gorenje gorenje ■ # a gorenje informator rai List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje—Št.37,—Leto XVI,—Titovo Velenje,29.10.1981 Množična inventivna dejavnost v OKVIRU 6. RAZSTAVE VZORCEV SOZDA GORENJE JE ODPRTA TUDI 4. RAZSTAVA INOVACIJSKIH DOSEŽKOV - MNOŽIČNA INVENTIVNA IN RAZVOJNO-RAZISKOVALNA DEJAVNOST GORENJA SOZD V OBDOBJU 1978— 1981 Pri pregledu rezultatov, doseženih v tem obdobju, vidimo, da smo bili uspešni, vendar pa bi lahko bili rezultati še večji, če bi se v inovacijski proces vključilo še več delavcev in tudi tiste delovne organizacije, članice sozda Gorenje, ki se v ta proces še niso vključile. Inventivna dejavnost je razvita v sedmih delovnih organizacijah, ostale delovne organizacije, članice sozda Gorenje, pa te dejavnosti še nimajo, oziroma so jo šele začele razvijati. Gospodarska korist za obdobje 1978 — 1981 znaša 444 milijonov, kar glede na obdobje 1972 — 1977, ko je bila 44 milijonov, pomeni desetkratni porast gospodarske koristi, dosežen ob minimalnih vlaganjih. Vse inovacije, realizirane do letos, so predvsem tehničnega in tehnološkega značaja in prinašajo direktni učinek gospodarske koristi. Motivirati bi bilo treba tudi inovacije s področja organizacije poslovanja, finančnega poslovanja, varnosti in boljšega počutja na delovnem mestu. Delovne organizacije, ki so do sedaj prispevale inovacije, so: štev. prijavljenih štev. realizir. gospodarska DO predlogov prijav korist v 000 din Gorenje TGO 333 117 169.498 Gorenje— ELRAD 150 85 19.865 Gorenje— VARSTROJ 25 12 8.461 Gorenje—GLIN 20 20 277.307 Gorenje—MUTA 107 85 7.163 Gorenje— FECRO 15 15 2.828 Gorenje— METALPLAST 40 40 3.610 Skupaj: 730 374 488.732 Razlaga, da je razvijanje inovacij redno delo inovatorjev, za katero ni potrebno posebno plačilo, negativno vpliva na razvoj inovacij, predvsem pri delavcih strokovnih služb, ravno od njih pa lahko pričakujemo največ inovacij. Da se bi lahko ti problemi laže reševali, je potrebno, da točno opredelimo delovne naloge. Tako bomo lahko jasno opredelili kvaliteto in nivo inovacije, nagrajevanje po delu pa uskladili z že obstoječimi samoupravnimi akti. Obstoječega pravilnika o inovacijski dejavnosti se vse premalo poslužujemo, čeprav le-ta točno ločuje pričakovane rezultate od nadpovprečnih. Inovacije morajo postati sestavni del planiranja v delovnih organizacijah. Kljub vsem naštetim pomanjkljivostim pa lahko zasledimo uspeh te dejavnosti, za katerega ima prav gotovo veliko zaslug tudi javni prikaz inventivne dejavnosti na razstavi inovacij. Na tej razstavi lahko vsem kupcem in poslovnim partnerjem pokažemo tudi, da Gorenje SOZD kontinuirano razvija in izboljšuje svoje izdelke, kar daje garancijo za stalno kvaliteto in tehnične dosežke, s čimer se nenehno krepi zaupanje v izdelke Gorenja. Za posamezne eksponate, prikazane na inovacijskih razstavah v Zagrebu, Niirnbergu in na Reki, smo prejeli že več odličij. Ni dovolj, da nove izdelke samo razvijamo, potrebno jih je tudi zaščititi v obliki patenta, modela, vzorca ali žiga. Tudi zaščita lastnega znanja namreč pomeni garancijo, da imajo izdelki trdno domače znanje in da postajamo vse manj odvisni od tujega znanja. Doslej je Gorenje SOZD registriralo 105 patentov, 38 modelov in 84 žigov. Zavedati se moramo, da je vsaka inovacija prispevek k stabilnejšemu gospodarjenju, kar poleg povečanja dohodka delovne organizacije pomeni tudi povečanje mase za