412
NOVICE
—  Tatvina v Grillpazerjevi sobi. Nedavno je v mestnem muzeji na Dunaji neki deček, ki hodi še v ljudska šolo, iz Grillpazerjeve sobe ukral prstan, uro in zlato verižico z minjaturnim redom. Stvari so bile zaprte, a jih je deček skozi neko razpoko z limanicami ven izvlekel. Stvar so našli v zastavljalnici. Posebno važen je bil prstan, kajti bil je nekdaj lastnina slavnega nemškega pesnika Schillerja.
—   Samomor odvetnika. V Gradci na gradu se je ustrelil odvptnik dr. Oton Heger. Povod samomoru ni znan.
—   Poroka bivšega frančiškana. Dne 8. t. m. se je na Dunaji poročil bivši Frančiškan Julij Wolf z vdovo Ana Slech. Poročil je starokatoliški duhovnik M. Čeh. Frančiškan je namreč prestopil v starokatoliško vero Take zakone priznavajo sodišča. Sedaj je na Dunaji že osem oženjenih Staroka-tolikov, ki so poprej bili katoliški duhovni.
—  V jednodnevno ječo. V Stettinu je sodišče obsodilo v jednodnevno ječo dr. Jurija Bleichroderja, ker je pozval bivšega deželnega svetnika Dieslhoberja na dvoboj. Povod dvoboju je bilo to, da je Dieslhober žaljivo govoril o Bleich-roderjevem očetu. Taka nizka kazen pač dvobojev ne bode odpravila.
—   Cigan morilec. V gozdu pri Kraljevem Gradci na Češkem je cigan Ignacij Eužička umoril iz ljubosumnosti svoja ljubico jako lepo osemnajstletno deklico Nežo Ružičko. Drugi cigani so iz strahu proč bežali. Ko je prišla žandarmerija, je morilec sedel poleg trupla umorjenke in je z vejico v roki branil muh
413
—   Utihotapljenje hašiša. Prepovedano je v Egipet uvažanje hašiša, jako škodljivega omamila, ki v kratkem Človeka uniči. Vzlic temu je v Egiptu mnogo kavarn, kjer ga puše, ne da bi jih kdo motil, v vživanju tega vpijanljivega sredstva. Krivo temu je to, da carinski uradi paČ hudo pazijo, a v deželi sami pa se noben več ne zmeni, naj se rabi in prodaja hašiš kakor koli hoče. Zato ga pa pridno utihotap-Ijajo in se v tem posebno odlikujejo Grrki Nedavno je caiinska oblast zaplenila več zabojev ledu, katerih vmesne stene so bile napolnjene s hašišem namesto z žaganjem. Prijeli so peka, kateri je na ladijo hodil prodajat kruh in se vselej vračal s polno košaro kruha. Našli so, da je kruh bil izdolben in s hašišem napolnjen Nekemu delavcu vzeli so škornje, ki jih je nesel s kašičem napolnjene Čez ramo. Pa naj bode carinska oblast še tako zvita, vendar ne bode preprečila tega tihotapstva, dokler se v deželi sami ne bode zabranjevala poraba hašiša.
—   Policijski stražmojster morilec. V Miškolci na Ogerskem zaprli so bivšega policijksega stražmojs^ra Štefana Kalnickega in njegovo ženo, ki sta pred tremi leti umorila krčmarja  Petra Sinija in njegovo hčer.
—   Ponesrečeni romarji. Na reki Oki blizu vasi Ozeri na Ruskem se je potopil plav, na katerem je bilo nad tisoč romarjev. Vsi romarji so utonili.
—   Urni agent. V Zlato v na Hrvatsko je prišel neki agent, rekel je, da prodaja za neko zagrebško tvrdko, ki ima jako poceni ure. Neki kmet je zares naročil uro in jo precej plačal, čez nekaj dni dobi po pošti poslana dva v papir zavita in zapečatena kamenčka Sleparijo je naznanil ¦sodišču.
—   Mož z medvedom. Pred nekaterimi dnevi je v Bordeauxeu na Francoskem prišel k vajam rezervist in seboj pripeljal medveda. Povedal je, da je prišel k vajam, a je medveda pripeljal seboj. Medved je vreden 1000 irankov in ga tudi   jedino ta medved živi.    Medveda   pa   nima   nikamor
v
spraviti. Ce hočejo torej, da bode on opravljal vaje, naj preskrbe za medveda, častnik je kočljivo stvar sporočil generalu, ki je odločil, da se možu rajše vaje odpuste, kakor bi pa skrbeli še za njegovega medveda.
