tt 30- V Gorici, v četrtek dne 14. marca 1907. Tečaj KKKVII. tih*Ji trikrat na toda«, fo sta* ? torek, im soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošt* '((Sitna ali v Oorici na dom pošiljana: ' vso leto .....' ... 15 K ,t ;......... 10 » J)iyunifnti številke stanejo 10 vin. " SOČA" i«»a nasleanje -iai^dne.prilog« t^-ao-, i >..tu Kaiipot po Goriškem in GradiSfianskem" in Eupot po CJabljani in kranjskih mestih", dalje Uvn-. v letu „Vo2ni red železnic, parntkov in poštnit , Vt-r meseno prilogo ^Slovenski Tehnik". \Vo8n«10 sprejema apravniStvo v Gosposki ulici ' - I nadstr. v »Ooriski Tiskarni« A. Gabrsček BiToCila. hr« doposlane naročnine se ne" oziramo. ** folasi in poslanice se raSunijo po Petit-vrstah če ,_„fl j .trat l»» v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka \ Večlrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — t K^klafft--' i" «P>si v uredniškem delu BO v vrsta. Za ':- in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K, Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gospos i ulici 8t. 7 v Gorici vi. nadstr Z nredrikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8, dv-12; dopoludno ter od 2. do;5. popoldne; olj nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Up ravniSt vo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v L nadstr. na levo v. tiskarni. Harocntno ti. -glase je plaCati loco Gorica. * " ¦' Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu: Naročnina, reklamacije, in druge reči, katere na upadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le uptavntBtvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoSe« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gid. 1<60. »Soda« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-lo .tobakarnah:. Schwara:y; Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos Verdi, Peter Rrobelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopaliscni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I, Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarrii LavrenfiiS na trgu della Caserma. Krnske tiskovine in pečati pri I lir, finančnih in davčnih uradih | na Goriškem. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. - Telefon št. 83. »Gor. Tiskarna« A." GabrSčck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Interpelacija jjanea Alojzija Stre kija in tova- išev ua Njegovo Ekscelenco fi-intnega ministra radi slovenskih liskovin in radi pečatov prič. kr. i n a n č n i h in davčnih uradih na Goriškem. Potom časopisja in potom interpelacij se že opetovano tožilo, kako nečuveno prezi-jijo državne oblasti in uradi naš jezik. V tj interpelaciji se oziramo na preziranje na-jezika in naravnost rečeno na norce-mje z našim jezikom pri c. kr. finančnih davčnih uradih na Goriškem. Vse uradne knjige, registri, zaznamki, \\m so sestavljeni zgolj v blaženi nemščini. "odi ne le, da so nemške vse tiskovine, ki rabijo v uradu in ostanejo v uradu, tudi Igiemai večina onih, ki so namenjene ndstvu in gredo med ljudstvo, sestavljena samo v tem jeziku, in le lilo jih je, da imajo tudi slovensko besedilo. !o besedilo pa je nekaj posebnega. Če presedamo te tiskovine, najdemo na njih rožno slo ven ščino, bolje rečeno, ne-4 kar naj bi bilo po mnenju c. kr. fmanč-ravnateljstva v Trstu slovenščina, |a ni: Poslušajte: Zapisnik o prejemu pred-/isov za prodajalce tobaka na drobno (v rabi fcri oddelkih finančne straže) se glasi: „Po-kjiijem sprejem uzorcu dolžnosti razproda-fccev tobaka in se ob dolžin vse prihodnje |4;oYae predpise za razprodajalce tobaka, ka-tudi v zmisen teh predpisov od finančne »«3sti narejeni opazke na tanko in točno iz-¦riti. Zaključeno in podpisano". Druga primera: „Zapisnik od dne na-N;hi v občini vsled naročila ces. kralj. |fajoiga glavarstva v od dne Št. glede ekse-l^ne dražbe i>remahljivih stvarih, ktere so raznauiovane v priloženim zapisniko rubljenja pod ./• in spadajo". Potem: „Kadar je dan in ura dražbe pristojno na znanje dana bila, in gor imenovanim dolžniku zastarko tonaznjeno bito, ven-der on izkazati nije mogel, da je popolnoma zastanke poravnal, tedaj je družba (I. I. rok) začela". Še to: »Izkaz dovoljenega odpisa davka hišne najem* ščine vkup sa deržavnom in založuom prikla-dom po §. 11 postave, glede vpeljave hišnega davka od dne 23. Februarja 1820, dekret dvorske pisarnice od dne 6. Septembra 1821 Št. 1859 dole omenjeniga poslopja Dasi na kterim je po službini poterhi stan prazen biti na ti čes odpajoči znesek najemščineod dayku nepodverženega dela za davkarsko leto redni daveh od najemščine hiše skupsa Va dodatka priklade za zalog deželni in razdolžbu semljiSč Pri povedbam glede praznih stanov, ktere nebi bile ob času od 4 dni, počamsi od tistiga dneva, od kterega je stan prazen ostal, in se najemščina nevplačuje, pri dotični davka od-mirjajoči oblasti vložene, ima se v ozir uzeti le dan vloženja, in se nemore poveruiti davek za poprejšni čas. (Dekret dvorske pisarnice od IS. jauuarja in 14. augusta 1821 št. 1058 in 138G; tedaj 14. januarja 1823 št. 2436.) (nabiranje pol. post. avezek 49 in 51.) z ozirom na notri omenjeno povedbo do znanja s opazko, da pritožba proti tim dovo-ljenjo odpisa se ima po postavi do 19. marca 1870 d. z. št. 28 v dobi od 30 dni pri podpisani davke odmirjajoče oblasti uložiti. Po-štetev in izveršba nasledno pristojnega odpisa drugih po meri najemniškiga hišnega davka prešt8viljeneh priklad v koliko so te pri ces. kr. davkariji v vpisane, nadleži podpisani davkariji. Izručano dne" To so točni prepisi nekaterih „s 1 o-ve nskih" tiskovin. V jednaki „slovenščini" se sestavljene tudi druge tiskovine. Ker je besedilo drugih jezikov na tiskovinah pri finančnih in davčnih uradih jezikovno pravilno, smemo sklepati, da se namenoma, nalašč, preračunjeno v ža-Ijenje Slovencev sestavlja besedilo v taki slovenščini, da n i sloven?Hna, ampak spaka, s katero naj se žali in zapostavlja Slovence, s katero naj se naravnost rečeno: norce brye s Slovenci. Kar se tiče pečatov, so v rabi pri vseh finančnih in davčnih uradih le nemški uradni pečati, tupatam italijanski — slovenski nikjer. Vse prošnje dosedaj so bile bob ob steno. Neki višji predstojnik iz Trsta, katerega so davčni uradniki v čisto slovenskem d«;čnem okraju opozorili na zahtevo Slovencev po slovenskem pečatu, je rekel: „Pustite jih, naj se repenčijo in pišejo, kar hočejo" -~ »država nima denarja za nov pečat, i.n ko bi ga tudi imela, za slovenskega gotovo ne". Tak prezirljiv odgovor na opravičeno zahtevo. Tako se ravna z nami v deželi, v kateri tvorimo dvetretjiusko večino! Taka je avstrijska jezikovna ravnopravnost! Ker nočemo trpeti več, da bi.se nas žalilo na opisani način po c. kr. finačnih in davčnih uradih, vprašamo: 1. Ali je znano Njegovi Ekscelenei finančnemu ministru, da so tiskovine, namenjene Slovencem, po c. kr. finančnih in davčnih uradih na Goriškem sestavljene v taki »slovenščini", da se da sklepati, ker so tiskovine v drugih jezikih jezikovno prav sestavljene, da se namenoma pači slovenščino v proračunjeno žaijenje Slovencev V Ali mu je znano, da po vseh finančnih in davčuih uradih ni nijednega slovenskega pečata, pač pa nemški in italijanski? 2. Ali hoče Njegova Ekscelenca finančni m*nister odrediti nemudoma, da se pregledajo v&e tiskovine pri c. kr. finančnih in davčuih uradih na Goriškem ter priredijo tiskovine, namenjene Slovencem, v pravilni slovenščini? Ali hoče odrediti nemudoma, da se napravijo tudi slovenski pečati po c. kr. finančnih in davčnih uradih med Slovenci na Goriškem ? V Gorici, 5. marca 1907. Oolilno gibanje. Glas s Krasa o dr. uahamarju in fll. Štreklju. „Edin." je prinesla v nedeljo dopis a Krasa, v katerim se bari dopisnik z vladno-klerikalnim kandidatom dr. Loharnarjem in domačinom Kraševcem Al. Štrekljem. Pravi med drugim: „ Vladni stroj je že začel delovati na vsej črti in politično poveljstvo iz Gorice s podružnico v Tomaju in deloma tudi v Sežani je začelo pritiskati, proglasivši našim državno-zborskim kandidatom in bodočim državnim poslancem gospoda deželno-vladnega svetovalca dra. Petra Labnrnarja, sedaj v službi v dalj-njih Črnovicah! — Kaj je ta visoki gospod našemu volilnemu okraju, — to ne znamo. Znamo le toliko, da je Mi kakor c. kr. okrajni komisar in pozneje kakor c. kr. okrajni glavar v službi v Sežani. A kaj je storil on dobrega in koristnega sploh? Kdo ve? In Če je sploh občinam kaj pripomogel, je storil to po svoji dolžnosti kakor c. kr. okrajni glavar! Da ima on sedež v Tomaju in da je tam večkrat na dopustu, to je le posledica njegovih rodbinskih razmer, to nas ne briga; to briga morda le Tomajce, Dr. Peter Laharnar je visok gospod, rojen nekje na Tolminskem, ki si predstt Ija le to, da sme vsakogar, ki je nižji od njega, gledati od zgoraj doli. Cenjeni volilci, kaj ta mož naj Vas zastopa? Kratko nikar ne, on bi mogel zastopati le c. kr. vlado in nje želje in pa aristokracijo, ki je pa mi Kraševci — minam,). Do sedaj smo bili vedno vezani na Tolmince. Mari nas hočejo še sedaj, ko imamo svobodno roko, poslati zopet v roke ponosnega Tolminca?! Oe se to zgodi, bi morali sklepati, da Ajdovci, Komenci in Sežančani niso . sploh več razsodni ljudje, ki umejo svojo korist... Vseh zavednih Kraševcev misel se obrača do gosp. Alojzija Stre ki j a, ki je 2a sedaj , med najagilnejimi deželnimi poslanci. Ta je mož za nas. — On nas bo zastopal dobro in vspešno. Mož, ki vam ga priporočamo, je JHajset let pozneje. Nadaljevanje ^„Treh mušketirjev". ===== Francoski spisal: = ALEXANDRE DUMAS. =-== (Dalje.) *~ Gospod, odvrne Bazin, pravi krščanski pri-l« so oni, ki pomagajo Človeku iskati dušni blagor, PBe oni, ki ga odvračajo od tega. I ^ Ne razumem vas, Bazin, pravi d' Artagnari, in r vidim, v čem bi mogel biti jaz kamen pohujšanja P *a§e zveličane. 1 — Vi pozabljate, gospod, odvrne Bazin, da bi r18koro zapravili zveličanje mojega gospoda, in' da P 8am0 zaradi tega ni ostal z vami pri mušketirjih, \ } ae ne pogubil, in Šel je za svojim poklicem, ki P1* vodil v cerkev. lidt ^ra8* Bazin, pravi d'Artagnan, menda lahko loto?' da S6m 8e' 8odg p0 kraJu' v katerem ste me i li v vsem čisto izpremenii: s starostjo pride pamet; Nič? ^ dvomim» da skrbi vaS gospod za svoje iz-L Dle' 8em prišel vas vprašat, kje je, da mi po-Nlis8 .8VoJim svetom, da tudi jaz dosežem svoje azau1160116 ra*ši' da «a hoaete P°tegniti s Beb°i se u*!?** Prav' da ne vem» kJe l'e» kait! ne uPal J*gati, ker sva na svetem mestu. lUe~L«? ,VsWikne d'Artagnan, skrajno razočaran, 1 ^e. kje je Aramis? — Pred vsem, pravi Bazin, Aramis je bilo pre-| grešno ime, zakaj iz Aramis se lahko naredi Simara, in to je ime hudičevo; na svojo srečo je pustil za vedno to ime. — Tako je, pravi d' Artagnan, odločen, da ostane potrpežljiv do konca; tudi jaz nisem iskal Aramisa, temveč opata d'Herblay. Torej, dragi Bazin, povejte mi, kje je. — Ali niste culi, gospod d* Artagnan, ko sem vam povedal, da ne vem? — Da, gotovo; toda jaz vam to odgovarjam, da kaj takega ni mogoče. — In vendar je resnica, gospod; čista resnica, resnica božja. D' Artagnan je uvidel, da ne spravi iz Bazina ničesar; bilo je očitno, da Bazin laže, toda lagal je s toliko gorečnostjo in odločnostjo, da se je lahko uganilo, da ne pusti od svoje laži. — Je že dobro, Bazin, pravi d' Artagnan; ko ne veste, kje biva vaš gospod, ne govoriva več o tem, pustiva v miru dobre prijatelje; vzemite rajši te pol pištole in pijte enkrat na moje zdravje. — Jaz ne pijem, gospod, pravi Bazin ter porine majestetično Častnikovo roko od sebe; to je dobro