osebne dohodke. Na inovatorja, ki za svojo inovacijo prejme posebno nadomestilo, pa zaradi tega ne smemo gledati kratkovidno ali celo z nevoščljivostjo, kajti nagrada je le del tiste gospodarske koristi, ki jo od inovacije ima delovna organizacija. Zato, da bi lahko v naslednjih letih na področju inovacij v Gorenju SOZD odosegli še boljše rezultate, to je, po eno inovacijo na vsakega desetega zaposlenega, moramo avtorje inovacij motivirati s pravilnim pristopom do njihovega dela. Na svoji seji, dne 5. oktobra 1981, je odbor za inovacije obravnaval predloge za podelitev priznanj in nagrad za : najboljšega inovatorja, najboljšega inovatorja-raziskovalca, najboljšega animatorja in organizatorja množične inventivne dejavnosti in za najbolj aktivni tozd na področju množične inventivne dejavnosti. Za podelitev priznanj in nagrad najboljšemu inovatorju, so delovne organizacije sozda Gorenje poslale naslednje predloge: — Gorenje TGO — Ivan Povše, avtor tehnične izboljšave "Racionalizacijske rešitve v zvezi z izboljšavo kvalitete obdelave na strojni liniji za izdelavo polizdelkov v tozdu Pohištvo". — Gorenje ELRAD — Florjan Pečirer, avtor tehnične izboljšave "Nova konstrukcija koaksialnega kabla KEL 75/5/ 172 z votlim dielektrikom". — Gorenje METALOPLAST — Nikolaj Savicki, avtor tehnične izboljšave "Popravilo orodja dozirne posode 009 in Pocenitev splakovalnika FONTANA". — Gorenje MUTA — Avgust Šrajner, avtor tehnične izboljšave "Pnevmatska varilna naprava". Predlog za najboljšega inovatorja-raziskovalca je poslala le Gorenje—TGO. Predlagan je bil mag. Damjan Zazula, ki je v sodelovanju s strokovnjaki iz laboratorija za sisteme, avtomatiko in kibernetiko na Fakulteti za elektroniko v Ljubljani z Oddelkom za bolezni srca in ožilja v bolnici za revmatske bolezni iz Krapinskih toplic, razvil mikroračunalnik za avtomatsko analiziranje elektro-kardiogramov pri obremenitvenem testu — MAE 101. Za podelitev priznanj in nagrad najaktivnejšemu tozdu v okviru delovne organizacije, so bili predlagani naslednji tozdi. — Gorenje TGO — TOZD Pohištvo — Gorenje MUTA — TOZD Proizvodnja sive litine — Gorenje ELRAD — TOZD Proizvodnja anten in kablov. Za najboljšega animatorja in organizatorja množične inventivne dejavnosti so bili predlagani: — v Gorenju MUTA — Jože Koželnik — v Splošno-tehničnem sektorju SOZD — Miran Arzenšek in Roman Jurič. Podeljena priznanja na ponedeljkovi seji v okviru četrte razstave množične inovacijske dejavnosti sozda Gorenja naj bodo vzpodbuda za še večji razmah te pomembne aktivnosti. Stališča in sklepi sindikata V četrtek, 1. 10. 1981, smo se delegati konference osnovnih organizacij ZSS Gorenje TGO sestali na 7. seji. Obravnavali smo predvsem 1. sanacijske ukrepe po polletnem obračunu 2. načrte za pospešen izvoz do konca leta 1981 1. Sanacijski ukrepi po polletnem obračunu Ob periodičnem obračunu za prvo polletje 1981 smo ugotovili v Gorenju TGO negativne rezultate v višini 374 milijonov dinarjev. Večina vzrokov je objektivne narave, več kot polovica zgornje vsote gre na račun prevzemanja izgub Gorenja Korting Elektronic. Drugi poglavitni vzroki pa so: . pomanjkanje repromateriala in tudi njegova slaba kvaliteta, zaradi česar je prišlo do velikih izpadov proizvodnje (zato nedoseganje plana) in dodatnih problemov in stroškov zaradi pogoste menjave tipov, majhnih serij , « pomanjkanje deviznih sredstev za nujen uvoz, • razkorak