Stev. 142.
V Ljubljani, sreda dne 22. maja 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»DAN* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in
raznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ok uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v ttpravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na 4om K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno f 10‘—. četrtletno K o’—, mesečno K 1‘70. — iv inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina s« pošilja upravništvu.	:s
■r
Telefon številka 118.
:n
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
a:	Uredništvo in upravništvo:	m
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglaa« 1 se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-s:	pust	— Za odgovor je priložiti znamko. :ii
...
•••
n:
Telefon številka 118.
ai
Važni problemi.
V	'dunajskem parlamentu se je govorilo o
—	izseljencih. Že desetletja se godi ono gibanje iz Evrope v Ameriko. Ne samo pri nas — tudi drugod. Miljoni so se preselili — miljoni ljudi -- in miljoni so se preselili — miljoni denarja. Neki zgodovinar imenuje to izseljevanje največje preseljevanje narodov. To preseljevanje je postalo državni problem — kajti ako se izseli človek — se izseli ena sila iz države.
Na videz se to ne vidi tako važno. Saj vedno pravimo, da je preveč Ijudij in poleg tega sc nam zdi, da je delavcev več nego dela.
V	naši domači državi ni toliko dela, da bi se vsi državljani mogli živeti doma, zato se izseljujejo. Pa tudi drugod je tako. Mislili bi torej, da to kar se izseli — je itak odveč — in laliko pošiljamo v tujino, pa temu ni tako. Izseljevanje delavskih sil pomeni zgubo za državo. Toda na Kranjskem bi marsikdo rekel, kaj bi bilo, ko bi ne bilo amerikanskega denarja. To je res. Mnogo domačij so v zadnjih časih rešili — amerikanski dolarji. Zato pa je dolžnost države, da skrbi za izseljence.
Kdor je kdaj videl one ljudi tam po kolodvorih, ali nabasane v vagonih, ko gredo v tujino za kruhom — je pač spoznal, da se postopa s temi ljudmi, kakor z blagom. Agentje jih prevažajo in delajo z njimi kupčijo. Enako brez vsakega varstva so naši ljudje v tujini. Tako se izgubljajo moči. Država prepušča izseljence usodi. In vendar so to njeni ljudje, ki služijo v tujini svoj kruli — in domov pošiljajo denar. Poslanec Boworo\vski je predlagal, naj se v desetih mestih nastavijo poročevalci, ki bodo poročali, kako se izseljencem godi. To bo vse. Mizerija! Pa se bo reklo, da je to za nas brez pomena, ker ima Avstrija rodovitne narode, ki se hitro plode. Toda — ob enem z izseljeniškim problemom se je pojavil tudi — dunajski problem. Prebivalstvo Dunaja je vzrastlo leta 1900. do 1909. za več nego 400.000 duš. Toda število porodov je padlo iz 52.364 na 45.822 — to kaže, da naše glavno mesto ne raste vsled notranje sile, ampak — vsled priseljevanja. Ako je na Dunaju vedno manj porodov — je to znamenje — da so naše domače gospodarske in socialne razmere slabe. Pa ne samo, da je število porodov od leta do leta manjše, tudi umrljivost otrok, je v našem stolnem mestu izredno velika (17.1%). Dočirn je umrljivost otrok v Berlinu 15.6%, v angleških mestih 12%, v Švici 10% — je na Dunaju 17.1%. Značilno pa je, da gosposki otroci bolj umirajo nego delavski — kar kaže, da bodočnost države leži v zdravih, krepkih delavskih in kmečkih slojih. Ako gospodarske razmere prisilijo, da se ti sloji izseljujejo, ali, da se manj ženijo kot preje, ali da rode manj otrok — se manjša s tem sila države, ker manjka dobrih delavskih sil.
Danes je sicer Avstrija še precej visoko s svojim prirastkom prebivalstva. Po odtotkih namreč raste prebivalstvo evropskih držav na sledeči način:
Rusija 49%, Ogrska 42%, Nemčija 40%, Avstrija 37%, Španija 36%, Italija 36%, Holandsko 30%, Anglija 30%, Švedska 28%, Švica 27%, Francija 22%.
Misliti bi se torej dalo, da v Avstriji še ni nevarnosti, da bi bilo premalo ljudi, in da se lahko državljani po volji izseljujejo in izgubljajo po svetu — in da tudi ne škoduje, če pada število porodov v naših mestih, ker bo s tem le manj — proletarijata, vendar so to važni pro-
blemi, ki jih bo morala razrešiti država v svojo korist — narodi pa — pri izseljencih smo Slovenci zelo prizadeti tudi z ozirom na svoj napredek in na svojo odporno moč v boju proti drugim. Zato so za nas skupno važni problemi.
Za meščansko šofo v Ljubljani.
Meščanske šole imajo v prvi vrsti nalogo, pripravljati učence za praktično življenje tako, da dobimo izobražene obrtnike, trgovce in umne gospodarje, ki so sposobni slediti napredku časa.
Na podstavi prebitega vsprejemnega izpita smejo vstopiti v 4. razred realke, v učiteljišče, v višje trgovske šole in kadetnice.
Dalje smejo absolventje meščanske šole brez vsprejemnega izpita prestopiti v dvoraz-redno trgovsko šolo; v mornarsko (navtično) šolo; v strokovne šole na c. kr. tehnološkem obrtnem muzeju na Dunaju; v razne grafične zavode in višje strokovne tečaje na Dunaju;; v državno obrtno šolo v Ljubljani, Gradcu, na Dunaju in drugod; v vse strokovne šole; v kmetijske srednje šole; v višje šole za vinorejo in sadjerejo; v vse gospodarske šole; v učiteljski tečaj na godbenem konservartoriju na Dunaju itd.
Absolventje meščanskih šol postanejo lahko poduradniki in celo uradniki pri železnicah in v državnem zboru se zadnji čas deluje na to, da postanejo absolventje meščanskih šol celo lahko državni uradniki. Vsled tega je državni poslanec dr. Korošec poživljal v državnem zboru kranjsko deželno vlado, da naj ustanovi čim več meščanskih šol na Kranjskem.
Važnost in vrednost meščanskih šol je pri-poznal tudi državni poslanec Burival, ki je v odseku za službeno pragmatiko državnih uradnikov predlagal, da naj se dovršeni 4. razred meščanskih šol šteje kot enakovreden četrtemu razredu srednjih šol. Pri utemeljevanju tega predloga se je povdarjalo, da dovršeni 4. razred meščanskih šol podaje izključeno in zaokroženo znanje, da je učni načrt meščanskih šol prav moderno zasnovan ter da se bodo s tem razbremenile srednje šole. Široki sloji ljudstva ne morejo pošiljati otrok v srednje šole, pač pa jim bo meščanska šola odprla pot v praktične stanove. Predlog se je sprejel.
V	koroškem dežlnem zboru se je letos tudi razpravljalo o meščanskih šolah. Poslanec dr. Steinwender je podarjal sicer, da meščanske šole ne dosezajo svojega namena, ker so prenapolnjene z manj kvalificiranimi učenci; število učencev bi bilo treba omejiti, ker ni namen meščanskih šol, da bi imele prenapoljnjene razrede, ampak, da dosežejo učenci programatični učni smoter meščanskih šol.
Poslanec Pichler je z največjo vnemo zagovarjal meščanske šole ter povdarjal posebno njih pomen za roditelje v mestih in trgih ter je ugovarjal poslancu Steinwendru, da bi se reduciralo število učencev ali še celo odpravile pararelke.
Če ta ali ona meščanska šola ne doseza svojega namena, je treba edinole prenarediti učni načrt ter ga prikrojiti krajevnim potrebam in razmeram primerno. Meščanske šole nimajo enotnega učnega načrta kakor ljudske šole, ampak ima skoraj vsaka meščanska šola poseben učni^ načrt, ki se ozira na praktične potrebe dotičnega k^aja, ki je zanj ustanovljena meščanska šola. Vsled tega imamo meščanske šole s kmetiškim, trgovskim in obrtnim zna-
čajem. Meščanska šola v Krškem ima kmetiški, ona v Postojni pa trgovski značaj. Za Ljubljano bi bila bržkone najbolj praktična meščanska šola z obrtnim značajem.
Iz navedenega je razvidno, da so meščanske šole velike važnosti in koristi in ljubljansko prebivalstvo trpi škodo z ozirom na razvoj obrti,, ker še nima meščanske šole. Pomanjkanje meščanskih šol je največ krivo, da dere pri nas vse v srednje šole. Posamezni razredi so vsled tega prenapoljnjeni, vsled česar trpi pouk, učenci pa zaradi nezadostnega predznanja zaostajajo in izostajajo. Taki otroci bi pa lahko prav dobro napredovali v meščanski šoli ter bi bili izvrstna pridobitev za našo obrt in trgovino, tako pa so brez pravega znanja nekaki propali dijaki ter se obesijo tam, kjer se le morejo, da si s silo prislužijo košček vsakdanjega kruha, če se niso popreje popolnoma pogubili ter postali malovredna in nevarna bitja v človeški družbi.
Kako se pogube dijaki na srednjih šolah brez doseženega cilja, nam kaže ta-le primera;
Leta 1889. se je vpisalo v tukajšnjo realko v prvi razred 114 učencev. Od teh jih je prišlo v drugi razred 70, v tretji 48, v četrti 38, v peti 21, v šesti 15 in v sedmi razred pa 14 dijakov !