samo za lajike. — Neomahljiv! zamrrara d' Artagnan; smolo pa imam, res. In ko je d'Artagnan, raztresen vsled tega premišljevanja, izpustil Bazinovo suknjo, je ta porabil svojo prostost ter jo popihal naglo v sakristijo; kjer se je čutil varnega še le potem, ko je zaprl vrata za seboj, D' Artagnan je ostal nepremično in zamišljen, oči uprte v vrata, ki so ga ločila od Bazina, ko je začutil, da se je nekdo na lahko dotaknil s prstom njegove rame. Obrnil se je ter že hotel presenečen vskliknitii ko je oni, ki se ga je bil dotaknil s koncem prsta, dvignil ta prst na usta v znamenje, naj bo tiho. — Vi tukaj, dragi Rochefort! je dejal polglasno. — Pst! pravi Rochefort; ali ste vedeli, da sem prost ? — Izvedel sem to iz najzanesljivejšega vira. —- In po kom? — Po Planchetu. — Kaj, po Planohetu? — No gotovo! Saj vaš je on rešil. — Planchetl... V resnici, zdelo se mi je, da jo bil on; glejte, dragi moj, to dokazuje, da dobro delo ni nikdar zaman storjeno. * — In po kaj ste prišli sem ? — Prišel sem se zahvalit Bogu za srečno rešitev, pravi Rochefort. ' — In po kaj še ? Zdi se mi, da to še ni vse. -, ~- In potem tudi vprašat koadjutorja po njegovem mnenju; morda se bo dalo Mazarina malo razjezitL — Svojeglavnož! Saj vas kmalu zopet vtaknejo na Bastillo. — O, kar se pa tega tiče, se bom že Čuval, ne bojite se! prost zrak, to je tako dobro! Odpravljam se, nadaljuje Rochefort ter dihne na polna pljuča, malo na deželo, pogledat v provinco. — Glejte l in jaz tudi, pravi d'Artagnan, (Dalje pride). . rojen Jn izrejen na kmetih. On je v vednih stikih s kmetom; on pozna dobro naš ubog), kmečki stan; je trd in nevpogljiv značaj, mož, s katerim se da občevati in vedno in ilovsool ž njim govoriti. Poleg tega tudi ima yse potrebnezmožnosti. Ako bi izvolilinjega, bi imeliposlanca na pravem mestu, ki ni KraSevec samo po svojem rojstvu, ampak tudi po trdnosti svojega značaja, po svoji ljubezni do teh kraških tal in do vseikupnega naroda. Tuje malo izbirati; kdor je proti1 njemu, sploh ne pozna naših današnjih potreb.* Klerikalni shod v Sežani. (S Krasa.) V torek, dan živinskega semnja, se je vršil shod v Sežani, ki so ga priredili klerikalci. Udeležba je bila precejšnja, ali izvzemši 30 duhovnikov in toliko drugih, so bili na shodu, vsi naši. Udeležnikov je bilo okoli 300. Govoril je dr. Dermastija iz Gorice, da treba kmetu ves davek odpisati, vojaštvo odpraviti, obdržati versko šolo in potrditi sv. zakon. Na to se je oglasil kurat Gorjanski ter predlagal Laharnarja kandidatom. Na to še je oglasil Laharnar in izjavil, da če ga izvolijo v državni zbor, se nastani stalno v Tomaju ter se ,,odpove" državni službi. Zavezal se je s častno besedo. Shod je bil miren, aplavz se je slišal le od duhovnikov in nekaterih drugih. Shod se je vršil brez navdušenja za La-harnarja, za katerega je le par ljudij. Po končanem shodu so ostali vsi na-prednjaki na dvorišču, in ko so prireditelji in Laharnar šli iz. dvorane, je oril klic: Živi© Štrekelj! Na shodu so bili tudi vsi uradniki z glavarstva. IZ Koilia. — Glede na dopis iz Komna v »Gorici" od torka naznanjamo, da so v Komnu pristaši dr. Laharnarja tako gosto sejani, da do-tičnega dopisnika lahko z imenom objavimo širšemu občinstvu. Dotični mož se zove Ivan Forčič iz Preserja št. 15. Ta mož, ki hoče delati se tako važnega v naši občini, ima pa pri vsem svojem postopanju o priliki predagi-tacije za volitve eno slabo na sebi t. j. da ve ves Komen, zakaj je on proti gosp. Alojziju Štrekiju. Znano je namreč vsem, da ima on pravdo z nekim Dalmatincem zaradi nekih trt, in 6 tej pravdi je moral g. Alojzij Štrekelj kot izvedenec izdati svoje mnenje njemu v neprilog. To je vsekako vzrok, ki priča jasno, kako. nizkotni nagibi vedejo posameznike do gotovih korakov. Ali služijo taki nagibi v dobro ali slabo ilustracijo dotičnika, to naj presodi vsakdo sam. V očigled ravno navedenemu dejstvu je seveda mož pozabil že na to, daje bil pred nekaj leti zaradi raz-žaljenja g. kanonika Lukežiča obsojen na 600 K globe. To mu danes ne brani, da se spravlja na druge osebe. Ne bi spravljali teh stvarij na dan, ker je oseba sama na sebi prene-znatna, da ne bi polagal kdo na izjave takih oseb morda prevelike važnosti. Za vzrok, zakaj leži temu možu g. Alojzij Štrekelj na želodcu, torej vemo; zakaj mu pa notarjevi pisarji tudi leže" na želodcu, to sam Bog vedi. Seveda se ne pojde nobeden ž njim prepirat in se tudi aobe-dou ne bode čutil žaljenega, Če ga. tafco važna in upoštevana oseba hoče s svojinu red originalnimi izrazi med „ " smešiti pižci brumnimi čitatelji še bolj brumne »Gorice". ; Komenčan. Deželni zbor. Vffl. seja. Osma seja se je vršila. 11. t. m. ob . 5. uri pop. Navzoči so bili vsi poslanci. Dnevni red: Dr. Treo je utemeljeval svoj predlog, da se pozove vlada, naj odpravi pri pobiranju užitnine nekatere strogosti. Predlog smo že objavili zadnjič; ka-košna usoda ga je zadela po krivdi dr. Ma-ranija, smo tudi povedali. -- Sprejme se prememba statuta občinskega kreditnega zavoda. — Sprejme se resolucija glede državnega, prispevka v zgradbo ceste Dobrovo-Vipolže in Vipolže Števerjan. Glede na važnost cest za Brda sploh in še posebej v stra-tegičnem oziru se zahteva, da se razmerno zviša državni prispevek. — Stavbeni red se vrne deželnemu odboru, da ga izroči vladi v pretres. — Prošnja dolenjskega županstva, da bi se uvrstila cesta okoli griča sv. Jurija do Dolenjega med skladovne, se vrne županstvu, ker ni predložilo potrebnega dokazila za ugoditev taki prošnji. Jakončič je zahteval, naj se naroči dež. odboru, da se predloži načrt zakona v prihodnjem zasedanju. Verzegnassi in Marani sta obstajala pri tem, da ker je cesta slaba, ker ni še končana, naj preskrbi občina, kar treba, ter predloži potrebno podprto