med rastjo cen repromaterialov ene serije, transportnih stroškov, uslug in cenami naših končnih proizvodov, • poudarjena usmerjenost v izvoz preko optimalnih mej (npr. TOZD Štedilniki izvaža celo 95 % svoje proizvodnje). Stališča in sklepi: — Konferenca 00 ZSS Gorenje TGO ugotavlja, da sanacijski ukrepi postavljajo realne cilje, ki jih bo ob zadostni in kakovostni preskrbljenosti z repromateriali mogoče uresničiti. — V vseh osnovnih organizacijah ZSS morajo obravnavati na delavskih svetih TOZD sprejete sanacijske ukrepe in sprejeti program aktivnosti za uresničevanje zastavljenih ciljev. Naloga 00 ZSS je zlasti, aktivirati vse člane, vse delavce za doseganje plana. — Konferenca ocenjuje, daje v vseh okoljih pripravljenost, da se dela tudi ob sicer planiranih prostih sobotah — če bo le material na razpolago. Ocenjujemo, da obstaja tudi pripravljenost delavcev za premeščanje v tozde, ki imajo boljše pogoje za uresničevanje planinskih rezultatov in dohodkovno uspešnost. Sedanji neugodni gospodarski rezultati in dogodki, ki smo jim priča ne samo v Gorenju, temveč tudi v ostalih delovnih organizacijah, nas morajo navsezadnje le prepričati, da govorjenje in pisanje o stabilizacijskih ukrepih kot edini možnosti za izboljšanje našega nadaljnjega gospodarjenja, le ni dovolj za rešitev vseh nastalih problemov. AH se res držimo vseh predpisanih in sprejetih samoupravnih sporazumov in aktov, ali res v praksi izvajamo vse predpisane ukrepe za gospodarsko stabilizacijo? Ali se kdaj vprašamo, zakaj je tako ? Enkrat se bomo morali prepričati, in to kmalu, da je dovolj razprav in ugotavljanj, da so na vrsti dejanja, po katerih naj bi vendarle krenili iz težkih gospodarskih težav. "Podobni smo ladji, ki si je naložila pre težak tovor in se počasi potaplja", je pred nedavnim dejal dr. Ivo Perl'ši n v TV oddaji "Aktualna tema". Stvari so resne in kot take jih moramo tudi resno jemati, zato naj bo naše vodilo: od besed k dejanjem I — Pozivamo delavce DO Gorenje Promet Servis, da se vključijo v izvajanje sprejetih sanacijskih ukrepov. Konferenco 00 ZSS in osnovne organizacije pa pozivamo, da obravnavajo predlagane sanacijske ukrepe in sprejmejo program svojih aktivnosti za uresničitev zastavljenih ciljev. 2. Načrti za pospešen izvoz do konca leta 1981 Gorenje kot celota, zlasti pa še Gorenje TGO in vsi tozdi "finalne proizvodnje" so sprejeli za obdobje zadnjih štirih mesecev leta 1981 načrte za pospešen izvoz. Odločili smo se, da vsak mesec izvozimo na konvertibilno področje za 300 milijonov din oziroma po mesecih: september 310, oktober 330, november 330 in december 250 milijonov din, Da je te cilje mogoče doseči, smo dokazali že v septembru, ko smo za izvoz naredili izdelkov v višini 360 milijonov. Dokazali smo našo sposobnost, da za zahtevno konvertibilno tržišče proizvajamo še več kot dosedaj, če je le dovolj rep-romateriala na razpolago. Poudariti je treba, da je Gorenje glede na lansko leto še povečalo delež izvoza na konvertibilno tržišče, čeprav se je v tem času ogromno organizacij združenega dela bolj usmerjalo na manj zahtevna tržišča. Izvoz pa je dohodkovno manj uspešen kot prodaja na domačem trgu. Naše inflacije in pretirane rasti cen repromateria-lov, energije itd. na tuji trg ne moremo izvažati, saj nam ta tega ne priznava. Rast cen na tujih trgih je mnogo manjša kot pri nas. Večjih premikov v cenah pa ni mogoče doseči tudi zato, ker