—   Zavetišče za anarhiste. Loise Michel potuje po Ameriki in ima anarhistična predavanja. Denar, ki ga bode zaslužila, hoče porabiti za osnovo zavetišča za anarhiste, kateri •se nimajo s čim živeti.
—   Umor za pest orehov. Nesmetski kmet Pavel Eurdi je zapazil, da nekdo hodi tresit njegov oreh. Te dni se mu je posrečilo dobiti tatu ISletnega Aleksandra Ballo, katerega je s sekiro tako dolgo pretepal, da ga ubil. Ljudje so bili silno razdraženi. Gotovo bi bili ubili morilca, da ga niso odpeljali žandarji.
—  Izgredi v Miinstru. Poslednje večere so v Miin-«tru bili veliki izgredi, ker je policija odločila, da se imajo ^ostilnice zapirati že ob 11. uri. Ko so se gostilnice zaprle, je na tisoče Ijudij razgrajalo in pelo po ulicah. Zaprli so jih toliko, da so vse zapore prenapolnili, a vse to ni nič pomagalo.
v
—   Častniški dvoboj. V Perbi na Sedmograškem je bil te dni dvoboj mej honvedskim nadporočnikom Benickim in liuzarskim stotnikom Bamaffhinom. V tem dvoboji je dobil nadporočnik tri dolge rane. Zanimiv je povod temu dvoboju. <jeneral se je proti dotičnemu nadporoČniku izrazil, da so pri Vajah zmagali honvedi Ta pa je odgovoril, da je bilo priča-Ijovati. Husarski stotnik je videl v tem razžaljenje skupne vojske m je nadporocnika poklical na dvoboj.
—   Nesreča pri polaganju temeljnega kamenja. T Lorainu v Ameriki se je podrl oder za gledalce pri polaganji temeljnega kamenja za cerkev. 16 Ijudij se je ubilo, več drugih pa poškodovalo.
—  Velika nesreča na železnici. Dne 6. t. m. zvečer je mej Vavrom in Ottignienom v Belgiji zadela lokomotiva v osebni vlak. Nekateri vozovi so se zdrobili, drugi so se vneli in zgoreli. Nekaj Ijudij je kar zgorelo. Kacih 20 Ijudij je mrtvih, nad 100 poškodovanih. Z vlakom se je vozil bivši ministerski predsednik Beernaert. On ni poškodovan. Njegova svakinja je ubita, njegova žena poškodovana na glavi. Jednega Američana so izvlekli popolnoma nepoškodovanega iz pod razbitega vagona, ki je 6 ur ležal notri mej mrliči.
v
—  Strajk stavcev. V Budimpešti je te dni imelo 18 stavcev shod in so sklenili, da začno štrajk, ako ^se jim ne dovoli osemurni delavnik in 14 gld. kot najnižja plača.
—   Goljufa zaprli. Na Dunaji zaprli so trgovskega agenta Rudolfa Eutreca. Ta je bil razglasil po časopisih, da vsakemu, ki mu posodi 50 gld. zagotovi 2 gld. zaslužka na teden. Denar mu je zares hitro piihajal. Sprva je zares izplačeval po tista 2 gld. zaslužka, pa le iz dopos/^^ih denarjev. Ker je večino denarja sam porabil in nova po sojila niso v zadostni meri več prihajala, je nehal izplačevati. Oškodovani so prišli pred sodišče. Neki Bran mu je posodil 4000 gld., a je dobil kot zaslužek vrnenega še le 1200 gld. Več druzih je pa za manje svote poškodovanih Omenjeni slepar je bil že jedenkrat obsojen v devetmesečao ječo zaradi poneverjenja.
—  Bingenova afera. Glavni blagajnik tvrdke Bingen Drago, ki je bil zaprt, ker je bil sokriv pri goljufivem ban-kerotu, je v ječi umrl za kapjo.
—    30 požigalcev. V obližji Dunaja so zadnji čas jako pogosti požari. Tako je v selu Markgraf-Neusiedl v jednem tednu 27krat gorelo. V jedni noči je gorelo v štirih vaseh. Da nekdo požiga je gotovo Kmetje so jako prestrašeni, kajti dobili so pretilna pisma, v katerih jim 30 požigalcev preti 8 požigom.
—  Neresen samomorilec. Te dni je neki 241etni dninar Hiittl hotel v Gradci skočiti v vodo. Ljudje so mu za-branili. Kot povod samomoru je navajal veliko bedo. Pri policiji se je dognalo, da Hlittl ni resno mislil skočiti v vodo, temveč je hotel na ta način le vzbuditi usmiljenje pri ljudeh, da mu kaj dajo. To se mu je poprej že parkrat bilo na po« doben način posrečilo.