prošnjo. Jakončič je trdil, da je cesta brez gospodarja, da županstvo samo ne stori nič, slednjič pa odtegne svoj predlog, ker Lahi ostajajo pri svojem sklepu, kateri se tudi sprejme. Dr. Turna je opozarjal na to, da predpogoj te ceste je regulacija Idrije. Če vlada vzame v roke regulacijo Idrije, je zagotovljena tudi cesta. — Prošnja Hermine Rudež, vdove po učitelju na gluhonemici Antonu Rudežu, se odda dež. odboru, da jo reši po opravUniku. — Potrdi se računski sklep deželnega zaloga za leto 1905. — Uvrsti se cesta Beljan-Sv. Ivan med skla-dovne ter se doyoli cestnemu odboru 1000 K podpore. — Županstvu v Anhovem se dovoli v zgradbo ceste Velendol - Zapotok - Ukanje 400 K. — Županstvu v Vrtovinu se dovoli 400 K podpore za vodnjak v Vaši. — — Za popravo ceste iiagomilce-Kolovrat-Slemeni se dovoli 350 K. Županstvu v Ajbi se nakaže v zgradbo vodovoda v Pušnem druga polovica v znesku 150 K. — Za morsko zdravilišče v Gradežu se dovoli 800 K. — Da se podpore po 200 K udovam Of. Pasqualis, K. Verzegnassi, A. Scarda in M. Terčič; po 150 K udovama K. Šfiligoj in T. Macorig; 80 K se dovoli udovi Jos. Radica. Društvo v varstvo odpuščenih kaznjencev se dovoli podpore 200 K. — Preko prošnje Avg. Seghizzija se preide na dnevni red. — 100 K podpore se dovoli županstvu v Ročinju za cesto Rudenca-Zagorje-Ravno. — Dež. odboru se vrne predlog za prispevek v izdeianje načrtov za ureditev Soče in Tera. — Za ureditev hudournika Renč se dovoli 8400 K. — Učitelju Ivanu Vodopivcu v Kamnjah se dovoli 150 K podpore v svrho obiskovanja kmetijskega tečaja na Dunaju. —- Vrne se deželnemu odboru prošnja solkanske občine za podporo v zgradbo mosta čez hudournik Glo-bočnik, da predloži drugi načrt. — Dovoli se podpor po 100 K A. Koraavli in J. Kosič, po 50 K Fr. Volarič in K. Golja, poreko prošnje A. Kuntih in A. Jug se preide na dnevni red. — Na dnevni red se preide tudi preko prošnje županstva čepovanskega za podporo v popravo obč. cest. — Prošnja koj-ščanskega županstva za podporo v zgradbo ceste Kojsko-Brestje se odstopi dež. odboru, da jo vrne županstvu v svrho, da se piedela načrt ter potem nova prošnja predloži. — Prošnja občin Šempas, Osek in Ozeljan za podporo v vzdrževanje ceste v Trnovski gozd se vrne dež. odboru, da jo predloži vladi, naj se stori potrebno na troške gozdnega erarja. — Deželnemu odboru se vrneta prošnja občin doberdobske in zagrajske za podporo v zgradbo ceste Zagraj-Doberdob ter prošnja konjerejske zadruge v Gradišču. — Zagotovi se podpora za zgradbo hiralnice v Červinjanu. — Glede" ustanovitve službe za prevažanje bolnikov in ponesrečencev v Gorici se zagotovi letna podpora; o predlogu se poroča v prihodnjem zasedanju. — Deželnemu odboru se odstopi prošnja obrtno-nadaljevalne šole v Foljanu za podporo. — Na dnevni red se prestopi glede" prošenj P. Medveščeka in Jakoba Tavčarja. IX. seja. Sinoči se je vršila deveta seja deželnega zbora. Dr. Treo se je opravičil, da ne more priti k seji. Dnevni red: Sprejme se zakon, zadevajoč nekatere premembe cestnega zakona z dne 21. maja 1894., št. 13. dež. zak. *-Potrdi se pravilnik deželne norišnice, — Na to je prišla na vrsto akcija za zboljšanje kraških travnikov. Vsa reč je bila namenjena za Kras, to je Kras v sežanskem okraju. Grča je zahteval, da se raztegne akcija na vse, kar pomeni krasovito. Lahi so hitro prijeli za to, Faidutti, Verzegnassi in Marani so govorili v prilog Grčevemu predlogu, in akcija je poslana zopet v odsek tehnično-ekonomični. — Sprejmejo se ukrenitve glede gozdne in vodne policije. — Za postavo zvonika bazilike v Ogleju se dov. k 000 K. Marani predlaga 2000 K tudi za popravo cerkve, ker je tudi %& v nevarnosti. Se dovoli. Dovoli se tudi prispevek 700 K za načrt za preskrbo Krasa z vodo. Na dnevnem redu je bila tudi p r o šn j a učiteljev ljudskih in meščanskih šol za znižanje službenih let in aa zaračunitev stanarine v pokojnino. Poročevalec je bil Falconer. V svojem poročilu je povdarjal po statistiki, da skoro vse prošnje za penzijo se ulagajo med 10 in 30 leti službe, ter da so med 459 učitelji si ".o 3, ki uživajo penzijo po 40 letni službi. Državnim učiteljem so se že znižala službena leta na 35. Tudi več dežel je že storilo tako. Naj sprejme to. torej tudi goriški deželni zbor ter določi službenih let 35 in zaračunitev stanarine v pokojnino. Predlaga v imenu šolskega odseka, naj se vrne prošnja deželnemu odboru v prevdarek in poročilo v prihodnjem zasedanju. Se sprejme. Grča je interpeliral glede" mitnic v Gorici in glede" živinskega trga. Seja je zopet danes pop. ob b. uri. DOPISI. Iz VrtOjbB. — Na zadnji dopis v »Soči" odgovarjam to-le: Dopisnik se zvija kakor more, ker nima nikakega dokaza za svoje trditve. Pravi, da noče biti izdajalec za 10 K, pač pa bi izdal za 50 K. Sicer mu moram povedati, da nisem ponudil 10 K za to, da izda one, ki so vabili Biljence na pretep, ampak ako dokaže da šteje Čitalnica 5 „klerotovH. Ker pa noče ali ne more ničesar dokazati, trdi pa še vedno, da je Čitalnica klerikalna, stavim v tej zadevi še en predlog. Jaz darujem za vsakega „kle-rota" Čitalnice 1 K v prid knjižnici „Pev-skega in bralnega društva v Vrtojbi", ako daruje dopisnik za vsakega Čitalničarja, ki ni „klero% po 20 vinarjev za knjižnico Čitalnice. Kar se tiče pa tistih, ki so šli vabit Biljence na pretep, prosim, da pove, pri kom lahko mi poizvemo v Biljah, ker se misli to stvar spraviti na čisto. Z veseljem sem pa opazil v zadnji Soči, da je dopisnik skrčil „oddelek Čitalničarjev" na 2 osebi. Glede" odločnega naprednjaštva, s katerim se on baha, rečem le toliko, da Čitalnica odločno napreduje, kar je dopisniku gotovo znano. Čitalnica napreduje s tamburaškim zborom, ima svojo precej obširno knjižnico, katera se vedno množi, ima v bralni