v tujini vedo, da Jugoslavija mora izvažati — tudi za vsako ceno. Planirana razmerja med prodajo na domačem in tujem trgu in dosledno upoštevanje sanacijskih ukrepov bi Gorenje do konca leta pripeljala iz voda izgub, oziroma bi poslovno leto zaključili z minimalno izgubo. Pospešen izvoz pa pomeni manj dohodka in manj čistega dohodka in v končni posledici visoko izgubo — po oceni okrog 270 milijonov dinarjev. Stališča in sklepi: — Konferenca 00 ZSS Gorenje TGO ugotavlja, da smo delavci Gorenja pripravljeni in sposobni doseči načrtovani pospešeni izvoz ob zadostni in kakovostno ustrezni oskrbljenosti z repromateriali. — Da bi vsi delavci spoznali izreden pomen kvalitete za uspešen izvoz in da bi se seznanili s posledicami slabše kvalitete, da bi lahko dosledno ugotavljali odgovornost in zastavljali ukrepe za izboljšanje razmer, morajo vsako zavrnjeno,oziroma reklamirano pošiljko obravnavati delavski sveti TOZD in osnovna organizacija sindikata. Poslovodni delavci so dolžni preskrbeti vse podatke, potrebne za tako obravnavo in pripravo predlogov ukrepov. Delavski svet TOZD in izvršni odbor 00 ZSS to obravnavajo in po potrebi predloge ukrepov dopolnijo. — Ugotavljamo, da bo načrte za pospešen izvoz mogoče uresničiti le v tesnem sodelovanju in ob polni angažiranosti vseh delavcev DO Gorenje Promet-Servis. Zato delavce DO Gorenje Promet Servis, konferenco 00 ZSS in osnovne organizacije sindikata pozivamo, da še bolj angažirano uresničujejo naloge, ki jih pred njih postavlja program pospešenega izvoza. — Z dolgoletno izvozno usmerjenostjo, programom in kvaliteto proizvodov je Gorenju, zlasti Gorenju TGO, uspelo, da seje trdno zakoličilo na zahtevnem konvertibilnem trgu. Ravno tak izvoz pa je za širšo družbeno skupnost v tem trenutku (in tudi še bo) življenjska nuja. T o velja tako za Slovenijo kot Jugoslavijo. Tudi v Gorenju ugotavljamo, daje izvoz zaradi notranjih vzrokov (inflacija, hitra rast cen in pomanjkanje reproma-terialov) dohodkovno slabše uspešen. Po drugi strani nam Zakon o združenem delu naloga, da ustvarjamo čimvečji dohodek in čisti dohodek,oziroma takšno prilagajanje razmeram na trgu, da se ta dva cilja čimbolje uresničita. Če je izvoz, ki ga Gorenje lahko ustvari, družbi potreben in vemo, da je potreben, nujen, potem moramo imeti delavci Gorenja zagotovljene takšne pogoje gospodarjenja, da bomo lahko ustvarili ustrezen dohodek. — Sistemsko reševanje vprašanja dohodkovne uspešnosti izvoznikov je za delavce Gorenja in okolje v katerem živimo, življenjska nujnost. Gre za vprašanje osebnih dohodkov, družbenega standarda — zlasti stanovanj, vprašanje razvojnih programov Gorenja. Razvoj v smeri programov, ki zahtevajo višjo stopnjo obdelave in več znanja, je za nas nujnost in obveza do družbe, kajti le takšni programi bodo lahko dali ustrezno delo mladini, ki se danes šola, katere povprečna stopnja izobrazbe in znanja iz leta v leto raste. — Vse naše delegate na vseh ravneh zadolžujemo, da delujejo v smislu teh stališč in sklepov. Konferenca 00 ZSS Gorenje TGO SAMOUPRAVLJANJE Sklicujem 19. redno sejo DS DO Gorenje TGO, n. sol. o., Titovo Velenje, za petek, dne 30. 10. 1981, v prostorih sobe restavracije, s pričetkom ob 7. uri. Predlagani DNEVNI RED: 1. Pregled izvrševanja sprejetih sklepov 2. Poročilo predstavnikov Gorenje Promet-Servis glede izvajanja substitucije uvoza ter zastoja pri prodaji izdelkov medicinske elektronike in programa notranje opreme. 