Isto leto je vstopilo v tukajšnjo višjo gimnazijo v prvi razred 221 učencev; na koncu leta jih je bilo samo še 130, ki so dosegli učni smoter; v peto šolo jih je prišlo samo 21 in maturiralo jih je pa od 221, ki so se vpisali v prvo šolo, samo 18!
Posebno močno izostajajo dijaki v spodnjih štirih razredih. Omenjeno leto jih je izostalo •v prvih štirih razredih na realki 93, na gimnaziji pa 190! Vsi ti propali dijaki bi gotovo prav dobro izhajali v meščanski šoli, ko bi jo imeli.
O	potrebi meščanske šole za Ljubljano se je govorilo že pri seji občinskega sveta dne 18. julija 1899. leta, ko je šlo za ustanovitev in zgradbo III. mestne deške šole. Potrebo III. mestne deške ljudske šole in pa hkrati pod eno streho ustanovitev deške meščanske šole sta prav toplo zagovarjala občinska svetnika dr Lovro Požar in poročevalec J. Dimnik.
Šolska vprašanja so vprašanja javnosti, ker so pri njih prizadeti vsi sloji. Zato je napačno, ako naše prebivalstvo pusti taka vprašanja, češ bo že država za šole poskrbela. To ni prav! Prebivalstvo vsakega kraja in mesta ima svoje razmere in svoje potrebe in tein primerno mora biti urejeno tudi šolstvo. Zato smo zadnjič pojasnili vprašanje realne gimnazije in danes pojasnjujemo vprašanje meščanske šole.
Javnost mora šole zahtevati. Zakotne in domače pritožbe nič ne pomagajo; čeinu bi nam bne šole, ki nimajo praktičnega pomena in zakaj bi ne zahtevali šol, ki jih potrebujemo za naš gospodarski razvoj. Zato ne pozabimo, česa smo dolžni svoji mladini. Dati ji prave in dobre šole pomeni, dati jim pravo in dobro podlago za njih bodočnost.
Nič ni bolj škodljivega za šolo in za mladino, kakor nepravi učenec v nepravi šoli.
Vsakemu svoje: Čemu izgubljati leta po gimnazijah realkah — nazadnje pa ne kaže ne sem ne tja. Srednji stan je jedro meščanstva in ta potrebuje svoje meščanske šole.
Zato je naša dolžnost, da opozarjamo na to vprašanje, ki mora biti čim preje ugodno rešeno.
P0LITIŠKA KRONIKA.
POSLANEC DOBERNIG O TRIALIZMU.
V	Celovcu je govoril včeraj predsednik delegacije posl. Dobernig' o minulem delegacij-skem zasedanju. Ker je bilo delegacijsko zasedanje v veliki večini posvečeno jugoslovanskemu vprašanju se je pečal tudi Dobernig z njim. Najprej je obsodil mažarski absolutizem, nato se pa obširno bavil z jugoslovanskim vprašanjem in trializmom. Zavrnil je mnenje dunajskih liberalcev, ki jim je trializem nekaj nemogočega in povdarjal, da stopa jugoslovansko vprašanje z vedno večjo silo na dan, da je danes že večjega in dalekosežnejšega pomena nego češko-nemško vprašanje. To važnost podaje zlasti bosansko vprašanje, ker Bosna in Hercegovina morata priti do zastopstva v delegaciji. Pripojitev Bosne k Avstriji bi ne mogli prenesti Nemci, ker s tem je v Avstriji slovanska večina zagotovljena, pripojitev k ogrski je nemogoča; pride tedaj edino le trializem do upoštevanja, a Nemci so zopet oškodovani, ker se jim zapre z ustanovitvijo autonomne jugoslovanske celote dohod do morja. Govor poslanca Doberniga jasno kaže, da se nahajajo Nemci glede trialističnih tendenc vedno v večji zadregi, ker si ne vedo pravega izhoda. Dobernig je sprožil idejo centralizma, ideja ustanovitve nekakega državnega sveta, ki naj nadomesti sedanje delegacije, ki naj upravlja skupna vprašanja po delegatih avstrijskega in ogrskega državnega zbora ter bosanskega sabora. Seveda je taka centralistična ideja že v nprej neizvedljiva. Povdarjal je nadalje, da nikakor ni omalovaževati jugoslovanskega vprašanja ter poživljal na delo, ki naj se zlasti jasno izraža v obrambnem delu! Kakor se torej vidi, prevladuje tudi med treznejšimi Nemci prepričanje, da je jugoslovansko vprašanje obenem vprašanje avstrijske bodočnosti.
V	avstrijskem državnem zboru se je v, zadnji seji zopet pojavila obstrukcija. Prvi je ob-struiral član Šušteršičevega kluba Dulibič, ki je govoril dve uri kot v protest proti še vedno trajajočemu absolutizmu na Hrvaškem, koncem seje pa so Italijani z ozirom na neugodno stanje italijanskega vseučilišČnega vprašanja zopet poskusili z obstrukcijo, da pokažejo, kako se še vedno niso zadovoljili s stališčem vlade. Zbornica je končala nato v prvem čitanju proračunski provizorij.
Rusinsko vseučiliščno vprašanje se bliža kljub odločnim protestom Poljakov ugodni re~ cesarsko pismo, ki določa ustanovitev rusin-šitvi. Še tekom tega tedna izide lastnoročno skega vseučilišča, ki naj se ustanovi pred pretekom desetih let v kakem sedaj še nedoločenem kraju. Obenem se bo v lastnoročnem pismu konstatiral izrečni narodnostni značaj sedanje univerze v Lvovu.	'
Rusko-turški konflikt dobiva vedno ostrejše oblike. Iz Peterburga se sedaj oficijelno poroča, da smatra Rusija sedanji čas najpriprav-nejši za rešitev rusko-perzijskega ter darda-nelskega vprašanja, kar pomenja isto, kakor! najostrejšo noto turški vladi. S to oficijelno rusko izjavo je stopilo zlasti dardanelsko vprašanje v grozeč štadij, ker na eni strani stoje ital. bojne ladje, na blokada Bospora se pa
I	určija z vso naglico pripravlja in popravlja bosporske utrdbe. Vlada pa priznava sama, da preti 1 určiji od Ruske strani velika nevarnost.
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
Ognjanov nehote obledi.
»Baj efendi, dovoli, da ...«
»Nazaj!« zavrešči Tosun-bej in spodbodši konja odrine dalje.
Orda se je zopet ganila. »Zurne« in »tu-pare« so zagromele. Prod je potegnil tudi Og-njanova nazaj...
Bila bi prava znorelost, hoteti nasprotovati ali prodreti skozi krdelo, ki je poplavilo okolico. Nesrečnež, z obupom v duši, dal se je vleči produ. Bil je zlomljen, uničen. Poslednje upanje se je razprašilo v nič. Korakal je mehanično naprej kakor v snu. porivan in teptan od zadnjih tolp. ki so bile čimdalje večje, huje razbrzdane, zverinsko vesele... In ta človeški val ga je odnašal vedno nazaj, nazaj proti golim gričem, za katerimi se je skrivala Klisura.
XXXI.
Nov poskus.
'I olpa 1 osun-beja se je na večer približala k Rahmanlari. še bolj pomnožena in fanatična. Ondi je našla že drugo turško sodrgo jz vasij po okolici, ki jo je čakala. Tosun-bej |e hotel nasledni dan napasti Klisuro z močjo, broječo okolo dva tisoč mož.
Vas je bila nabito polna. Komaj je mogla sprejeti nove goste. Ker je bila noč jasna, so
pospali večinoma na ulicah. To je učinil nehote tudi Ognjanov.
Ležal je sam na smetišču uprav naproti Kanu, ki ga je imel v najem Belocerkovčan.
Dasiravno je bilo že pozno, so vendar v Kanu še svetili. Bilo je v njem polno ljudi.
Ognjanov je naumil in v resnici tudi ni mogel drugače, da ne bode zaspal. Ni mu pre-ostajalo nič drugega nego to noč. dokler je bil še čas. poskusiti rešiti se iz turške oblasti, ki ga je imela v škripcu; jutri bi bilo že nemogoče.
Z napetimi misli je upiral svoj pogled v osvetljena okna Kana. Premišljeval je kako bi mogel prodreti skozi goste straže, ki so bile nastavljene okrog vasi.
Upal je, da se mu to posreči, ker se je zanašal na svojo turško obleko in na temeljito znanje turškega jezika. Toda, oh, kaj za to, ako se reši ter se živ in zdrav vrne v utrdbo?!
Bela Cerkev ostane mirna in pogin Kli-sure je bil neizogiben.
Oa bi poskusil prodreti to noč v Belo Cerkev, bilo je skoro nemogoče; straža na vzhodnem koncu vasj, je imela povelje: ne izpustiti nikogar* da se je na ta način tolpi preprečil beg... A da bi to odložil na jutri, na beli dan, to je bilo še manj mogoče... A ko bi to tudi mogel učiniti, ne šel bi več v Belo Cerkev. l ega mu ni dopuščala vest. da bi ne bil navzoč v Klisuri v trenutku, ki je bil zanjo tako usodepoln ... Njegovo odsotnost bi si tolmačili kot bojazljivi beg kot podlo izdajstvo. Ne, to je nemogoče. Toda kako dati kakšno sporočilo Novi Cerkvi? Ali bi ne bilo mogoče poskusiti še poslednjokrat? In Ognjanov je grozno napenjal svoj razum.
Končno je zabrlela v njem srečna misel. Sklenil je. da poskusi nagovoriti Handžija. naj
pošlje jutri enega izmed svojih sinov v Belo Cerkev; ta bi se radi varnosti zamogel pridružiti kakemu slučajnemu turškemu popotniku. kajti jutri bi imel biti semenj v K.