sobi na razpolago Sočo, Gorico, Edinost, Kmetovalca, Slovana, Zvon, Dom in Svet, med tem ko nima »Pevsko in bralno društvo" knjižnice, nikakih pevskih vaj, razen Soče nikakega naročenega časopisa in seveda pogreša prav lahko pri takih razmerah tudi bralno sobo. V čem obstoja torej tisti odločni napredek ? Mari v tistih okoli 200 K, katere ima društvo v kaši, in s katerimi misli kupiti knjižnico? O tem denarju se govori že skoraj 1 leto, knjižnice pa< še ni. Ako pa misli dopisnik, da napreduje eno ali drugo društvo s tem, da ude „upisuje", se jako moti, saj mu je pač znano, kako ti „upisani" udje plačujejo. Pa to me ne briga. Sklenem s prošnjo, naj bi dopisnik stvarno in resnično odgovoril, ako mu drago. Ako hoče pa še nadalje biti resnici v obraz, se ne bom več lasal ž njim v javnosti, kajti čitatelje to malo zanima, mi se pa doma že tako dobro poznamo. H. Iz Vitovelj. — Drugi krivični davek je pobiral dva dni po prvem tisti pohujšljivi farški hlapec s košem. „Postava" donaša dati temu 3 jajca od vsake hiše. Dve nese črniškemu dekanu, eno pa ostane njemu za „mujo". K nekaterim hišam ni prišel. Po Oseku pobira „botr Nute". Prvi omenjeni lenuh si ga je pri zadni beri turške tako nalezel v farovžu, da so ga pripeljali v gnojnem košu v „zlato vas". To je zmernost in dober vzgled, katero posebno priporočajo duhovni po cerkvah svojim vernim. Navadili naj bi poprej mežnarje, ko so zmirom skupaj. To je drugi krivični davek, ki se ga pa Iožje iznebimo. To velja posebno za gospodinje, ki so doma; naj bi tega lenuha zapodile iz hiše in ga vprašale, kedaj jim je dal kokoši, ko je prišel po jajca. — Megla! megla! Domače In razne novice. SHOD V KOMNU. - Ha splošno zahtevo iz Komna priredi deželni poslanec Alojzij Štrekelj 19. t. m. v Komnu shod, in sicer ob 3. nri popolndne. SHOD PBI REBKD. - Na pozi? več županstev priredi ? nedeljo 17. t. m. ob 3. nri pop. pri Bebku shod g. deželni poslanec Alojzij Štrekelj. Doktorjem modfOSiOVja je bil promoviran na dunajskem vseučilišču gospod Josip Hacin, naš dolgoletni marljivi sotrudnik v podlistku, častitamot Imenovanje, — Pisarniški predstojnik pri trgovina jjn pomorski sodniji v Trstu gosp. Rudolf K o v a č i č je imenovan za višjega P|. sarniškega' predstojnika pri okrožni sodujjj \ Gorici. Dramatična predstava v nedeljo v »Trajnim dOfllUu. — V nedeljo se bo predstavljal y „Trgovskem domu" ttStalni gost" &•„„. coskega satirika Courtelina. „ Stalni gost" ;e pereča satira na francoske justične razmere Polna je grotesknih prizorov, ki se bodo ob! činstvu gotovo dopadali. Igra bo zanim^ posebno pravniške kroge in druge izobražence ki naj bi ne zamudili te prireditve! Z ozirmn na to, da je prva igra ljudem, ki niso vajeni satir, manj razumluva, spravili smo na ode igro „Pot do srca«, ki jo je spisal ZnaJ nemški pisatelj Kotzebue. Deloval je ofe iste času kakor velikan na duhu — Goethe. Das' ravno pa je zadnji največji nemški peS!l^ vendar mu je konkuriral Kotzebue e svojimi igricami (spisal jih je čez par sto) v simj,8. tijah od strani ljudstva v trgih in manjših mestih. Kotzebue-ove igre imajo dosti efekta v sebi in za oder so jako prikladne. \D$| bomo torej v nedeljo inteligenciji satiro slu izvedeno psihologijo in drugemu ljudstvu la^ razumljivo, efektno igrico. Cene so takrat zelo nizke, in no.beden se ne bo mo mogel pritoževati, da sega Bpro. sveta" ljudstvu globoko v »malho." Ob tej priliki obračamo se posebno na našo mladino, prosimo jo, da se udeležuje predstav v največjem številu i Ne samo šola, tudi oder blaži srce in bistri um! — V tem kličemo: Na svidenje! — Pripominjamo, da bosvirala pred predstavo in v odmora vojaška godba. »Narodna Prosveta" v Gorici. Dr. Laharnar se odpove državni služb!, če It Izvoljen V državni Zbor, — To je najnovejše, i čemur hočejo klerikalci begati kraške voiilw>, Dr. Laharnar se odpove službi! To je far-barija! On bi se ne odpovedal službi, ampak šel bi v pokoj, in v pokoju bi živel lopo ko modno na Krasu. O kakem žrtvovanju t« i nikakega govora, ampak vlada bi že poskrbeli za svojega človeka, da bi ne bil nič prikuj šan v dohodkih ~ seveda zato bi jej moril verno služiti proti ljudstvu. Govorijo klerikalci sedaj tako: dr. I* barnar bo prost službe ter bo lahko delal n Kras — Štrekelj pa ne bo inog«1 tega, ra» če se tudi on odpove službi. Na to rečen takoj, da se Štrekiju ni treba čisto nič odpovedati službi. On bo mogel kljubutemu del* vati y parlamentu prav vspešno ter bit Dunaju vos čas državnozborskih zasedanj. Ssj je bilo v pranjem parlamentu polno c. kr. uradnikov, profesorjev, posvetnih in duhovnib, izmed katerih se ni nihče odpovedal s?oii službi. Tako bo tudi v novem državnem zboru Dr. Gregorčič je že dolgo časa državni poslanec, pa mu še v sanjah ni prišlo ..a misel da bi se odpovedal državni službi; in tudi tega nikdo ni zahteval od njega, Klerikalci« Krasu pa so se vrgli prav na Štrekija, kot k bi se moral ravno on odpovedati službi, aki bo izvoljen. Zakaj ne zahtevajo pri svojis kandidatih klerikalci nikake obveze, da s morajo odpovedati službi ? Naj zahtevajo ti od dr. Gregorčiča, naj zahtevajo to od sodnega tajnika Fona v Gorici, katerega ksadi dujejo v goriški okolici!... Da so se vrp prav na Štreklja, kaže, da iščejo vse mogo& reči, karkoli bi mogli porabiti proti kandidatu, za katerega se je izrekla ogromna večina kraških volilcev. Štrekelj je deželni poslanec. Kot takeg* ga vidimo prav pridno in krepko na de!