3. Imenovanje kolektivnega poslovodnega organa delovne organizacije. 4. Izvolitev delegatov in namestnikov delegatov v strokovni svet udeleženk samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za modernizacijo opreme za avtomatsko obdelavo podatkov, v odbor samoupravnega nadzora Gorenje Interna banka ter v koordinacijski odbor za izvajanje sporazuma o združevanju deviz. 5. Sprejem ugotovitvenega sklepa o sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Gorenje. 6. Obravnava vlog 7. Delegatska vprašanja in razno ! Predsednik DS DO Viktor Vaupot REFERENDUM USPEL Delavci DSSS Gorenje so se 20. 10. 1981 na referendumu odločili o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združitvi v DSSS ter spremembah in dopolnitvah statuta DSSS. Za sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v DSSS je glasovalo 636 delavcev (56,58 %) proti je bilo 78 delavcev (6,9 %). Za sprejem sprememb in dopolnitev statuta DSSS je glasovalo 636 delavcev (56,58 %), proti je bilo 80 delavcev (6,9 %). Ker je za sprejem sprememb in dopolnitev navedenih aktov potrebna večina glasov vseh delavcev in ker ni bilo nepravilnosti pri glasovanju in postopku za izvedbo referenduma, je bilo ugotovljeno, da so spremembe in dopolnila samoupravnega sporazuma o združitvi v DSSS ter statuta DSSS sprejete. REFERENDUM V ČRNOMLJU KOLEKTIV OBRATA KOMPRESORJEV SE JE NA REFERENDUMU ODLOČAL O USTANOVITVI TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA Leta 1977, natanko 22. decembra, je bil v Črnomlju položen temeljni kamen za izgradnjo tovarne kompresorjev. Po zahtevnih gradbenih in drugih delih je bila tovarna odprta ob prazniku dela leta 1980, vendar je poskusna proizvodnja stekla šele 18. maja letos. Doslej je bilo v Črnomlju izdelanih okrog 30.000 kompresorjev, do konca leta pa bi jih naj izdelali 79.000. Tovarna kompresorjev v Črnomlju zaposljuje 85 delavcev, organizirani pa so kot obrat naše temeljne organizacije Zamrzovalniki. V soboto, 24. oktobra, pa se je kolektiv odločal na referendumu o ustanovitvi lastne temeljne organizacije. Preden so delavci odšli na glasovanje, smo se pogovarjali o njihovem delu, življenju v kolektivu, odnosih in tako pomembni odločitvi, kot je ustanovitev TOZD Kristina Jakša Bogdan Ilc Kristina Jakša: "V mesecu marcu letos sem se prvič zaposlila v obratu kompresorjev, prej pa sem bila doma na kmetiji. Najprej sem bila teden dni na priučevanju v Titovem Velenju, sedaj pa deltam s štirimi sodelavkami v surovinskem oddelku pri spajkanju cevk. Pred nami je na zboru delavcev odgovorna odločitev. Čeprav smo bili seznanjeni o vseh podrobnostih, menim, da bi bilo bolje, če bi še nekaj časa bili organizirani kot obrat v tozdu Zamrzovalniki. Bojim se, da ne bomo zmogli vseh odgovornosti, ki so pred nami. V Informatorju, ki ga redno prejemamo, zmeraj preberem vse, kar se dogaja v Titovem Velenju. To nam dosti pomeni, saj smo sproti seznanjeni, kaj se dogaja v matični tovarni." Bogdan Ilc: "Po poklicu sem elektrikar in po delu v ZRN ter pri zasebniku doma sem končno dobiI zaposlitev, ki me veseli. Pred letom dni in pol, ko sem prišel v obrat kompresorji, sem začel z delom svoje stroke pri vzdrževanju. Tovarno smo tedaj sanirali, saj je bila montaža električne instalacije izredno slaba. Tako smo morali tudi sami popravljati napake beograjskega podjetja Unioninvest. Proizvodnja v naši