Ta misel se je nasmejala Ognjanovu. Dasiravno se je v istinitosti predstavljala kot grozno težavna, je stvar vendar bila zelo važna. da se je splačalo izpostaviti za njo vse moči in življenje. Da. življenje; zakaj potrebno je bilo izdati se ter zaupati svojo usodo nezanesljivemu Kandžiju. Na srečo sta bila znanca ker je bil učitelj njegovemu starejšemu sinu in to ga je pomirjalo.
Vstal je raz smetišča, šel svobodno skozi vrata, prekoračil dvorišče ter se približal k malemu okencu sobice v ozadju dvorišča poleg hleva in začel hoditi semtertje pod senco, upajoč, da zagleda katerega izmed domačih. Ni smel potrkati na okno. ali na duri, da ne bi povzročil nemira.
Dolgo se je tako izprehajal, ne da bi bil kateri izmed domačih dospel na beli dan. Handžija in njegovi sinovi so se kretali v krčmi okrog Turkov. Gotovo je le žena krčmarica z malirni otroci bila v sobi... Ko se je uveril o tem. drznil si je potrkati na duri.
Med tem mu je slučaj prišel na pomoč. Duri so se odprle in prikazala se je ženska postava. Ognjanov je spoznal krčmarico. Bila je namenjena v hlev z merico ječmena pod pazduho.
Krčmarica, bodisi da ga ni videla, se ni zmenila zanj. smatrajoča ga za nekakega Turka, ki ima opraviti pri svojem konju.
Ognjanov jo dohiti in izpregovori jasno v bolgarskem jeziku:
»Dober večer, strina Avranica!«
Krčmarica se začudena, ali bolje prestrašena ogleda.
»Ne poznate me?« doda z vljudnim glasom. da bi jo pomiril in potem ji urno pove, kdo da je:
»Učitelj vašega Naneka sem, Ognjanov...«.
»Kdo. ali grof?« ga vpraša vsa začudena, preloživši merico z ječmenom izpod ene pazduhe pod drugo; »toda. kaj si tako?«...
Končno se je spametovala.
»Pojdi, pojdi v hišo... Čakaj, da vsujem ječmen konju, potem stopiš k nam...«
Malo časa pozneje sta Avranica in Ognjanov šla skozi malo vežo v temno sobico. Krčmarica je vžgala žveplenko ter prižgala kositrcno petrolejko, katera je takoj slabo razsvetlila sobo in gosta.
»Skozi te duri se pride na vrt in odtod ob vrtu je mogoče dospeti na ulico. Da boš to vedel, ako bi ti bilo treba«, je šepetala Avra-liica. kazcijoča Ognjanovu male. zelo nizke duri. skozi katere se je človek le zelo sklonjen mogel splaziti.
»Toda. ti kaj iščeš tukaj?«
»Sel sem iz Klisure v Belo Cerkev ... Tosun-bej mc je zajel za Tekijo in moral sem se vrniti.«
Na takšno dobrosrčno gostoljublje je sma-, tral Ognjanov za svojo dolžnost, odgovoriti s polno odkritosrčnostjo. Saj brez te itak ne bi mogel nič opraviti...
Avranica ga sočutno pogleda.
»Oh, Bog. moj Bog. revni Klisurci! kaj jim bo sedaj početi?... Ta driihal drvi nad nje...«
»Klisura propade, strina Avranica, obrne se .v Prah in pepel... radi tega sem poskušal rešiti jo. toda žalibog, nisem mogel dospeti do Bele Cerkve.«
»A kaj si hotel početi ondi?«
»Hotel sem. naj bi Bela Cerkev vstala in
Portugalski monarhisti še vedno mislijo, da jim bo mogoče vreči sedanjo portugalsko republiko. Sedaj se zopet poroča o novih pohodih teh monarhistov, ki pa končujejo vedno s porazom za Manuelove pristaše. Španska vlada je sporočila Portugalski, da bota preprečila vsak poskus monarhistov, ki se hočejo zbirati na španskem ozemlju in odtod prodreti v Portugal.
DNEVNI PREGLED.
Petindvajsetletnico svojega zakona oziroma srebrno poroko praznujeta danes gospod župan dr. Ivan Tavčar in gospa županja Franja Tavčarjeva. Želimo najmanj še enkrat toliko.
Vitriol, Gostinčar in podobno. Na ta način, s takimi besedami hoče »Slovenec« prikriti nesmrtno blamažo, ki jo je naivni Gostinčar povzročil slovenskim klerikalcem v državnem zboru. Pač smešno je, da hoče »Slovenec« izigravati ubogega Gostinčarja proti Masa-ryku, ko vendar vsi v »Slovenčevem« uredništvu dobro vedo. kdo je Gostinčar in še ni dolgo tega. ko se je »Slovenec« v svojem poročilu iz Dunaja neusmiljeno norčeval iz Gostinčarja. Mogoče pa zlobni »Slovenec« hoče zopet enkrat, potegniti svojega prijatelja Gostinčarja.
Za nas je Gostinčar veliko več vreden kakor Masaryk. Včerajšnji »Slovenec« se je torej po dolgem molku vendar le spravil v boj za Jožeta Gostinčarja, ki se je v petek s svojo polemiko z najodličnejšim poslancem avstrijske poslanske zbornice prof. Masarykom tako strašno blamiral. Po svoji stari navadi zmerja prof. Masaryka na vse mogoče načine ter skuša tako prikriti žalostno blamažo, katero je Gostinčar preskrbel klerikalni poslanski delegaciji. — Konec vseh zmerjanj pa je ta. da je »Slovenec« prišel do prepričanja, da je Gostinčar veliko več vreden kakor Masaryk. Razumemo. S tem je dal »Slovenec« klerikalni delegaciji najboljše izpričevalo. Klerikalna stranka ne potrebuje izobraženih in samozavestnih treznih ijudij; ona potrebuje samo poslušne ovčice, ki morajo iti na komando v boj proti vsakemu, samo da se s tem rešijo velike glave skrbi. Gostinčar je v resnici lahko ponosen na to izpričevalo.
Odgovorite! Vsi avstrijski listi so prinesli kratko in jedernato. a zelo značilno obsodbo prof. Masaryka o nekulturni in protinarodni politiki slovenskih klerikalnih poslancev. Očitki prof. Masaryka glede slovenskega gledališča in obnovljenja septemberskih dogodkov so klerikalce zadela v živo. »Slovenec« niti z besedico ni hotel omeniti teh očitkov, kaj še, da bi odgovarjal nanje. Sicer je pa to tudi popolnoma nemogoče. Rop vseučiliškega fonda, novi ljubljanski občinski volilni red. slovensko gledališče in septemberski dogodki so taki madeži na klerikalni stranki, da je vsak zagovor nemogoč. Delovanje klerikalne stranke na Slovenskem je sploh skozinskoz protikulturno in protinarodno, to vedo dobro tudi klerikalci sami in zato se v tem oziru ne marajo spuščati v nobeno debato. Dobro bi pa vendar bilo. ako bi »Slovenec« malo odgovoril na te velike očitke.
Tržaška »Edinost« prinaša sledečo zanimivo vest iz Kranjske: »Kaj vse prenašajo kranjski Slovenci.« Poročajo nanu Minulo nedeljo popoldne je šla večja družba tržaških izletnikov skozi vas Gorenja Branica (podob-čina Erzelj) in so videli pri tem. da snemlje nek človek z zida krajevno tablo. Tržačani so se ustavili in vprašali, kaj to pomenja? V pojasnilo so dobili odgovor, da je okr. glavarstvo v Postojni naložilo županu, da mora odstraniti samoslovensko tablo in jo nadomestiti z dvojezično. Tržačani so nato začeli protestirati in klicati, da je to škandal, če se na tak način postopa s Slovenci na njih lastni zemlji. Nabralo se je takoj polno vaščanov, ki so dajali Tržačanom prav; samo neki mož je menil: Kaj hočete, če je župan dobil od okr. glavarja tak ukaz. ga mora tudi izvršiti. No, konečno so Tržačani dosegli, da je tabla ostala na svojem mestu. Za koliko časa, to je seveda drugo vprašanje. Tako je naše poročilo. Temu nasproti pa moremo mi ugotoviti, da določanje jezika krajevnih tabel spada edino le v kompetenco občin in nima okrajno glavarstvo pri
z njo vred naj bi vstale tudi ostale občine. Tako bi bil Tosun-bej prisiljen iti nazaj.«
»Bog naj ubije tega črnega cigana!... Toda ti kaj počneš sedaj?« je poizvedovala zopet Avranica. ne znajoča, česa bi mogel Ognja-nov zahtevati od nje.
»Kje je vaš Nanko, ali je doma?«
»Doma je.«
»A Kuzman?«
»Tudi ta je doma.«
»Kje sta?«
»V kavarni pri očetu; strežeta jim in pazita, da ti lopovi ničesar ne bi odnesli...«
Ognjanov se nekoliko zamisli.
»Ali zamoremo jutri katerega, Nanka ali Kuzmana poslati v Belo Cerkev?«
Mati ga pogleda v zadregi. Na njenem licu je bil opaziti nemir.
»Zamore iti v družbi s kakim tukajšnjim Turkom, s katerim se poznata. Jutri je somenj v K. in Rahmanlarci hodijo tjekaj kupovat.«
»Toda grozno je, daskal.«
»Če bo imel tovariša Turka, nebo to nič groznega ... A ondi je vse tiho ... Nihče ga ne napade...«
»A čemu ga hočeš poslati tjekaj«?
»Da nekemu mojemu človeku zanese listek in se potem zamore vrniti... Jutri opoldne more že zopet biti tukaj.«
Tu se Avranica spomni prejšnjih besed Ognjanovih ter si domisli, s kakšnim poslanstvom hočem odpraviti njenega sina v Belo Cerkev. Njeno lice je razodevalo skrb.
»Veš kaj. daskal. vprašamo očeta, kaj misli o tem...«
»Prcsim te. strina Avranica. ne govori o tem baj Avramu... Ali zamoreš skrivoma po-
tem absolutno nikake pravice do utikanja. Zato tudi vidimo, da imajo naše občine v Istri edino-le slovenske, oziroma hrvatske krajevne table in ne prihaja kakemu okr. glavarju niti od daleč na misel, da bi se spotikal nad tem. Tudi na Koroškem na pr. dosedaj še nismo čuli. da bi bil kak okr. glavar naročil temu ali onemu nemškutarskemu županu slovenske občine. da mora izključno nemške napise nadomestiti z dvojezičnimi. A kaj bi rekel šele župan kake Gornještajerske občine, ako bi mu okrajni glavar naročil, da mora odstraniti nemške krajevne table in jih nadomestiti s slo-vensko-nemškimi. Bržkone bi rekli takemu okrajnemu glavarju, da je znorel! Le na Kranjskem si smejo nemški birokratje dovoljevati vse. kar jim pada v glavo. Mi res ne vemo. ali naj bi bolj občudovali predrznost okrajnega glavarja, ki si upa izdajati take protizakonite ukaze, ali pa pohlevnost župana, ki jih izvršuje! Sicer se je pa, če se prav spominjamo, svoj čas Kranski deželni odbor potegnil za samoslovenske krajevne table. Zato bi bilo želeti, da bi ljubljanski listi občine poučili, da imajo le one same. in ne okrajni glavarji, pravico. določati jezik krajevnih tabel. Na poročilo »Edinosti« pristavljamo: Dokler bo vladala na Kranjskem klerikalna era, ne moremo pričakovati ničesar boljšega.
XIX. glavna skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda« za Istro. V nedeljo se je vršila v Zametu pri Reki XIX. glavna skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Na skupščino je došlo na tisoče Hrvatov iz vse bližnje in daljne okolice, med njimi tudi več primorskih Slovencev. Vodstvo slovenske »Ciril-Meto-dove družbe« v Ljubljani žalibog ni bilo na skupščini zastopano. Sejo je otvoril družbini predsednik prof. Vekoslav Spinčič, ki je pozdravil vse došle goste iz Hrvatske in Primorja. Začetkom svojega govora se je spomnil velikih dobrotnikov družbe:	osješkega
posestnika Adolfa Petra, ki je daroval družbi
25.000 K, umrlega slovenskega mecena Josipa viteza Gorupa-Slavinskega, katerega dediči so darovali družbi 5000 K in zagrebškega nadškofa dr. Jurija Posiloviča, ki je volil družbi
25.000 K. Leta 1911. je imela družba 174.000 kron dohodkov in vzdržuje 46 zavodov z 60 učitelji. Otvorila je tri nove otroške vrtce in tri nove ljudske šole. Na skupščini je bil odposlan brzojavni pozdrav predsedniku Cirilo-Metodskih Zidara v Zagrebu, vseučiliškemu1 profesorju dr. Gjuri Šurminu.
Vsklicna obravnava proti Stjepanu Radiču se je pričela v Osjeku. ker je obtoženec Radič kritiziral postopanje predsednika, ker mu ta ni dopustil lastne obrane, je senat izključil Radiča od cele obravnave, ter so ga ječarji takoj odvedli iz sodne dvorane.
Shod zaupnikov narodno-napredne stranke bo v nedeljo 7. julija dopoldne. Popoldne prirede na čast zaupnikom z dežele narodne dame iz Ljubljane in okolice velikansko ljudsko veselico v prid Narodnemu skladu. Priprave za to veselico so v najlepšem tiru in je zanimanje zanjo že vsestransko. Ker prihajajo razna vprašanja z več strani, naslavljati jih je na odbor za priredbo veselice za Narodni sklad v Ljubljani, kamor je sploh pošiljati vse dopise in pešiljatve glede te prireditve.
Za slovensko šolo v Mariboru se mariborski Slovenci resno trudijo in so nabrali že lepo svotico za mariborske Slovence in za Slovence sploh velevažno stavbo. Pri vsaki priliki se zbirajo darovi in zneski za slovensko šolo, ki je krvavo potrebna, da se odtegne mariborska slovenska mladina pogubonosne-mu vplivu nemške šole. Sedaj je g. V. Weixl, tegovec v Mariboru založil razglednice v bar-votisku v prid slovenski šoli v Mariboru. Razglednice so zelo lične in motiv je vzet iz pesmi S. Gregorčiča: »Njega ni...« Razglednice se dobijo po vseh trgovinah z razglednicami in pri založniku g. V. Weixlu v Mariboru. S tem, da kupujete te razglednice, pomagate čimpreje udejstviti hrepenenje mariborskih Slovencev po slovenski šoli.
S »Titanicom« se je potopil tudi slovenski mladenič Janko Vovk, član »Sokola« na Jesenicah. Ločil se je od svojih starišev na veliko soboto na kolodvoru na Jesenicah. Mati ga je prosila, naj še ostane vsaj čez praznike doma. a neka tajna sila ga je gnala med svet. Vkrcal se je potem na ladjo »Titanic« in se
klicati Nanka, da naj pride k meni. da ga hočem videti?«
Ognjanov je vedel, da ga bivši njegov dijak kar obožuje. On bi tudi učinil vse. kar bi zahteval.
Lice krčmarice dobi strog izraz.
»Ne, ne, brez Avramove volje se ne more nič zgoditi.«
»Nu. baj Avram ga ne pusti.«
Bilo je očividno, da je prejšnja krčmari-čina blagonaklonjenost mahoma oslabela. Kakor bi trenil, pridejo ji na misel tisočere nevarnosti, ki so grozile njenemu otroku, ako se poda v Belo Cerkev. Čutila se je slabo pri tem groznem in čudnem človeku. V duhu je obžalovala. da ga ni takoj odpravila in začela se je nemirno ozirati okrog. Toda njeno dobro srce ni pustilo, da bi se ji ukradla kruta misel v glavo.
Ognjanov je zapazil njeno zbeganost. Razumel je. da z neodločno in slabo ženskovne more govoriti o tako važnem vprašanju. Čas je tekel in treba mu je bilo misliti na beg. Odločil se je torej priti tej stvari do živega.
»Strina Avramica. pokliči baj Avrama za trenutek; hočem z njim govoriti.«
Avramici je mahoma odleglo.
»Grem in pošepetam mu na uho; toda stoj tukaj in ne pozabi na vratca. Da boš vedel, ako bi nečesa slabega zapazil zunaj...«
Na to je odšla.
XXXII.
Avram.
Ognjanov je ostal sam. Sklenil je, 'da z Avramom spregovori odkritosrčno. Najbolje je. ako zaupa popolnoma temu človeku ter se
potopil z njo'. Sliko nesrečnega »Sokola« J. Vovka piiobči »Slov. Ilustrovani Tednik«.
Zastava zgorela. Včeraj dopoldne se je vnela na Mestnem trgu ena zastava. Kako je ogenj nastal, ni znano. Zastavo so vzeli skozi okno v sobo in so jo pogasili.
Nogometna tekma Ljubljana-Celovec. Kakor se nam poroča pride ob binkoštnih praznikih v Ljubljano najboljše drugovrstno mo-žtvo alpskih dežel I. Klagenfurter Atletik u. Fussball Sportklub, na revanche tekmo proti ljubljanskemu možtvu. Ta klub se prišteva lahko med prvovrstna možtva in ima v svoji sredini naravnost izborne igralce. Ze danes opozarjamo ljubljansko občinstvo na to tekmo, katera bode jedna od najinteresantnejših, kar se jih je izbilo v Ljubjani.
V Rožni dolini se zgradi 16 delavskih hiš za železničarje pod jako ugodnimi pogoji. Ker je letos stavbena sezija jako neznatna, bi bilo treba, da se pri oddaji del v prvi vrsti upoštevajo domači obrtniki.
Mesar na Starem trgu Putrich je kupil te dni za nizko ceno bolnega vola, ki ga je hotel prodajati v mesnici. Mislil je. da bo imel pri njem masten zaslužek, a so mu v klavnici prepovedali prodajati meso. Po vola lahko pride kmet. ki ga je prodal, ali ga pa odpelje konjač. Postopanje tega mesarja se mora obsojati s strani strank kakor tudi drugih mesarev, s katerimi lahko glede cen konkurira.
»Počitniška zveza« v Ljubljani. 3 prenočišča za napredne dijake je dal na razpolago »Počitniški zvezi« g. Anton Škrjanec, posestnik in gostilničar, Šmarje-Sap št. 21 pri Ljubljani.
Poroka. Včeraj sta se poročila Andrej Sever in gospodična Pepca Zgončeva. Bilo srečno!
Princ Cusnberland ubit. Princ Viljem Cum-bcrlandski se je včeraj peljal v Kodanj k pogrebu svojega strica, danskega kralja, ki je umrl v Hamburgu. V avtomobilu sta bila poleg princa prinčev komorni sluga Greve in šofer. Nekaj minut po peti uri popoldne je princ, ki je avtomobil sam vodil pasiral kraj Frie-sack na Brandenburškem. Princ je vozil z hitrostjo 90 do 100 km na uro. Deset kilometrov od mesta popravljajo sedaj cesto. Princ je prezrl svarilno tablico in vozil je v isti brzini dalje po nanovo s kamenjem nasuti cesti. Pri tem je princ izgubil oblast nad avtomobilom in z vso silo zavozil v neko drevo. Princ je bil takoj ubit. zdrobljena mu je bila lobanja in oprsje udrto, komorni sluga Greve je odletel z avtomobila in si zlomil tilnik. Tudi Greve je bil takoj mrtev. Šofer si je zlomil roko. Prinčevi starši, ki so se z železnico peljali k pogrebu danskega kralja v Berolin. so prekinili potovanje. Truplo ubitega princa prepeljejo v Gmunden. Ponesrečeni princ Jurij Viljem Cumberlandski je bil najstarejši sin vojvoda Ernsta Avgusta Cumberlanda in vojvodinje Thyre Cumberlandske. Rojen je bil 18. oktobra leta 1880. v Gmundnu.
V Blejskem jezeru utonil. Dne 18. t. m. so potegnili iz blejskega jezera truplo 491et-nega mizarskega mojstra Nikolaja Tuška iz Bleda. Tušek je večer poprej pil v neki gostilni in odšel okolo 11. ure proti domu. Naj-brže je na potu proti domu zgrešil pot, padel v vodo in utonil.
Današnje vojaške slavnosti. Od 4.—6. ure popoldne koncert na deželnem strelišče, ob osmih zvečer koncert pred hotelom »Slon«.
Težke opekline. 50Ietni delavec Josip Benedičič je pred kratkim popivaj v neki gostilni v Zalemlogu pri Škofji Lokj. Iz nerodnosti je razbil steklenico polno špirita in se polil. Ker je kadil cigaro, se je špirit vnel. nakar je bil na mestu ves v plamenu. Zadobil je tako težke opekline, da so da morali prepeljati v deželno bolnišnico v Ljubljano.
Ponesrečil. 61etnega posestnikovega sina Podobnikarja iz Osredka pri Dobrovi je zgrabila slamoreznica, kateri se je preveč približal in mu zmečkala vse prste na desni roki.
Nasilni drvar. Posestniku Ivanu Ferjanu iz Save so njegovi drvarji tako grozili, da je bil primoran poklicati občinskega stražnika. Ko je stražnik prišel na lice mesta, je drvar Franc Plenk Ferjana tako udaril po obrazu s pestjo, da se mu je vlila iz nosa in ust kri. Plenk je nato pobegnil. Stražnik mu je sledil in ga tudi vjel. V tem trenutku potegne Plenk
zanese na njegovo čednost ali podlost. Uloga, ki jo je imel, je zaslužila žrtvovati sto takšnih življenj, kakor je bilo njegovo, samo da doseže cilj. V vsakem slučaju pa je računal na bolgarski čut pri Avramu; ta bi mu mogel prošnjo odkloniti, nikakor pa ga ne izdati. V veži so se čuli tihi koraki človeka; Ognjanov si je domislil, da prihaja Avram. In mirno je stal pred durmi.
Te so se odprle in handžija je vnišel. Njegovo debelo, zarudelo lice se je prijazno smehljalo. Zaprl je duri za seboj.
»O. grof. pozdravljen, pozdravljen! Ali si zdrav, kako se imaš? ... Dobro, da si prišel, da se vsaj vidimo in trčimo. Zelo me veseli, kako me veseli... Vsi se veselijo, tudi žena in otroci. Nanko te ni videl že pol leta... Bil si mu učitelj in svetovalec ... Pozdravljam te, lepo pozdravljam ... Glej ga no. glej...«
In navdušenih in radostnih vzklikov ni hotelo biti konca.
Ognjanov je bil presrečen. Pogumno je pristopil k stvari in s kratkimi besedami opisal Avramu položaj, ponovivši pred njim prošnjo, ki jo je bil pred trenutkom izrazil njegovi ženi.
Avramu se je lice širilo in svetilo od čimdalje večje radosti in sreče ...
»Nu. tako. tako, čemu ne bi?... Znamenito, čemu treba o tem dalje govoriti? ... Kdo ne bi pomagal narodu ?_«
»Hvala vam, baj Avram,« reče Ognjanov ganjen. »V tem velikem trenutku ima se vsak Bolgar žrtvovati ter prispeti z nečim na oltar domovine!«
»Kdo ne bi prispel, ako je Bolgar, kdo ne bi prispel? Kdor se odteguje sveti stvari, on bo od Boga proklet... Lepo. lepo ... Katerega
stražniku sabljo iz nožnice in ga hoče udariti. Stražnik je sicer udarec zabranil z levo roko. a je bil pri tej priliki nevarno ranjen. Končno se je stražniku posrečilo Pilenka aretirati in ga izročiti orožnikom, ki so ga izročili okrajnemu sodišču v Kranjski gori;
Obstreljen. 251etni Josip Crbašek iz Moš pri Smledniku je dne 17. t. m. pred neko gostilno v Terbojah na posestnikovega sina Ivana Kalana iz neznanih vzrokov izstrelil tri strele. Ena kroglja je priletela Kalanu naravnost v prsa in ga tako težko ranila, da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico.
Vulkan Etna. Iz Taormine prihajajo poročila. da se iz sicilijanskega ognjenika Etne že dva dni vzdigujejo velikanski dimi. Vsa okolica je pokrita s črnim pepelom. Na gori so se pokazale nove razpoke.
Strahovita eksplozija. V pretnogokopu v Monmouthu pri Londonu se je zgodila te dni strašna eksplozija. Dosedaj so potegnili iz jame šest trupel. Število težko ranjenih je zelo veliko. Osemnajst ljudij se še vedno nahaja v jami in nikakor ne morejo priti do njih.
Črne koze v Pragi. Crne koze, katere so zanesli iz Italije v Prago, so zahtevale v Pragi v pondeljek prvo žrtev. Umrl je namreč otrok neke delavke. Trije otroci se nahajajo v smrtni nevarnosti.
Most se je podrl. Pri pogrebu v gorski vasi Rudolfswaldau se je nenadoma podrl leseni most. Okolo 100 pogrebcev je padlo v potok, 50 je težko ranjenih.
Atentat na ruskega tenorista Bahlanova. Neka zelo odlična dunajska dama je na znanega ruskega tenorista Bahlanova, ki gostuje sedaj na Dunaju, izstrelila iz samokresa dve kroglji, ne da bi ga zadela. Bahlanov je imel ž njo ljubavno razmerje in je sedaj takoj odpotoval iz Dunaja.
Celo družino zastrupil. Mizar Franc Bauer iz Stuttgarta je radi neozdravljive bolezni zastrupil sebe in vso svojo družino. Ko so sosedje udrli v stanovanje, je bila že rodbina mrtva.
Ogenj na vseučilišču. Na vseučilišču v De-logu v Ameriki je med predavanjem nenadoma zbruhnil ogenj. Pet indijskih dijakov je zgubilo življenje, dočint so se ostali rešili.
Kako se ljudje ženijo. V Damionu se je ohranila še stara navada, da se nevesta kupi, oziroma proda. Na sv. Mihaela dan se namreč snidejo vse one ženske, ki se hočejo poročiti v nekem drevoredu. Tja pridejo oni možje, ki bi se radi oženili. Tam se začno drug z drugim zabavati. Da bi ne bil nihče ogoljufan, ima vsaka deklica na krilu prišita znamenja z taksamta; kolikor znamenj, tolikokrat po sto frankov ima deklica. Seveda, ako deklica neče onega, ki si jo izbere, ni primorana, da bi ga vzela. Ženska si lahko izbere moža s tem, — da mu da — svoj solnčnik. V Penzi na Španskem pa je stara navada, da sede poroke željne ženske na mostu in ženitve željni možje hodijo po mostu. Katero moški obgovori
—	ta je srečna, izbrana. V bližini se nahajajo starši, s katerimi se potem poglihajo. Ako kaže — steče, ako pa ne — pa gredo brez zamere vsak svojo pot.
»Kinematograf Ideal«. Danes in jutri še izborni spored. Med tem krasno barvana ame-rikanska drama »Žena tihotapca«, dolga francoska drama iz življenja »Druga«. Za obilo smeha skrbe najboljši komiki: Luka. Fric in Moric. Na koncu zanimiv »Journal Pathe«. V soboto »Smrtno darilo« sencacijska tragedija iz življenja artistov.
DRUŠTVA.
Občni zbor Št. Peterske tnožke in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda z običajnim sporedom bo v petek 31. t. m. v gostilniških prostorih g. Ivana Zupančiča na Ahacljevi cesti št. 15.
Odbor jezdnega odseka tel. dr. Sokol v Ljubljani naznanja, da se vrše od danes naprej jahalne vaje na dirkališču in sicer vsako nedeljo in praznik od 7.—9. ure zjutraj. Vaje v torkih in četrtkih v jahalnici vsled tega odpadejo.	Na	zdar!
Aakadetnično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju naznanja, da je dne 18. t. m. položil njegov član-preglednik tov. Ivan Vurnik II. (zadnji) državni izpit iz arhitekturne stroke.
fanta hočeš?«
»Pošljimo Nanka... On je starejši in mod-rejši.
»Dobro, dobro, tvoj učenec... On za vašo milost da svojo glavo... Kako bo vesel, ko mu povem. Ali si napisal pismo?«
In Avramov glas se je radostno tresel.