—   Umrla je v Daimstadtu nedavno v devetmesečno ječo zaradi krive prisege obsojena grofinja Avgusta Waldegg. V neki zadevi je svojega domačega učitelja Turno iz Budimpešte izdala za grof Nesselrode.
—   Veliko poneverjenje. Pri oskrbništvu velikovoj-vodskih posestev v Heidelbergu je pisar Benko poneveril 52000 mark in pobegnil.
—   Samomor. Petdesetletna soproga dvornega fotografa Jagenana na Duoaji se je te dni otrovala. Ne ve se, kaj je povod temu samomoru.
—   Zavratni umor. Blizu Sobotke na češkem je v gozdu našel gozdni čuvaj truplo 231etne deklete Ane Bartou. Bila je dvakrat ustreljena v sence. Sodi se, da jo je ustrelil dvaindvajsetletni kmetski sin Franc Hanuš, ki je imel dolgo z umorjenko znanje, ki ni bilo ostalo brez posledic.
—   Razgrajajoč Anglež. V soboto zvečer je neki lepo oblečen gospod v neki gostilni na Dunaji z nekim drugim gospodom in gospo večerjal. Popili so štiri steklenice vina, poleg tega je pa devet steklenic naročil za godce cigane. Ko je plačeval, je hotel le svoje steklenice plačati, o drugih devetih ni več vedeti hotel, ko je natakar hotel imeti vse steklenice plačane, priložil mu je gorko zaušnico. Natakar je poklical policaja ki je tujca a etiral. Na ulici se je pa ustavil in udaril policaja s palico po glavi, da mu je razbil čelado. Policaj je moral rabiti orožje in je tujca tako poškodoval, da so ga morali odnesti na policijo. Pokazalo se je, da je bil razgrajač neki sluga angleškega veleposlanika.
414
—   Zaprt poročnik. V nekem hotelu na Dunaji zaprli so te dni dragonskega poročnika Konstantina G. L , ker je zakrivil vec goljufij, ko je bil na dopustu
—    Obsojena bančna ravnatelja. Eavnatelja neke banke v Hamburgu Wurburg in Heehscher obsojena sta radi nezvestobe v dveletno ječo in 3000 gld. globe
—    Vihar. Dne 3. t. m. je v nekaterih krajih na Hrvatskem bil grozen vihar in naliv. Po poljih je napravil mnogo škode. Okrog Vojnika je opustošilo vse koruzne nasade in podrlo vf^č dreves. Najhuje je bil v Poljani, kjer je vihar podrl več hiš in odnesel vse seno, ki je bilo v stogeh. V Kuplenskem je mej viharjem do tal pogorela jedna hiša. Kmeta Milana Kesojeviča je strela ubila, ko je peljal koruzo s polja. Vihar je trajal kake pol ure.
—   Obsojen napadovalec. Na Dunaji obsodili so v sedemletno ječo mizarskega pomočnika EohaČka, ki je dne 19. avgusta bil poskusil na predrzen naČin oropati neko prodajalko tobaka
—   Vihar na Kubi. V pokrajini Pinar na Kubi je bil silen vihar in naliv Nad dvajset liudij je utonilo, več se jih pogreša, mnogo hiš je vihar podrl. Tobačne nasade je vihar popolnoma uničil.
—   Nepošten blagajničen kontrolor. V Jesberenjju na Ogerskem zaprli so kontrolorja Bela Taboryja mestne bla-gajnice, ki je poneveril 16.000 gld. Minolo je že jedno leto, kar so ga odstavili, ker je bil sumljiv poneverjenja. Dobro je živel, tratil denar, a sleparije mu pa dokazati niso mogli. Dne 4. oktobra je hotel odpotovati, a ta dan ga je prijela policija. Večino poneverjenega denarja ima vloženega pri raznih bankah.
—   Velik požar. V Waaru v Ameriki je pogorela velika predilnica in tkalnica za pavolo. Škode je nad milijon dolarjev.
—   Dr. Franc vitez Milbacher, bivši notar v Dunajskem Novem mestu, je obsojen v osemletno ječo in zgubo plemstva, ker je poneveril 73 800 gld.
—   Veliko poneverjenje pri davkariji. Že dolgo se je po Aradu na Ogerskem govorilo, da je vpokojeni davčni blagajnik Ferdinand Bacs s poneverjenjem obogatel. Jako potratno je živel in zapravljal denar. Novi računski urad je prišel na sled in dal Bacsa zapreti. Priznal je, da je poneveril 95.000 gld. Zaprli so tudi še druge davčne uradnike in nekaj drugih oseb.