tovarni je sodobno organizirana, vendar v zadnjem času nas pestijo težave, saj dobave elektromotorjev in pločevine niso več redne in zanesljive. Sproti nas seznanjajo s trenutnim položajem, pa tudi na sestanku osnovne organizacije sindikata dobimo ustrezne odgovore. Glede organiziranosti kot TOZD sem prepričan, da bo to bolje kot doslej, čeprav obstaja bojazen prav glede reprodukcijskega materiala. No, povezanost v Gorenju je takšna, da zagotavlja sleherni temeljni organizaciji medsebojno solidarnost. V bodoče bo prav tako lahko več sodelavcev odločalo o pomembnih stvareh, sedaj pa se nismo mogli otresti občutka, da smo bili prav pri odločanju še najbolj prikrajšani. Priznati še moram, da sem že tedaj, ko je bil položen temeljni kamen, razmišljal o tem, da bi se tu zaposlil. Sedaj sem zelo zadovoljen, celo bolj kot pri zasebniku. Tudi kulturno in rekreativno dejavnost imamo dobro razvito, rad igram nogomet. Informator je redna in dokaj dobra oblika obveščanja, saj se sproti seznanjamo z bistvenim dogajanjem v Gorenju. Dopolniti ga je treba še z več pogovori z delavci, pa tudi s problemi od nabave do prodaje ..." Milan Plut Dragica Zec Milan Plut: Prej sem bil zaposlen v Iskri v Semiču, dve leti pa delam v obratu kompresorji. Sem strojni ključavničar, opravljam pa dela medfazne kontrole. Delo v naši tovarni poteka sicer dobro, vendar ga v zadnjem času zavira pomanjkanje materiala. Mislim, da bi si morali odgovorni delavci bolj prizadevati za material. Precej imamo tudi strojev, ki so bili naročeni in pripeljani v tovarno, niso pa še izkoriščeni. Tudi nekatera delovna mesta bi lahko nadomestili z avtomati, kar bi omogočilo še večjo produktivnost. Čeprav sam ne bom odločal na referendumu o ustanovitvi TOZD, saj sem kot kontrolor delavec DSSS, menim, da bi morali najprej osvojiti proizvodnjo končnih količin, nato pa šele odločati o TOZD." Dragica Zec: "Deset let sem delala v tovarni Beti v Metliki in težko sem se navadila na delo v predmontaži kompresorjev. Precej preglavic je bilo, toda sedaj, po petih mesecih, je že vse v redu. Samo, ko bi bil material in izdelki, ki jih dobimo od dobaviteljev, še boljše kakovosti. Začetne težave niso spremljale le nas, temveč tudi Iskro iz Idrije, ki nam dobav- Ija rotorje. Glede referenduma mislim, da se vsi :■ pomembne odločitve ne zavedajo dovolj. Toda čas bo pokazal svoje. Sicer pa se bojimo, da ne bo boljše kot doslej. Moram še povedati, da je življenje v našem kolektivu prijetno, vendar bi morali izboljšati prehrano med delom. Malico vozijo iz Semiča in je zelo slabo pripravljena. To bi morali izboljšati." Drago Aupič Anton Dovšak Drago Aupič: "Leto dni in pol delam v našem obratu, prej pa sem bil v Iskri, v Novem mestu. Po poklicu sem elektrotehnik, delam pa kotplaner proizvodnje, končujem pa tudi višjo upravno šolo. Sem tudi predsednik izvršilnega odbora osnovne organizacije sindikata. Pobuda o ustanovitvi lastne temeljne organizacije je prišla prav s strani našega izvršilnega odbora. Ugotovili smo, da po Zakonu o združenem delu izpolnjujemo vse pogoje za takšno organiziranost. Smo zaključena delovna celota v delovnem procesu, v katerem ustvarjamo dohodek v delovni organizaciji. Ne trdim, da smo že doslej bili prikrajšani pri odločanju o družbeno-ekonomskih in samoupravnih pravicah, toda glede na oddaljenost je pač smotrno, da tudi s tega stališča dobimo več pristojnosti. Doslej smo bili