GEOLOGIJA 60/2, 328-333, Ljubljana 2017 Poročila 4. svetovni forum o zemeljskih plazovih v Ljubljani, 30. 5.–2. 6. 2017 Timotej VERBOVŠEK1, Mateja JEMEC AUFLIČ2 & Matjaž MIKOŠ3 1Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Privoz 11, 1000 Ljubljana 2Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana 3Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana V Ljubljani je letos potekal četrti Svetovni fo- rum o zemeljskih plazovih (4th World Landslide Forum, WLF4, https://www.wlf4.org/). Forum z naslovom »Dvig kulture sobivanja z zemeljskimi plazovi« je bil organiziran v kongresnem centru Cankarjevega doma med 30. 5. in 2. 6. 2017. Iz- vedenih je bilo tudi več spremljajočih dogodkov, okrogla miza in razne delavnice, zaradi česar se je dogodek razločeval od siceršnjih kongresnih prireditev. Organizatorji so bili Univerza v Ljubljani (Fa- kulteta za gradbeništvo in geodezijo ter Naravo- slovnotehniška fakulteta) in Geološki zavod Slo- venije, pod okriljem mednarodnega konzorcija za zemeljske plazove (International Consortium on Landslides, ICL, http://iplhq.org/category/ home-icl/) ter Mednarodnega programa za ze- meljske plazove (International Programme on Landslides, IPL). Vse tri omenjene slovenske or- ganizacije so včlanjene v konzorcij ICL, ki vklju- čuje preko 60 organizacij z vsega sveta (http://icl. iplhq.org/). Pretekli trije forumi so potekali v le- tih 2008 v Tokiu, 2011 v Rimu in 2014 v Pekingu. Letošnji dogodek je bil izveden pod častnim po- kroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Foruma se je udeležilo več kot 600 raziskoval- cev in strokovnjakov s področja raziskovanja in varstva pred zemeljskimi plazovi; predvsem ge- ologije in geotehnike oziroma gradbeništva, pa tudi predstavnikov organizacij UNESCO, FAO, UNISDR, IUGG, IUGS, FAO ipd. Znanstveni od- bor je štel preko 100 članov, organizacijski odbor pa več deset znanstvenikov in strokovnjakov s področja raziskovanja zemeljskih plazov. Prijavljenih je bilo več kot 600 povzetkov in nato recenziranih skoraj 400 polnih prispevkov. Slednji so bili objavljeni v šestih knjigah založbe Springer z naslovom Advancing Culture of Living with Landslides (Izboljševanje kulture življenja z zemeljskimi plazovi). Vsaka knjiga obsega eno izmed petih obravnavanih tematik, pri čemer je bila ena knjiga izdana kot dvojna številka. Obseg tiskanih prispevkov s foruma je preko 3600 stra- ni. Teme, predstavljene v knjigah, so: 1. Sendajsko partnerstvo 2015–2025 (ta knji ga zajema dejavnosti ICL in je v elektron ski obliki prosto dostopna na spletu), 2. Napredek pri raziskovanju zemeljskih plazov, 3. Napredek pri tehnologijah sanacije ze meljskih plazov, 4. Raznolikost oblik zemeljskega plazenja in 5. Zemeljski plazovi v različnih okoljih. V sklopu foruma so imeli uvodna predavanja štirje priznani strokovnjaki: - Claudio Margottini (Italija): o ogroženosti naravnih in kulturnih zaščitenih območij zaradi zemeljskih plazov, - Jordi Corominas (Španija): o padanju kamenja in fragmentaciji, - Vit Vilímek (Češka): o poplavah iz ledeniških jezer ter - Irasema Alcántara-Ayala (Mehika): o plazovih in družbi. V času foruma so udeleženci sprejeli »Lju- bljansko izjavo«, s katero se podpisniki obvezu- jejo prizadevati si za zmanjševanje tveganj in ne- sreč zaradi zemeljskih plazov. Izjava se navezuje na uresničevanje Sendajskega okvira za zmanj- ševanje tveganja nesreč 2015–2030 (Sendai Fra- mework for Disaster Risk Reduction), ki so ga leta 2015 sprejele članice Združenih narodov. Forumu naj bi sledile tri strokovne ekskurzi- je, prva po Sloveniji ter bližnjih predelih Avstrije in Italije, druga po severnem delu Italije in tretja na Hrvaško ter v Bosno in Hercegovino. Zaradi premajhnega števila prijav na drugi in tretji ek- skurziji je bila organizirana le prva tridnevna s skoraj 30 tujimi udeleženci, ki je potekala v Vi- pavski dolini (plazovi na Rebrnicah, Slano blato, Stogovce, Selo), v dolini Soče (drobirska tokova 329 Strug in Stože), v Kanalski dolini v Italiji (dro- birski tokovi), Ziljski dolini v Avstriji (podor na Dobraču) ter v Zgornjesavski dolini (plaz Potoška planina). Prvi dan ekskurzije se je udeležencem pridružilo tudi blizu 30 slovenskih in tujih štu- dentov mednarodne poletne šole Univerze v Lju- bljani na tematiko naravnih tveganj. V okviru foruma je potekalo tudi več sprem- ljajočih dogodkov in tekmovanj, podeljene so bile naslednje nagrade: - Varnesova nagrada za strokovno od- ličnost na področju raziskovanja zemeljskih plazov (za leto 2015 jo je prejel Oldrich Hun- gr, za leto 2016 Jordi Corominas in za leto 2017 Badaoui Rouhban), - naziv svetovnega centra odličnosti na področju zmanjševanja tveganja pred zemel- jskimi plazovi je prejelo 20 ustanov, tudi dve v Sloveniji, - nagrada za najboljše fotografije v treh kategorijah (Zemeljski plazovi iz zraka, Vpliv zemeljskih plazov na infrastrukturo in Ze- meljski plazovi in družba), - najboljši IPL projekt, - najboljši poročevalec o zemeljskih pla- zovih v bazi ICL v zadnjih treh letih, - najboljši članek v reviji Landslides. Organizatorji ugotavljamo, da je dogodek us- pel, saj so bili udeleženci zadovoljni tako s foru- mom kot z ekskurzijo. Vsem soorganizatorjem in sponzorjem, predvsem pa vsem prisotnim, se iskreno zahvaljujemo. Ponosni smo tudi, da se je Ljubljana uvrstila v družbo uglednih svetovnih prestolnic, kjer so potekali prejšnji svetovni foru- mi o zemeljskih plazovih. Zainteresirane vabimo na naslednji svetovni forum o zemeljskih plazo- vih, ki bo organiziran novembra 2020 v Kjotu na Japonskem (http://wlf5.iplhq.org/). Sl. 1. Uvodno predavanje prof. Claudia Margottinija o ogroženosti naravnih in kulturnih zaščitenih območij zara di zemeljskih plazov. 3. regionalni simpozij o zemeljskih plazovih v Jadransko balkanski regiji, Ljubljana 11.-13.10. 2017 Mateja JEMEC AUFLIČ1, Timotej VERBOVŠEK2 & Matjaž MIKOