LISTEK. Narodna noša v Mačvi — Srbija. Narodne _oše slovanslkih nanadav iso lepe in slikovite. Prd mnosih so še ohiranjeme, zlaisti se iponaša z njvml naš stovaiiskii jug. Zagreb me bi tnudM cniikiaH taiko 'pestre sliike, da ne ividiiš tam hirvatsflflih seljakoiv m selj.ain.5ic v lepih svojih inošah.Takio je tudi idrugod po ijuanih ikrajih. V Srbiji _e noša še y veliiki veoimi ahramjena, Visak okraj ali idkirožie pa tima .nekaj sviojegia, ifei se nia _umiaj iviiidinio Taizlitkiuije ad drugegia. Skoraii majleipša iin najbalii bagata noša je v Mačvii. Ta pokrajima sega od Drine, iln desn-ega savskega brega proti Valjevu in reki Kolubari. Seanainiiii ise bomo z nošo teh krajev. 2al, da se v zadndeni času tudii izpremiiija v jako neokoismo smer. Tekstilma obrt je biila v 5'rbiji jalko razivlita. Ni je bilo žeoie, ikii bi ne bila _mala presti in tkati. Prodejo sliono kakor pr:i nas v Bei Kirajind. »Presliica«, ma ikateri je namotana preja, se vtakne za pas in nic se navija na »vretance«. Predejo laneoo pradiivio, taanopneno, voilno, isviito m kozijo diliako. Svitoreia je taim ij'afeo razvita. Odgiajanje giasaniic - sviiloprejk je zniajna stvar; prepnasto je tudi priddbiMamje svidene preje. »Čahurd« (bokonii) se pomečejo v virefo vado m se ipuste tam ipar tremiutkov, nato tse vzame ragoviilasta vejica (brez iistiov), s toatepo se pomešano. Vsak odrastek se ipriime enega kokana lin ločijo se irititi od njega. Nitii se pa 'prTrMLžno 'tako vilsoejo, fcakoir sladkonne, če je sladikior naztaplijan in vnoč. Nato se polagajo na deSko i;n se posipa.jo s ikoruziiio mioko, da se ne sprimejo. Ko se losuše, se lOidtodrajo po debaliasti iin barvii. Tamke se vpirede]o, da so močnejše. Svito tko ald samo ali pa jo raibijo za ivipletanje boirdur pri fimih .tkamimah. Pirej so dobivali botmibaž \z Stare Srbije m. \z Bolgardije, kjer raste, roefcaj ga je pa ipnihaijalo tudi iz limoze!mstva. Sodaa je uvoz seveda ]popo(liionTia dzostal. »Pamuk« (bomibaž) ie bil za tkanje že lapredan in naviit ma vretena (»viratida«), ki so se prodalala za oeno do 10 dinarjev. Vretema so bila vsa enabo doilgia (65 am), inlitma debeIma pa irazličma. Tkanje. Podnabno lopiisavati tkajnje je te_ko nia tem mestu, ker bi irabid icnpis več slik in skiic, kii iih nam ipa, žail, tu mi imogoče prioboiti. Zadostuje maj le opis giotavdh tkanin zaradli obldke in izira_ov, kd _i_i pri inais že iskaraj več ei. PorazgubMd so se, deloima pa Jtifi tudi niismo liimeli, ikQr ni bida pri nas domača takstitoa labrt iniiikiodi na taiko visokii stopmji, iloaikar je še damas pri Hrvatih dn zdasti ipri Srbih. Za tkanje služi srbski žemi »razboj« (statve), ki je jako pninočen im nii taiko veliik kaikor naše statve, za ikatere je treba posebne sabe. Razboj je ©avaidinio 150 om diolg, 80 cm širok lin 90 cm ¦viisoik. Vas je lesan, le »brdo« je časih iz kio-vdme, ker je trpežnejše, K iraabaju ispada še »čekrk« (imotov_o), ki sluai za niaMijanje tulcav. Tkale so Mačviamke Tazraoivrstae tkaniine, lin.sicer: debelo »iplatno« iiz konopliie, lamu m. bambaža. Vnste platna looimio dahbo z ozirom ma materiad _. teh¦niičaro i_vršitav tudi tafao-le: 1. prosto kudalijno platno (fcudelja = banaplja), 2. prosto čatemovio platno (četen = lan), 3. prosto usnovamo pamaiono platno, 4. uisnovano in pretkiiivanio (karirianio iin to barvanio aili belo), 5. isviileno platoo (s svi¦lo losnorviaino), 6. prepredav 7. »fitiljaš«. Ni*i, ikd teoejo vzporedno z dolžiinio blaga, se Z'ovejo »asnova«, poivprečinim pa praviiijo »potka«. Alko so ma gladkem platou v »asnovii« vtkame bordurice vzpotredmo z njo, jih mazdvajo »usmovice«. Ako so vttoaini v platno »vzioroi« (kakor ipni tvonniiško lizidelaniih brisačah, servietah iitd.), ziavajo način tkamja »divitačiki« ali »sdovačkd« (slovo = črka), ako je pa vzorec ;oibojestranskio einak, je naičiin tkanja »oboiasčkii«. Vpletanje ali vtkavanje povipre&iiih mitniih bondur belih aM pisaniih se imenuje: »preitkivianje«. V zvazd s tkanjem j"e tudli 4dačainje«, kar bi ipomenio strojno »vezenie« premoičrtmih ornamiesntov v tkaniiinio. Pozniajo dva načina: »klečanije ina daskoi«, kateri način se približuje ročnemu vezanju, in »kfečanje u zev«, ki je giostejše in tnpežnejše i_delan. V zvezi s tem načiniom delajo: »Supljiičkii i istovrernenio kečano« krasne stvari, fci jih eazivajo Namoi »Duirchbruoharbeiten«. Kdor jih ne vidi, ne veruje, da je to j_detala raka preproste srbsike se4Ja_ke. Skoda, da ndmajo moje rojakinie pniMke mučiti se teh kflnasaiih stvari. I_ vokie tkio »sukno« za zimske moške oibleke in ženske »pregače«, »previlake« za blaz_ie (»dastuike«) »čebeta« (koce) Sn raizme »60ime« (preproge). Najzaamendtajši so »pirotski čilimd«, nazivani po mastu Pirotu, kaeir je biia znama »č_imarska zaidruga«, katere krasmi izdelki so sa pmidabili svetovno iine. I_ ikozje diaike _.o »ponjave« Cpreproste preproge za tla aM ikoniisike odeje) in »torbe«, v kateiriih inosijp s seboj hrano, _i pa »zobnice« [iz kaitealh zobilijejo boniii aves (»ziob«)]. Rokodelci, ki delajo stvari iz kmije dlaike, se zovejo »kostredžije« ali »miutavdždje«. Barvanie. K števikidim dieioim, ki jili lOpravlja srpska žana, spada tudi barvanne (»bojadisanije« ali »farbanje«). V starih ča&ih je gojila gospodfiirnja na vrtu podag razmih zelišč in cv«tja tudi xastliine, M •so ji siužile za barvamje »preje« ali giotovih tkarain. Zedene orehove liiske, primešaaie z zelezTDO galico, so dajaile čmo barvo. Rdečo so dobivaie iz »bročeve« .korenike (riibia tinctorum). Iz trave »zanovet« (cytisus ilaburmi.in) so deJale rumeno, ali pa dz sbar.e jabo-kovega drevja sveitlorumeno. Pravijio, da ve_ja le skorja dreves s kiisMmi plodovi. »Zanavet« so me_a_i z »ž_stiko« (aoer tartarioum) m doibivali taJto zaleno barvo itd. Modro so ipa kupovali (iindigo.) Tej barvii praVijo »či\Tit«, kate(re.8ra uporaba je tatoo »skrivnostna«. da naj mi tovainišii in tovarišice oproste, da se ne spuščam dalje v to pamosro »farbamja«... Seveda so uporabliale še druge barve, ki so jdh sestavljaile tudi iz raznih skorij ali zelližč. Vezenje. 2e stari zgadotviLnarii potznaio na Balkanu vezilie, ki vezejo s pisano mitio v tanko platno razne lepe stvajli. Nii ouda patean, da se je raizvila ta umetoost do svoje popodnioisti m našla poenemailike tudi na savoru. Mačvainka veze svojo nošo. Da_ie veze namiizne prte ali »¦čaršarve« in rjuhe, in to navadno le na anem nobu daljže strani. ¦ Tako yezana rjuha je dekorativen prddmet, ki se lapo \idi na posteJji. Tudi vez-e_h blazin m prevlak (»navlaika«) vddiimo doivolj. Vez je bela, pisama, zlata in srebrna. Vondair zadnje dvoje delajo radkaje žone, ker spada vezenrje z zlatom in srebrom v — mošloo riokodelistvo. Belo vez nahajam najvtsčkirat na »ubradačih«, pisano na perilu in obleki, zJato .pa na »jalečju«, »iliibadah« in detoma tiidii na »pregačah«. Vbodi, ki ii.li rabijo pri vezeiTju, so sledcči: 1. »krstačkd« ali »miušički« (Kreuzlstich), 2. »bodacki« (Wasserstich), 3. »živjeto« (z\rezddca iz štirih 5rt), 4. »napolca« (poda krstački, p_a bodački). (Dalje prih )