»Sedaj napišem par vrstic... Pri teh besedah jame Ognjanov iskati po žepih; »nimaš koščeka papirja?«
Handžija izvleče izza nedrij košček pomazanega papirja, postavi svojo pripravo za pisanje pred Ognjanova in reče:
»Ti napiši pismo, jaz pa skočim v proda-jalnico; saj veš ti psi so pravcati tatovi.« ..
»Le kmalu se vrni baj Avram z mojim Nanekom. kakoi sem ti rekel; ne morem se muditi, treba se je požuriti.«
»Takoj čez trenutek.« In handžija, vrgsi svoj poslednji veseli pogled na svojega gosta, zapre duri.	, ,
Ognjanov hipoma napiše hsteK. Obsegal
je naslednje vrstice:
»Vstaja je izbruhnila ter gori v plamenu. Ne odlašajte niti za trenutek: nemudoma raz-g|asite vstujo; cnu 2ct& nuj ocl zadaj vdari na Tosun-beja, druga naj razburi vasi... Pogum in vera!... črez mal° caSa Pjidem jaz med vas. da umrem za Bolgarsko. Živela vstaja!
Ognjanov.«
Kar častital si^ je k uspehu. Nikdar bi ne bil slutil najti takšno gotovost in patriotizem pri Avramm Z nepotrpežljivostjo je napenjal posluh, hoteč začuti očetove in sinove korake. Hrup in lajanje psov je zamolklo odmevalo sem iz ulice. Svetilka je prskala in otožno brlela. spuščajoč kvišku stolp smradljivega dima.
I. S. MACH AR:
Kristusovo trpljenje.
(Konec.)
13. junija. Dnevne vesti. Prečastiti gospod župnik iz Kapernauma nam piše. da jih je »prorok« Jošua tam obiskal. Pravijo, da je govoril z nekim človekom, z nekim norcem, ki je bil prepričan, da ima hudobnega duha v sebi. Po mestu so se temu smejali. Prečastiti gospod župnik dodaje prav primerno, da je govoril hudoben duh s hudobnim duhom. Soglašamo. Da bi bila žandarmerija na kakšen način posredovala. nam ne poročajo. Seveda, saj gre le za sveto vero in za cerkev.
18. juliia. Dnevni vesti. »Galilejski glasnik« piše o teku. ki ga je povzročil zloglasni Jošua. Na nekem hribu je baje zbral ljudi okrog sebe in jim na svoj način pridigal. »G. g.« objavlja nekoliko odlomkov — ne maramo jih po-natiskovati. omenjamo pa le toliko, da mrgoli v vsakem stavku veleizdajstvo, žaljenje cerkve in njenih organov in da bi bila vsa pridiga zanimivo berilo za gospoda državnega pravd-nika — seveda, če bi mu bile take reči količkaj pri srcu.
17. decembra. Dnevne vesti. O »preroku« Jošui smo dlje časa molčali in čakali, če bodo organi posvetiti svojo pozornost njegovemu »rogoviljenju. To se ni zgodilo. Treba bi bilo, da bi poslali pobožni kristjani svoje tožbe naravnost v Rim kabinetni pisarni Njega veličanstva cesarja Tiberija. Zdi se. tla nima Njega ekscelenca gospod namestnik Pilat točnega pregleda vse zadeve. O njegovi dobri volji pač nočemo dvomiti. Ali pa morda le ...?
12.	januarja. Dnevne vesti. Prečastiti gospod župnik iz ... nam javlja o pohujšanju, ki ga je povzročil potepuh in »prerok« Jošua v njegovi župniji. Omenjeni mož je namreč stopil v hišo gospoda Simona, (zdi se nam seveda čudno, kako morejo biti gospodu Simonu taki -obiski všeč), sedel je za mizo. tedaj pa so se
odprla vrata in vstopila je--------------zlogasna
vlačuga tega mesta Magdalena, da bi se nekoliko »pogovarjala« z moštvom. Kakšen razgovor je bil to. ugane vsak poštenjak. Gospa Simonova in njena hči sta ogorčeni zapustili sobo. Gospod Simon je baje ostal. Enostavno beležimo...
17. aprila. Jošua je zopet v Jeruzalemu. Kakor prizanašanje oblasti, tako raste niegov pogum. Možak uganja svoje burke, »pridiga« in jezi pobožne vernike. Pri neki priliki je samega sebe označil za — sina božjega. Bil bi že zadnji čas. da bi krščansko ljudstvo samo nastopilo, če — trpe oblasti tako bogo-skrunstvo.
25. maja. Iz uvodnega članka. Pridiga hujskača Jošue ob jezeru, iz katere smo objavili nekoliko odlomkov, je vrhunec vsega, kar je izvedel ta puntar v svojem revolucionarnem delovanju. Tukaj ni napovedal vojne le sveti cerkvi, temveč vsemu državnemu organizmu. Vse dosedanje nazore je postavljal na glavo; tukaj ^e storjen prvi korak na poti do revolucije. Le hoče cesarska vlada še zdaj molčati, tedaj naj pade odgovornost za vse. kar se utegne še zgoditi, na njeno glavo...
... Sicer pa smo zvedeli, da je Njega ekscelenca gospod baron Chlumčansky poslal obširno spomenico Svetemu očetu v Rim s Prošnjo, da bi Njega svetost nastopil pri Njegovem veličanstvu cesarju Tiberiju.
14. julija. Novice z dežele. Naposled! Zdi se. da je posvetna pravica spoznala svojo nalogo za varstvo naše svete vere. Kralj Hero-dež je dal obglaviti novega jordanskega »pre-Toka«. Johanaana ni več. Z veseljem pozdravljamo ta čin. spoznavamo v njem prst božji in upamo, da ne ostane pri tem prvem koraku. Jošua je še prost. No. kralj Herodež ima drugačne pojme o svoji dolžnosti, kakor drugi vladarji.
17. oktobra. Iz podlistka patra Lapoka.
Takemu preroku je tisočkrat bolje kakor meni, ki se moram mučiti s podlistkom o njem. Zadel je boljši zgoditek. On se sprehaja, prerokuje, in dobrosrčni ljudje mu dajejo, kar imajo:	De-
narja. masla. jajc. Če ni več takih ljudi, gre na si napuli korenja, koruze, ali pa tudi pšeničnega klasja! In dober svet bi si dal kdor bi se mu zoperstavil. Kaj? Saj je gospod Jošua sin božji, in oni tam so njegovi učenci — torej jezik za zobe. človek, in zahvali se še za milost...!
Pa ti čudeži! Gospod Jošua nima sam kaj jesti, ali z dvema ribicama in s petimi hlebci zna nasititi pettisoč ljudi. Tega umetnika priporočamo gospodu vojnemu ministru — kakšni prihranki in kakšne olajšave bi bile to za vse, ki stokajo pod davčnim bremenom...
... Posebno ljubeznjivi modrijani so njegovi »učenci«. V svojem mizarstvu se sicer ni izučil, kljub temu se da imenovati »moistra« in ima »učence«. Enemu izmed njih, nekemu Simonu, je obljubil službo hišnika v nebesih — čestitamo! Nekemu drugemu je zopet obljubil prostor poleg sebe — lepa družba...
... Nekoliko norih mater mu je dalo svoje otroke v naročje. Gospod Jošua ve. kako se vpliva na lahkoverno ljudstvo. Pohvali kakšnega stokajočega otroka, in mati pojde v ogenj za te. Diplomati so vedno najmodrejši.
... Sicer pa je »sin božji« pristopen tudi »večno ženskemu«. V Betaniji je dvoje sester, ze starejših devic, in tema dvema gospod Jo-sua baje ni ravnodušen. Oni pa tudi njemu ne. Le da on ne ve. za katero bi se odločil. Ena zna umetno kuhati, druga zna lepo ubogati. O Marija — o Marta — kako težka je izbera, če postane človek prerok...!
16. decembra. Dnevne vesti. Jošua je odšel povsem prost iz Jeruzalema. To konstati-ramo brez opazke. Pa zagotavljamo, da nam bo poslej nedotakljivost države in najvišjih useb prav tako malo pri srcu kakor gospodu državnemu pravdniku svetost cerkve in njenin •organov...
10. aprila. Jošua je včeraj prijahal kakor tnumtator v Jeruzalem. Množica ga je raznašala za »sina Davidovega«. Ce bi Njega Veličanstvo cesar Tiberij premilosiivo obiskal
svoje zvesto mesto, ne bi mogel /)iti sprejem krasnejši. Varnostni organi so spali včeraj in spe še danes.
13. aprila. Dnevne vesti. Kakor smo zvedeli. so zaprli zloglasnega puntarja Jošuo.
14. aprila. Iz daljšega članka. Naposled se je vlada vendar ohrabrila. Naposled so se odgovornim faktorjem odprle oči. To konstati-ramo z nekim zadovoljstvom. Vedno smo bili nasprotniki prekucuškega stremljenja, ki je napreženo zoper prestol in oltar. Dvigali smo svoj elas le v interesu reda in miru bogaboječnih občanov. Danes nam daje vlada prav. Pozno, toda vendar...
15. aprila. Iz nekega poročila. Zaslišava-nje Jošue je potrdilo, kar smo razglašali tri leta. Sovražnik svete cerkve, sovražnik presvetlega cesarja...
... Pri zaslišavanju se je vedel zelo drzno in nastopal prav samozavestno. Njega ekscelenca gospod namestnik je bil navzoč pri zaslišavanju in se je sam oglasil z nekaterimi vprašanji...
