-trov ?a podpolno mo2ko , bleko f. 3 fS Ostanki Brnskega sukna Osttinek za podpolno možko obleko 3.10 nt-trov dolgo for. S Blago za zimske suknje »stanek 2*10 ni za popolno zim 5-o snknjo rjavo in višnjtvo. f ».SO Blago za površnje suknje najfinejše vrste, za celo snknj f. Vzorki brezplačno in franco. Kar komu ni všnč se sprejme brez vora nazaj. Kar fj Tiskarna Dolenc v Trstu.