zelo tesno povezani s tovarniško konferenco si-sindikata, pa tudi z občinskim sindikalnim svetom v Črnomlju. V delavskem svetu smo imeli le enega delegata, kar pa je tudi zadostovalo, saj smo v obratu tesno povezani preko sindikalnih skupin. Pred referendumom je bilo več vprašanj. Moram pohvaliti službo za samoupravno-pravne zadeve DSSS Gorenje TGO, ki nam je znala pojasniti marsikatero nejasnost. Tudi občinski organi v Črnomlju so se strinjali z našo pobudo in prepustili odločitev zgolj delavcem." Anton Dovšak, vodja projektne skupine za izgradnjo tovarne kompresorjev v Črnomlju, sedaj vodja obrata: "Ob prvih težavah so se naši delavci močno bali, kako bo tekla proizvodnja. Ko smo končno začeli normalno delati, tudi po 600 kompresorjev na dan, pa so se začele težave z materialom. Zastoji so nastali zaradi nerednih dobav domačih dobaviteljev. Problem je še pri odlitkih za kompresorje, saj jih trenutno še uvažamo, najti pa bi morali domačega proizvajalca, hkrati pa povečati naložbo za obdelavo odlitkov. Sodelujemo z občinsko skupnostjo Črnomelj, ki nam pomaga na vseh področjih dela." Preden so odšli v svetlo jedilnico, ki so jo okrasili za referendum, smo se še pogovarjali s sekretarjem osnovne organizacije ZKS Marjanom Žalcem, in njegovim namestnikom Belizar-jem D ujcem. Tudi osnovna organizacija ZKS, ki šteje 19 članov, je razpravljala o pomembni odločitvi za mladi kolektiv Gorenja v Črnomlju. "Vsi vsmo povezani med seboj, vse družbenopolitične organizacije v obratu kompresorjev !" je menil Silvo Prijanovič, predsednik osnovne organizacije ZSMS. Odločitev je bila v rokah delavcev, odgovorna odločitev, za katero so naši sogovorniki menili, da je ob neprimernem času. Ko je volilna komisija preštela glasove, so si sodelavci segli v roke. Referendum je uspel. Delavci so se z večino glasov odločili za ustanovitev 19. temeljne organizacije v delovni organizaciji Gorenje TGO. KRVODAJALSKA AKCIJA BOMO V GORENJU URESNIČILI ZASTAVLJENI PROGRAM - 1000 KRVODAJALCEV LETNO? Aktiv krvodajalcev v Gorenju že vrsto let organizira skupno z občinskim odborom Rdečega križa in v sodelovanju z republiškim zavodom za transfuzijo krvi v Ljubljani krvodajalske akcije. Svojo humanost in človekoljubnost naši delavci - krvodajalci iz leta v leto dokazujejo s svojim vse številnejšim udejstvovanjem na krvodajalskih akcijah. Tako je na naši letošnji spomladanski akciji kri, to dragoceno in življensko pomembno tekočino, darovalo nad 400 udeležencev. Za delavce v TOZD Keramika v Gorenju je bila organizirana akcija v Šmartnem ob Paki, katere se je udeležilo preko 40 darovalcev, novembra pa bo v istem kraju organizirana še ena akcija. V zadnji jesenski akciji, ki je potekala od 5. do 7. oktobra v prostorih Delavske univerze v Titovem Velenju, pa je kri darovalo 184 darovalcev. Omeniti še velja, da naši krvodajalci vsak teden darujejo kri tudi v slovenjegraški bolnici. Aktiv krvodajalcev si je v svoj letni plan poleg ostalih nalog zastavil tudi nalogo: tisoč krvodajalcev letno ! Ali bo to uresničeno ali ne, bomo videli ob koncu leta, ko bo potrebno narediti pregled opravljenega dela ! Na tej akciji je kri darovala tudi naša sodelavka Jožica Molan, ki je že vrsto let med krvodajalci, v Gorenju pa dela že 15 let. "Krvodajalka sem že od leta 1973 in vsako leto darujem kri v Titovem Velenju ali v Slovenjem Gradcu". Ko se je zaposlila pri nas, je najprej delala v treh