Vsi pravniki menijo, da ne more puntarja Jošue miniti smrtna kazen. In ljudski glas soglaša z njimi.
16. aprila. Iz daljšega poročila. Dasi je bila usmrtitev Jošue strašna predstava, je bilo vendar na obrazih in v govorih ljudstva spoznati zadovoljstvo. Ni čuda: Kar kdo ceni za najsvetejše, tega ne da žaliti. Smrt Jošue je bila po pravici zaslužena...
Mala opazka za prihodnjič. Vsi trije obsojenci so viseli povsem nagi na križih. Ali niso mogli nabaviti vladni organi vsaj plavalnih hlač zanje? Videli smo celo vrsto bogaboječih žen in devic, ki so od srama zardele in se ogorčeno obrnile proč. Dobro je dati primer, ki odstraši. toda sramežljivost gledalcev se ne sme žaliti...
Interpelacija prof. Masaryka in tovarišev, ki navaja tudi to črtico, vprašuje nazadnje:
Ker se je to delo, kakor rečeno, že dolgo brez ovire prodajalo, vprašujemo: »Ali je gospod justični minister pripravljen preprečiti ponovitev takih očitno krivičnih in veksativnih konfiskacij?«
Zgodovina „Društva zdravnikov na Kranjskem.’
Po virih sestavil dr. Vladimir Rudež.
»Društvo zdravnikov na Kranjskem« je poleg »Družbe zdravnikov na Dunaju« Pajsta-rejše društvo zdravnikov v Avstriji, med deželnimi zdravniškimi društvi pa je najstarejše sploh.
Leta 1861. in sicer 10. junija se je poslal med vse ljubljanske zdravnike circulandum. podpisan od primarija dr. Fuxa in prof. dr. Valente, ki je povdarjal. kake važnosti bi bilo za zdravnike bralno društvo. Skoraj polnoštevilno so se odzvali ljubljanski zravniki povabilu na razgovor in so na zborovanju, ki se je vršilo dne 15. junija 1861 v dvorani porodniškega oddelka deželne bolnice, naročili kolegom dru. Eislu. dr. Keesbacherju in prof. dr. Valenti, da izdelajo načrt pravil zdravniškega bralnega društva
Dne 5. oktobra 1861 je deželna vlada dovolila ustanovitev bralega društva in se je to dne 28. oktobra konstituiralo. Predsednikom je bil izvoljen deželni zdravstveni svetnik dr. Konstantin Schrott. tajnikom profesor dr. Alojzij Valenta, blagajnikom pa Matthiius Finz, mestni ranocelnik.
Prvi občni zbor je bil 18. decembra 1861. Glasom pravil je bil namen društva znanstven, česar so se zdravniki zavedali in so že prvo leto priredili več znanstvenih predavanj. Na predlog dr. Valente se je na ad hoc sklicanem
*	K petdesetletnici »Društva zdravnikov na Kranjskem«. (Iz »Liiečnički vijesnik«).
izvanrednem občnem zboru dne 28. oktobra 1862 sklenilo, spremeniti bralno društvo v »Društvo zdravnikov na Kranjskem«.
Dne 4. decembra 1862 je vlada potrdila to izpremembo pravil ter je bil 22. decembra zadnji občni zbor bralnega društva, ter obenem prvi občni zbor »Društva zdravnikov na Kranjskem«. Per acclamationem je bil izvoljen prejšnji odbor, namreč zdravstveni svetnik dr. Schrott. profesor dr. A. Valenta in ranocelnik M. Finz. »Društvo zdravnikov na Kranjskem« je bilo prvo društvo zdravnikov v Avstriji, v katerem so bili ravnopravni člani doktorji medicine in ranocelniki. Takoj prvo leto so pristopili vojaški zdravniki. Tudi javne oblasti so upoštevale pomen društva. Deželni odbor se je namreč leta 1863 obrnil na društvo. da poda svoje mnenje o deželni blaznici, katero je nameraval ustanoviti.
Dne 11. novembra 1865 se ie po zaslugi prot', dr. Valente slavnostno otvoril pataloško-anatomski muzej v prostorih bolnišnice, katere je za to odkazal deželni odbor. Za muzej so pridno zbirali preparate zdravniki ljubljanske deželne bolnišnice, osobito tedanji primarij dr. Karl Bleiweis-Trsteniški. dr. Dornig. dr. Fux, dr. Keesbacher, dr. Pestotnik in prof. dr. Valenta. ki je obenem posloval kot kustos muzeja.
Tudi knjižnica sc je nahajala v deželni bolnišnici ter je hitro naraščala.
Leto 1866. je važno, ker se je to leto po-/ožil temelj dr. Loschnpr-Maderjevi ustanovi, ki je postala tako važna v našem društvenem življenju. »Društvo zdravnikov na Kranjskem« je namreč imenovalo leta 1865. svojim častnim članom dvornega svetnika dr. I. barona Loschnerja. zdravnika cesarjevega, znanega pedijatra. V zahvalo za to imenovanje poslal je dr. Loschner društvu 100 gld. z željo, da se porabi ta svota za potovalni štipendij ali za ustanovitev zaklada v podporo ubogih vdov po društvenikih. Na to se je na seji društva dne 24. marca 1866 sklenilo, da se ustanovi podporni zaklad za vdove in sirote dru-štvenikov. Vsako leto naj se med društveniki nabirajo prispevki, da se doseže svota 1000 gld. potem se ustanovi zaklad pod imenom dr. Loschner jeva ustanova. Dr. Loschner je daroval za ta zaklad še 2235 gld.
Leta 1867. se je izreklo društvo proti temu, da se odpravi deželna najdenišnica.
Kmalu se je pokazalo, da se bo društvo moralo brigati tudi za stanovske interese. L. 1869. je namreč justično ministrstvo znižalo pristojbine sodnih zdravnikov. Leta 1870. so se po predlogu dr. Gausterja pravila v toliko spremenila, da je namen društva tudi pospeševati javno higijeno ter stanovske interese.
Leta 1873. se je vršil prvi shod avstrijskih zdravniških društev na Dunaju. Naše društvo je zastopal prof. dr. Valenta.
(Dalje.)
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 21. maja. Državni zbor je danes pričel drugo branje službene pragmatike državnih uslužbencev. Med veliko pozornostjo je poročal v imenu odseka referent poslanec Čech ter naglašal, da je današnji dan historičen za vse avstrijsko uradništvo. Zadeva službene pragmatike se nahaja že 3 leta pred parlamentom in je na vse strani dobro obdelana, tako da more odsek priporočati parlamentu predlogo, da jo ta odobri. Po minoritetnih poročevalcih je posegel v debato tudi poslanec Konečny ter označil stališče čeških narodnih socialistov.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Budimpešta, 21. maja. V današnji seji ogrskega državnega zbora se je pričel odločilni boj med vlado in opozicijo. 2e začetkom seje ob
10. uri 40 minut je prišlo do burnih prizorov. Poslanec Aponyi se je prijavil k besedi pred dnevnim redom, kar mu je predsednik dovolil, odklonil pa je prijavo poslanca Justha, vsled česar je tudi Aponyi resigniral na govor. Komaj je bila seja otvorjena, je zagnala Justhova stranka silen krik. ki je trajal nad četrt ure.
Justhovci kličejo: Škandal, nasilstvo, terorizem, sramota! Vsled krika v zbornici ni mogoče razumeti nikogar. Podpredsednik pokliče Justhovce k redu. Justha samega trikrat ter ga izroči imunitetnemu odseku, ki ga bo izključil. Justh zahteva tajno sejo. Brez ozira na to zahtevo prečita podpredsednik Navayev pismo, v katerem podaja ta demisijo. Strahovit hrup se dviga zlasti ko začne Lukacs govoriti, Justhovci razbijajo in kličejo: »Mi zahtevamo tajno sejo!« Justh prihiti pred ministrskega predsednika ter ga zmerja. Ko konča Lukacs. odredi podpredsednik tajno sejo, v kateri nadaljujejo Justhovci in stranka iz leta 1848 kravale. V kuloarjih se govori, da so prinesli Just-liovci revolverje s seboj. Brambna predloga ni prišla v debato.
NOVA IMENOVANJA ZA BOSNO.
Sarajevo, 22. maja. Vse tukajšnje časopisje obsoja z naj večjo odločnostjo imenovanja novih upravnih uradnikov za Bosno ter ostro na* pada skupnega finančnega ministra Bilinskega, ki je izposloval ta imenovanja na škodo vse Bosne. Časopisi pišejo, da je nagnal Bilinski v Bosno vso silo avstrijskih, ogrskih in poljskih oirokratov, ki naj »osreči Bosno« s svojim globokim znanjem in skušnjami, kar se tiče bosanskih vprašanj. Listi napovedujejo že v naprej najostrejšo opozicijo, proti takemu impor-tiranju birokratov, posebno, ker je doma v Bosni dovolj zmožnih mož-domačinov, ki se jih redno preterira na korist tujcev. Bosanski sabor bo že znal obračunati s politiko novega finančnega ministra Bilinskega.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk >Učiteljske tiskarne*.
Mali oglasi.
Proda se lepo ohranjen otročji voziček. Poizve se Spodnja Šiška. Planinska cesta št. 27L
Gospodična išče hrano in stanovanje. Ponudbe pod »Stanovalka« na »Prvo anončno pisarno«.
Spretne šivilje se takoj sprejme. Kje. pove »Prva anončna pisarna«.	348—4
Cenjenim gostom, ki prihajajo v Trst javljam. da dobe prenočišče v ulici Carradovi št. 18. dve minuti od južnega kolodvora. Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič, voditelj gostilne N. D. V.	336—15
FR. P. ZAJEC
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski Izprašani ln oblastveno koncesljonlranl optik ln strokovnjak svoj
optični zavod.
Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst. Očala, ščlpalnlkl natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
		MKVCT*«
		
—	424
dy-ja. ki si je bil na mah osvojil njeno naklonjenost.
— In ti štirje, madame, je nadaljeval plemič, so mislili, da jih je premalo in poklicali so na pomoč celo vojsko tovarišev, da bi me poslali iz tega sveta. Bil sem v smrtni nevarnosti. iz katere me je rešil plemeniti vojvoda. Mignil je in živel sem. Bil je junak, vojvoda, zakaj ukrotil je ljudi, podložne njegovemu smrtnemu sovražniku. Moj bog. kdo mi je priča, da ni ta čin doprinesel vsega in pospešil njegovo smrt!... In takrat sem obljubil, ma-dame, da se bom skazal hvaležnega svojemu rešitelju, oziroma njim. ki so mu bili ljubi. Prepozno sem dospel v ulico Barbette. kjer je padel on in od tistega časa se je spremenilo toliko. toliko ...	-*
Passavant se je ustavil s pripovedovanjem. Kdo mu je narekoval besede, kaj je hotel povedati? Kdo ga je silil v naročje nečemu, kar utegne izpremeniti ves tek njegovega življenja? Sam si je hotel dati odgovor in se prisiliti. misliti le na to. kako najlažje razvneti in razdražiti prebivalce tega gnezda, da padejo po njem. po domnevnem ubijalcu njih gospodarja. Čakal je. da se odpro vsak hip vrata in da mu napove gospod Helion aretacijo in da bo prisiljen umreti. Ali nikogar ni bilo. Soba je bila mračno razsvetljena in plemenitaši se niso ganili s svojih mest. Valentina je poslušala njegovo pripovedovanje z izrazom hvaležnosti.
— Hvala vam, gospod, je dejala. Mnogo dobrega je storil ubogi moj vojvoda; vam je i-ešil mlado vaše življenje in s hvaležnostjo se /a spominjate. Govorite dalje, pripovedujte mi!
— 421
Hardy se je zdrznil. Torej je njegovo ime znano kot ime ubijalca vsepovsodi!
— Več. je odogvoril brez pomišljanja, poznam Ea!
— Oh. oh! Ali morebiti veste, kje se nahaja?
— Vem!
— Hodite z menoj!
Passavant mu je sledil s skritim smehljajem na licu. Sla sta skozi gruče in vse naokrog je govorilo le o uboju, o morilcu, o ponesrečenem zajetju, o Burgundcih itd. Maščevalna strast se je vsedla vsem v kri in meso in le čakala, da popuste brzde.
Dospela sta pred vojvodovo stanovanje. Oficir je mignil Passavantu, da počaka; vrnil se je čez nekaj časa in ga odpeljal v krasno sobo. Položil je že roko na kljuko, ko se je okrenil in dejal:
—- Gospod, imenujem se Helion de Lignac. Koga imam čast naznaniti?
— Plemiča Hardyja de Passavant! se je oglasil odgovor.
Passavanta se je polastilo veselo razpoloženje. Spoznal je. da je v sredi sršenovega gnezda, da mu je treba reči le besedico in cela zbrana sila bi padla po njem. in on bi se boril, boril in se izpostavljal smrti, katere si je tako želel.
In Passavant je odprl sam vrata in vstopil, odrinivši strmečega Heliona na stran. Le ta se je urno obrnil, ko mu je zaprl plemič vrata nred nosom in odhitel v dvorano, ki je bila največja v gradu. Dvorana je delala impozanten vtis in bila je opremljena z vso raz-
Hiša Saint-Pol.
106
2v£odIIstianja,
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg
priporoča cenjenim damam vsakovrstne
= slamnike =
po najnlžjlh cenah. Sprejema tudi vsa popravila ter jih izvršuje točno in najceneje.
Za obilen obisk se priporoča	195
Minka Horvat.
NajflnejSI
ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“.
„NARODNAlČAVARNA“.
Novo došla, priljubljena elitna
dunajska damska kapela
koncertuje vsak večer.
Začetek ob pol 9 zvečer. Vstop prost.
Slavnemu občinstvu in rodoljubom iz dežele se priporoča za obilen obisk
FRAN KRAPEŠ, kavarnar.
po O in. izTrod:
„DAN“
se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin.
r r i
r
Za birmance
priporoča
„Angleško skladišče oblek“, O. Bernatovič,
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
obleke, klobuke in slamnike za dečke, kakor tudi oblekce za deklice.
Velikanska izbera izgotovljenih oblek za gospode in najnovejša konfekcija
  za dame.  ......    =-•=-
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
BLAŽ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg.
y	y	/V	'	'	'
CESARK, Selenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, na žel.prel.pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta* LIKAR, Glince.
STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica.
tlllllllHillMIIIlillMMMIIIItll
Spija uliti nr, ihfciae ii srebrnine
H. SUTTNER
Ljubljana, Mesta! trg št. 25.
Lastna potokolirana tovarna ur v Švici.
Tovamik ix znamka
mr „iko“ -im
Cenik zastonj in poštnine prosto.
najboljše slovensko pivo varne Laški trg
11 se toči v hotelu „ILIRIJA“. ===== MsiTarnsi je vsako noč do jutra odprta.
: ■	+	/'"mv	‘
‘	i
I.
— ZA BIRMO!
Najboljši in najcenejši vir za nakup birman- ............-	skih daril.	■■■
Največja izbera ur, zlatnine, srebrnine.
Srebrne inoške ali damske ure po K 980; zlata damska ura K 23—; sreb. verižica K3 —; sreb. dvostranska veriž. (zelo moderna) K 4—.
Ljubljana,
Prešernova ulica št. 1 (samo nasproti franc, samostana).
Lastna tovarna ur v Švici. Precizij8%"e7a^Ua’ Uni°n’
1887 Jubilejni cenik zastonj! 1912
Fr. Čuden,
noc
odprto
odprto
Rez. fond nad s K 800.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. 3, (lastno, iiiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice m na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
gir
411 01 2 0
—	422 —
košnostjo one dobe; njena dolžina je znašala 150 čevljev, v ozadju se je nahajala velika tribuna, v steni je bilo vdelanih štiriindvajset oken. strop snežno bel in na ognjišču se je mogel peči naenkrat cel vol.
V	tej dvorani je bilo nameščenih dvatisoč mož nabrane posadke in jeklo njih oklepov in orožja je brnelo celi dan neprenehoma po obsežnem prostoru in zdelo se je. da se pregiba v nji nemirno valovje, stresajoče jeklene grebene. .Ko je prihitel Hclion, je govoril ravno gospod de Cousy zbrani množici, stoječ na mizi in ves blesketajoč v jeklu.
-- Nesramnost Burgundcev kipi do vrhunca. je menil z mirnim, a srepim glasom. Francosko plemstvo je izgubljeno, pokopano, ako se ne postavi z vso silo po robu vteleše-nemu zasramovanju. Vojvoda, podpiran od kraljice in izrabljajoč kraljevo nemoč, ne skriva več nakane, da hoče gospodariti nad Parizom in izžeti ljudstvo do zadnjega soka. Vprašam vas, korenine starega plemstva Francije, kdaj je šlo izzivanje tako visoko! Vprašam vas. ali hečete trpeti vse to?
Med hrupom rožljajočega orožja, klicev, vzdiganjem pesti se je odbijal od zidov en sam krik. ki je prevpil vse druge:
— Maščevanje, maščevanje!
— Da. maščujmo se! je nadaljeval gospod de Cousy. Vse gre za tem, vse dokazuje, govori. kriči, kaže s prstom, da je Ivan Burgundski zasnoval umor nesrečnega princa, našega pravega gospodarja, prvega poštenjaka, prvega plemenitaša celega kraljestva. Padel je, po noči. v temni ulici, pod zavratnimi, straho-
— 423 —
petnimi sunki morilca, ki je pobegnil brez sledu. Ali pravega ubijalca pa poznate vsi in ta ne sme uiti maščevanju, ki smo ga prisegli ljubljenemu gospodarju.
Dvorana se je zopet stresla v grmečem pritrjevanju.
Med tem se je Helion preril skozi množico k Cousy-ju ...
Passavant je bil naglo stopil v sobo in zaprl vrata za seboj. Osem ali deset plemičev je postajalo po kotih, pri oknih z resnimi obrazi. V naslanjaču je sedela, oblečena v žalno obleko, vsa objokana Valentina Milanska. Plemič se” ji je brez obotavljanja približal in z vso prirojeno mu gracioznostjo upognil pred vojvodinjo koleno v pozdrav.
— Kdo ste. gospod? je žalostno vprašala vojvodinja.
Passavant je uprl vanjo svoje nedolžne oči in je dejal:
— Madame. visokost vojvoda me je rešil
smrti...
Valentina je pogledala plemiča in njegov obraz in njegov glas sta blagodejno vplivala nanjo.
— Govorite, je dejala s trpkim nasmehom. Izrazite se!
— Nekega večera, madame. sem bil prisiljen potegiti meč proti štirim plemičem.
— Proti štirim — vi sam? se je začudila vojvodinja.
— Madame. zaradi tega proti štirim, ker so bili vsi štirje proti ubogi ženski...
Vojvodinja je začela pozorno motriti Har-
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-
•	• odvisnem dnevniku ::
V
DAN“
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah „Prva anončna pisarna “ v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.