—   Tatvina na pošti. V Norimberku na Bavarskem obsodili so v jednajstletno ječo bivšega pismonošo Zecha, ki je ukral 100 000 mark. Poleg tega je bilo obsojenih še pet drugih Ijudij, ki so ta denar imeli skrit, v ječo od 6 mesecev do 5 let.
—   Zima v Coloradi. Skoda katero je napravil sneženi vihar 22. sept. na sadnem drevji, je ne preračunljiva. V bližini Denverja se je sadno drevje polomilo pod težo snega, na milje daleč ni videti drevesa, da ne bi bil poškodovan. Nevihta je bila po vsej državi in sneg je ležal drugo jutro štiri do dvanajst palcev na debelo.
—   Monte Carlo za Ameriko. „Niagara Fall bode postalo igralnica za Ameriko. Izdelani so baje že načrti za ogromno dvorano; poslopje bode baje veljalo pol milijona, bode ogujevarno in imelo prostora za 15.900 sedežev^. Ako pa se ur:>sniči to, bode Niagara in njo slapi dosti žrtev pogoltnili, vsaj konec igralcev je samomor, to se dobro kaže v Monte Carlo.
—   Mladi cestni roparji. „Roke kvišku!" sta kričala nekega popoludne v Novem Jorku 13 in llletna paglavca na Pier štev. 7 drugim igrajočim otrokom. Otroci so ubogali povelju in ta dva sta preiskala njune žepe ter pobrala le nekaj centov, ker več niso imeli; tudi je jeden mladih roparjev zahteval od necega dečka, da mora sezuti čevlje in no-
govice katere je hotel mladi ropar odnesti, ali policaj je to videl in mlada roparja odvel na postajo. Prav .,lepo-* napreduje amerikanska mladina
—   Avstrijki grof — tat. V Novem Jorku so razposlali tajne policaje, da kaj poz vedo o zaprtem tatu Hoifmeistru. Pozvedeli so, da je mladi mož grof Edmund Hoffmeistrer, sin avstrijskega generala sedaj nadzornika neke vojaške akademije, sin je dobival od očeta 50 dolarjev na mesec podpore in mu je to izplačal tukajšnji avstrijski konzulat Ko so Hoffmeistra bili prijeli, so našli pri iyem le še 28 dolarjev, dasi je še le isti dan denar dobil. Pred dvema mesecema je mladi grof doštl na stan k gospej Grussia Engelhardt. Tam kmalu postal dober prijatelj ostalih prebivalcev. Seznanil se z gospa Carre, kateri je ukral daljnogled za gledališče vreden 2 5o dolarjev in ga zastavil za 75 centov. Inženirju Th. Eitterju, s katerim je skupaj stanoval, je ukral dvoje zlatih igl, jedna je imela diamante, tudi je temu ukral razne dragocene instrumente. Prouzročil je v hiši še več druzih tatvin kakor dvoje ur z verižicami itd. in vse zastavil. Mladi grof je baje tudi doma rad roko stegoval po tujem blagu.
—    Tudi „kulturonosec". Mr. Greene je objavil pismo odličnega angleškega urednika v Ugandu v Afriki, v katerem pravi, da je major Lothaire, belgijski častnik, kateri je odredil usmrtenje angleškega trgovca Stokesa, ustrelil sto njegovih služabnikov, vplenil kovčege in slonovo kost, preje imovina Stokesa in jo obdržal Evropejski nasilniki menija res, da je ubijanje, plenenje in odiranje kultura, ali dobro po-gledano ni druzega kakor lopovski zločin.
—   Tatvina v Ameriki. Dne 7. sept. zvečer imel je na nekem kraji v severnem delu Baltimore v Ameriki popu-listični guvernerski kandidat Coxey navduševalen govor. Sredi njegovega govora prekucnili so zlobneži govorniški oder in v splošni zmešnjavi, ki je iz tega nastala, našli so tatovi svoja priložnost. Več oseb je bilo okradenih, tako tudi Coxey sam za vso svojo gotovino — 25 dolarjev.
—   V ječi zgorel. Zgorel je v ječi pri Madison Lake v Ameriki postaran mož Cole. Bil je namreč pijan in ka ga je hotel mestni redar odvesti v ječo, mu je to zabranil natakar Jan. Kramer in oprostil Colea. Toda po še jeden-kratnem poskusu vzame redar s silo moža, po noči je začela goreti ječa in mož je ž njo vred zgorel.