«f deželnem zboru. Prav nič ga ne ovira služI* O Štrekiju kot deželnem poslancu je Js jedna sodba, da je jako dober J« delaven deželni poslanec. Kot državni poslanec bo mogel vršitj svoje poslanske dolžnosti istotako v F0'1! meri. Saj dobi lahko dopust * kot ga^tfl drugi. Če so drugi lahko na Dunaju, tudi on. Priporočamo kraškim volilcem, »»J ^ nikar ne dajo begati z Laharnarjevo »oo^ vedjo« službi, ker vse to je le f«rbanja' | manever vlade, združene s klerikalci; ce s _^ v pokoj,- bo imel on kot politični ***": kandidat vlade tako vezane roke, kot juu če ostane v službi. Za Kraševce bi Laharnar jednako $UB PoslaBflBJ če stopi v pokoj ali pa če ost v službi. § Če bi stopil v pokoj, bi redil/ * koplačevalci vladi na ljubo uradnika, WJ d> sposoben za uradniško delo, pa P°rJlTtt. služi vladi v državnem zboru proti Pa 6 Gledč dr. Laharnarja smo na jasnem, in nam je tudi> da n* treba odpovedovati ireklju službe. " povemo, da bo vršil Strekelj polni meri svojo dolžnost kot Ifiavni poslan ec. To povemo,to ZtflO* lafimo — toreJ nikdo naj se ne da ")egati , klerikalcev, ki le v svoje nečedne namene I proti ljudstvu strašijo .okoli, z Laliar^rje?^ ^povedjo" na jeziku. 0 klerikalnem shodu v Sežani laže današnji primorski list", da je bilo udeležnikov blizd JqO mož. Klerikalci vidijo vse po dvoje, ka-jjr poročajo o svojih shodih; o drugih zmanj-^ ¦jjo vse najmanj za polovico. Dermastija j na kar se Je izvoliI > kl Pripravi pravila in drugo potrebno, da se ustanovi sirotinsko društvo v prid sirotam in zapuščenim otrokom. Iz Tolmlni, — Tolminske gospe in gospodične so se posvetovale, kako bi tudi one doprinesle svoj obulus za spominek pesniku Gregorčiču. Sklenile so prirediti ples z vojaško godbo v soboto po veliki noči. Vse troške pokrijejo samd in ves dohodek odstopijo za Gre-I^P^te-JPliejak^.., _^^ To je hvali in posnemanja vredno. Živele tolminske damel, UtOtlll Je Josip Brane, 26 let star, rojen v Gozdu pri Kranjski gori na Gorenjskem; Brane je bil delavec na drž. železnici. Ko se je hotel prepeljati čez Sočo, je utonil pri Dolgi njivi na 12. marca 1907. ob 12. uri, ko je nehal službo kot Čuvaj pri sekanju drv. Za hlgljeno v GorlGl. — Goriški magistrat preti s kaznijo mesarjem in jestvinarjem, ker nekateri med njimi zavijajo meso in jestvine v tiskan papir. Prav! Ali na nekaj drugega naj zopet opozorimo magistrat. Opozarjali smo sicer že stokrat in stokrat, kako protihigijenično je pometanje iz prodajaln in brivnic zjutraj okoli 8. ure na ulico. Prodajalna ali brivnica se odpre, in učenec pometa lepo pasantom v obraz ; zlasti hudo je to gled<5 otrok, ki takrat gredo v šolo. To je vendar skrajni škandal, da se kaj takega trpi. Ni čuda potem, da umrje v Gorici največ ljudij za jetiko! Poživljamo magistrat, da vendar enkrat že napravi konec tistemu grdemu in škodljivemu pometanju na ulice. Izpred SOdnlje. — Dva cigana A. Hudo-rovič in A. Levakovič sta bila obtožena, da sta ukradla v Italiji kobilo ter jo skušala prodati v Gorici, pa ju je zasačila policija ter jima zaplenila kobilo. Obsojena sta Hudorovič na 8 mesecev, Levakovič na 6. Težke telesne poškodbe so bili obtoženi mladeniči Fr. Gomišček, Jos. Kancler in Jos. Bašin iz Solkana. Dne 18. novembra je bil namreč na Solkanski cesti ranjen neki Anton Menossi. Pred sodnijo se ni dalo dognati, da bi bili ti trije ranili Menossija, radi tega jih je aodnija oprostila obtožbe. »Narodna Čitalnica" v Cerknem vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v torek 19. sušca t. 1. ob 3 uri popoldan v dvorani „Gospo-darskega doma" s sledečim dnevnim rrdom: L Nagovor »predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo bhgajnika. 4. Volitev odbora, o. Prenovitev društvenih pravil. 6. Slučajnosti. Odbor. Pevsko bralno društvo „Orelu m Trnovem pri Gorici bode imelo svoj letni občni zbor dne 19. t. m. ob E uri popoldue v bralni sobi. Vspored po pravilih. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Umrla islad opeklin. — v št. Petru pri Gorici sta kuhala juho bolnici Fr. Droč 9 - letna Marija Blažica in 7 - letna Emilija Silič. Siličeva je prišla preblizu ognja, začela jej je goreti obleka. Dekle je drugi dan na opeklinah umrlo. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Kmetijski Shod V Podbrd«. — Na praznik sv. Jožefa bo ob 3. nri popoldne v šolskem poslopju kmetijski shod s predavanjem o živinoreji, v zboljšanju travnikov in pašnikov in o sadjarstvu. — Kmetovalci baške doline, vdeležite se shoda v obilnem številu 1 Sadjarske društvo v Tolminu razdeli tudi letos, kakor druga leta, med svoje člane več tisoč žlahtnih jablan najboljših vrst. Kdor želi imeti večje število jablan, naj se pravočasno oglasi. NOVS industriji V FurtanlJI. — Tovarna za papir za svaljčice S. D. Modiano napravi v Romansu tovarno za papir za svaljčice. Uposlenih bi bilo tam okoli 100 delavk. Električno moč bi dobili iz Soče. Razgled po svetu. Istrski deželni glavar dr. Rizzi je odstopil, in sicer radi tega, ker je glede na zahtevano sklicanje istrskega deželnega zbora odgovorila vlada, da bo »a slovenske interpelacije odgovarjala slovensko ter da ima zborovati deželni zbor v Kopru. Ogrski driavnl Zbor. — Podpredsednik pozvan na dvoboj. — 11. t. m. je v ogrskem državnem zboru pričela debata o predlogi glede zboljšanja plač državnim učiteljem. Ker je podpredsednik Rakovskjr vzel besedo go-. vomiku narodnosti Rumuncu Vejdi, je nastal ropot. Po seji je v hodniku radi tega napadel Rakovskega tudi poslanec stranke z leta 1848. Farka8hasy. Rakovskjr je nato nanj zavpil: »Drži gobec, zelenec". Farkashasv je radi tega Rakovskega pozval na dvoboj. Obisk italijanskega kralja v Atenah. — italijanski kralj odpotuje na Grško 7. aprila. Cesar r Opatiji. — Iz Opatije poročajo kot gotovo dejstvo, da pride za velikonočne praznike tjakaj cesar Fran* Josip" in da se bo tamkaj mudil nekoliko dni. Cesar bo bival v vili „Rosaliatt. SitnOUhlOr profesorja. — V Toplicah na Češkem se je ustrelil profesor dr. Herman Kostial rodom iz Gradca. Nove vrste železnice. — Doslej so gradili gorske železnice na zobato kolo ali