izmenah pri stiskalnici, sedaj pa že osem let dela v tozdu Elektronika, kjer je najprej delala ob tekočem traku, sedaj pa dela v skladišču materiala. Časa, ko je delala še v treh izmenah, se spominja takole: "Zaradi družine je bilo hudo delati ponoči, vendar pa smo se sčasoma vsi navadili na to". Dodala je še: "Mislim, da je darovanje krvi ena najhumanejših in najpotrebnejših akcij, saj se lahko vsakemu, pa tudi meni, zgodi, da kdaj potrebuje takšno pomoč. Še trdneje sem se za krvodajalstvo odločila po lanskoletni nesreči v našem sorodstvu, ko je malo manjkalo, pa bi zaradi izgube krvi lahko ugasnilo mlado življenje, saj ravno takrat v bolnici niso imeli na razpolago potrebne krvi in so krvodajalca s pravo krvno skupno našli zadnji trenutek. " Naša sogovornica je še dodala, da bo krvodajalka še naprej, letos pa je krvodajalec postal tudi njen mož, ki v ničemer ne želi zaostajati za njo. Teden požarne varnosti Od 19. do 25. oktobra je bil teden požarne varnosti, v katere rem so številna gasilska društva in drugi ocenili svojo dejavnost. Tudi naša poklicna gasilska enota je v tem času morala pokazati, kaj zna. V nedeljo, 18. oktobra, so poklicali gasilce, kot predpostavka pa je bil požar v mizarski delavnici. No, naši gasilci so se kar izkazali. Na fotografiji: poklicna gasilska enota Gorenje na vaji, vodia gasilske enote Martin Pečečnik pri izdajanju nalog za gašenje požara, od leve proti desni (v prvi vrsti:) Darko Koželj, Janko Ramšak, F rane T urnšek. Avgust Vtič, Franc Melanšek, Štefan Novinič; (v drugi vrsti:) Emil Koželj, Stane Zabukovnik, Zvone Skornšek, Vinko Bračič, Štefan Žohar (manjka Anton Kotnik). Naša gasilska enota je solidno opremljena. Ima tri vozila (avtocisterno, orodno in komandno vozilo). Z opremo je moč gasiti vse vrste požarov, ki lahko nastanejo v naši tovarni. Tudi izobraževanju posvečamo večjo pozornost, saj sta poleg Martina Pečečnika postala gasilska tehnika še Janko Ramšak in Darko Koželj. Končali so gasilsko šolo v Zagrebu. Letos sta opravila tečaj za gasilska podčastnika Vinko in Avgust Vtič. K tej informaciji naj dodamo še naslednje opozorilo ! Spet se v obratih pbjavljajo najrazličnejša grelna telesa, vsemogoči izumi za gretje, kuhanje kave, čaja in podobno. Gasilska enota znova opozarja na takšne vrste "izumov", ki so prava nevarnost za nastanek požarov. O tem smo že večkrat pisali v Informatorju. Letos bodo po pregledu in odkritju takšnih nepravilnosti proti kršiteljem disciplinsko ukrepali. SPOMNI SE, ČLOVEK ! Jesen se z zlatimi barvami poslavlja. Zdi se, da umirajo gore, da postajajo drevesa gola — neznatna, da so oblaki odmaknjeni v sinjino, da se izgublja topla, oživljajoča lepota dne, v šelestenju rjavih preprog. Pa prečitaš spomine: Graška gora, Pohorje, Talci. . . Nehote te zanese v mirni dom, tja, kjer spe prijatelji, znanci, heroji. . . Ne, tu ni časa za zlobo in sovraštvo. Tu je mir, iz katerega se ujedata hladen veter in piskajoč dež. Ko bi gomile vstale. Ne, nič več ! Z nami še žive, ker smo jih imeli radi. Z nami se pogovarjajo iz brlenju sveč in šumenju rož. in vendar veš, kljub železni logiki narave, da boš med njimi, spečimi. INFORMATOR -LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje, Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar — Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA, Prevalje, 1981. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974.