železno žico. Potem so vpeljali takozvane „Schwebe-bahnen". Tako grade sedaj na Matterhora in na Montblank. — Na Norveškem grade železnico, ki bo imela v dolžini 439 km 177 predorov, dolgih nad 36 km, ter prekaša v tem tudi železnico čez Semering. Japonci odhajajo Iz Mandžurije, - Japonska je odpoklicala vse svoje čete iz Mandžurije. V Mandžuriji ostane le 15.000 mož v var-' stvo železnice. Bivši predsednik francoske republike Kazimir Pčrier je umrl 12, t. m. po noči. Rojen je bil leta 1847. Francosko VOjno ladljO „Jena" je pokončala eksplozija v zadnjem delu ladije. Žrtev je okoli 100. Odbor slovanskega akad. društva „Adrl|au v Pragi se je dne 2. t. m. za letni tečaj 1906./7. sestavil sledeče: Lipold Franjo, cand. iur. predsednik, Zalar Viktor, cand. phil. podpredsednik, Brunčko Lev, tud. iur. tajnik, Orožen Milan, stud. iur. blagajnik, Šemrov Franjo, stud, iur. knjižničar, Veble Andrej, stud. iur. gospodar-arhivar, Klepec Josip, stud. iur. časnikar, Brinšek Stanislav, stud. teh. namestnik, Domicelj Ivan, stud. iur. namestnik, Lah Ivan Iv. cand. phil, Wieser Josip, stud. inr. preglednika. Požar ob železniški progi. — v torek kmalu popoludne so bili tržaški gasilci telefoničnim potom obveščeni, da gori ob progi južne Železnice blizu Miramara. Gasilci so šli takoj na lice mesta in so po dveinpolurnem delu pogasili ogenj, ki je vuičil kakih 8000 štirjaških metrov grmičevja. Gasilcem je prišlo na pomoč 20 železničarjev. Ogenj je bil nastal vsled iskre iz lokomotive. Atentat na bolgarskega ninlstra-predsednlka. - Ministei. ij predsednika Petkov se je 11. t. m. okoli 5. ure popoludne v spremstvu vojnega ministra, ministra za trgovino in finančnega ministra vračal s sprehoda iz Borisovega vrta v Sofiji. Na promenadni poti vodeči v mesto so bili ministri nakrat s streli iz revolverja napadeni od nekega mladega moža. Prvi strel je ranil trgovinskega ministra na roki, na-daljni strel je zadel Petkova nad lopatico. Drugi streli so zgrešili. Petkov je skušal stopiti v kočijo, ki se je pripeljala mimo, zgrudil se je pa pred kočijo ter je umrl med vožnjo nekoliko minut potem, bržkone na srčni rani. Napadalec neki odpuščeni uradnik imenom Petrov, je skušat pobegniti, dohitel ga je pa gardni poročnik Konstantinovič ter ga udaril s sabljo, nakar sta dva redarja morilca zvezala. Policist, ki je Petkova vedno spremljal, je ponovno z revolverjem streljal na bežečega morilca, ne da bi ga bil zadel. Zdi se, da je trgovinski minister le lahko ranjen. Po splošnem mnenju se gre za oseben čin maščevanja proti trgovinskemu ministru Genadjevu, katerega žrtev je postal Petkov. Neka verzija ^ravi, da je morilec imel sokrivce, ki pa so pobegnili. V izredni seji sobranja je predsednik zbornice priobčil tragično smrt ministerskega predsednika Petkova. Poslanci so molče vstali s sedežev. Trgovinski minister Genadjev je potem opisal življenje preminolega ter pokazal, da je bUo možu, ki je leta 1877. v znamenitih bojih v soteski Sipka izgubil eno roko, sojeno, da ga je zadela morilčeva roka Boi-garja. Atentat na generalnega guvernerja. — Na generalnega guvernerja Dumbaseva v Falti je bil izvršen atentat. Generalni guverner in njegov kočijaž sta bila lahko poškodovana. Napadalec se je ustrelil. Največji lentlh na svetu. — Skoro neverjetno se nam zdi, da bi zdrav človek zamogel prebiti devetindvajset let v postelji, in vendar se je to dogodilo, kakor poročajo listi iz Irskega. V vasi Surgan je živela rodbina Tom-son, oče, mati in trije sinovi. Leta 1877. je umrl stari Tomson. Vdova je bila skoro brez sredstev, zato je poslala starejša sinova po. svetu sreče iskat, najmlajšega enajstletnega je pa obdržala doma, a ga je le težko preživela. Deček je bil zdrav, a ne posebno krepkV razvit; bil je tako len, da je najraje ležal. Ker mati ni toliko zaslužila, da bi mu mogla kupiti obleko, prišlo ji je na misel, dečka pustiti v postelji ter ga proglasiti ined sosedi za bolnika. Deček je bil zadovoljen s predlogom svoje matere ter od leta 1877. ni zapustil postelje. Mati mu je stregla, kolikor so ji to dopuščali skromni dohodki, a pred kratkim je zbolela in prenesti sojo morali v bolnico. »Neozdravljivi bolnik" je bil torej naenkrat brez pomoči. Prišli so sosedje, da ga spravijo v ubožno hišo. Našli so ga tavajočega po izbi, iščočega staro obleko, katero je bil odložil kot enajstleten deček let 1877. Peljali so ga v ubožno hišo. Tam ga je preiskal zdravnik ter izjavil, da je popnoma ždravV a da mu je lenoba postala življenska potreba. Ko je mati ozdravela, so ji sina poslali domu, a občina ni hotela plačati zanj voza, moral je priti peš. Dva moža sta ga podpirala- pri tem, napravil je samo po en korak na minuto. Doma živi zopet ravno tako kot prej. Klobučarna Gosposka ulica priporoča svojim cenj. odjemalcem za bližajoče se Velikonočne praznike svojo bogato zalogo klobukov po prav nizkih cenah od gld 1 do gld. J/60. Obenem opozarja sla?, občinstfo, da ni ? nikaki zvezi z prodajalno za vojašnico, ki nosi ime ..Oappelleria". [niiminmieMHMMeimni Andrej Fajt j pekovski mojster j v Oirici Cirsi Franc. Glas. it. I. i =& FiHJalka ? Dornbergu. ===== Sprejema naročila vsakovrstnega ! peciva, tudi najfinejega, za nove . maše in godove, kolače za bir- < mance, poroke itd. Vsa naročila ! izvršuje točno in natančno po želji ; naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, l fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Z* veliko no« pripore«« goriške pinec, potice Itd. Med, izvrsten za pecivo ali zdravilo kg po K 120 ispihani pomladanski......, „ „ 1*60 pitanec za čebele . • . „ „ „ 1*20 Ha debelo v originalnih posodah se cena izdatno zniža. Z odličnim spoštovanjem se toplo priporoča J. Kopan, sve&ar v Gorici. Adolf Fey urar in optlker na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni v GORICI Vsprejema poprave ar is iptiJnih predmetov vseh vrel. Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst —— in optičnih predmetov. ------- Za Vsako uro se jamči 1 leto. Za velikonočni nakup! Gg. peke; trgovce z moko in jestvinami si usoja podpisani naj-uljudneje opozoriti na svojo zalogo mlevskih izdelkov odlikovanega valjčnega mlina W. lochmann te Ajdovžčine. PSeniČna moka tega domačega mlina in sicer najfinejše vrste od Štev. 00 do štev, 8 je priznano izborne kakovosti, ter daje v vsakem oziru krepko, okusno in lepo pecivo. Obenem priporočam slav. občinstvu svoje zastopstvo in zalogo slovečih ..ilirskih testenin" iz „Prve kranjske tvoraice Žnideržič & falenčič iz Ilirske Bistrice." Nadalje uljudno opozarjam na zalogo umetnega ledu iz „Prve goriSke tvoraice kristalnega leda" Avgust Tanner. -"Blagom razpošiljaj>o^zmernih dnevnih cenah prosto (franke) na vse postaje. — Ceniki na zahtevo brezplačno. Dos. Rouan Agencijsko & komisijsko podjetje . Gorica, Stolni trg. št. 9. || Odlikovana pilnrija ia iladCiSarna Karol Draščik v Corici na Komu v (lastni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerja na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za muogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦ip- po jako zmernih cenah. •"*«¦ Poprava in komisijska zaloga dvokoles Waffenrad rdvilitniin in Bayal z enoletnim jamstvom Batjelu Wi v Gorici, Via Duamo stav. 3. Prn^aja tudi na mesečne obroke. BAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od t. avgusta 1905. dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči ***** in gonilnih naprau, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta, da se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca, kakor do slej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v njih stroko. Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udana Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne lnči. ? Gorici, za vojašnico št 13. Jščen) za (gorico it) okolico spretnega in pri ljudeh priljubljenega zastopnika kateri bi prevzel objednem tudi mojo tamošnjo zalogo. Zaupni prosilci naj upošljejo svoje ponudbe na Vinko Majdič, valjični mlin v Kranju. Tla tisoče priznanj se mi je izrazilo tekom mojega delovanja od strani mojih odjemalcev glede dobre kakovosti mojega blaga. Kadi tega smem upati, da se pred nakupom raznih potrebščin za vsako letno sezono obrne si. občinstvo v prvi vrsti na mojo trgovino, ker le tu dobi zares solidno in ceno blago. Omeniti hočem samo sledeče predmete: Kožuhovne ovratnike (Boa i. Jaeger podobleke za letni in zimski čas. Čevlje za dom, svilene in volnene šerpe. Največja za« loga okraskov za obleke, vedno zadnje novosti. Rokavice, nogavice, pasove, ovratnice in perilo za gospode, toiletna mila, dišavne glavnike, mošnjice itd. — — — J. ZOBNIK - GORICA | Gosposka ulica 10. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi KaStelJu 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najoeneje kupovalioe nlroberikega li d rab nem blaga ter tkanli, preje li oltlj. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše iivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE xa krojais in tevljarje. Sretlnjiee. — Kožni venci, — Masne knjižice. lišna obuvala za yso letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po -sejmih In trgih Božidar Božič pek In Bladčičar Sv. Lucija ob Soči Priporoča različne fine likerje, vino v steklenicah itd. itd. iLekarnalCristofoletti y Boriti na fravaiku. \ 'TrsMno jetrno olje se železnim jodecem. S tem oljem vse kostno bolezni, žlezni otoki, golšo, malokrvnost itd. itd. Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev. Trskino (Stokfiževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K.V40, bele barve K 2. Trskino Zeleznato jetrno olje. Eaba ..ega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, k: so nervozni in nežne narave, ozdravijo v kratkem času z gotovostjo j OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz NGrvegrje, preiSče se vedno v mojem kem. laboratoriju J predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim M. odjemalcem glede čistote in *'-' ¦ . " stalne sposobnosti za zdravljenje. ===== «Ltf CristofoEettljeva pijača Iz kine in železa najboljši pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. —= Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = Kerševani & Čuk = Y GorlU == Stolni trg it. 9 (piazza Dkiomo} priporoča svojo zaiogo šivalnih strojev naznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) dopisna ljudska posojilnica vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Vabilo na redni občni zbor kateri bode v nedeljo dne 24. marca 1907, ob 10. uri dopoludne m zadružnih prostorih, Gosposka ulica št. 7, Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrditev letnih računov in bilance za leto 1906. 4. Nagrada načelstvu. 5. Razdelitev čistega dobička. 6. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. V GORICI, dn6 14. marca 1907. načelstoo. Zaloga dvokoies. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvo-' koles, pušk in samokresov. Šivalna stroj« In poprava jamčiva od 5-10 let. TrLoV5ko-obrtr\a zadruga V Gorici regiBtrovana zadruga as neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je % ozirom na prenienjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. " Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevaiec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradn'ne %% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje ;po 4'*%. večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča«Jn >Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dofcil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. BV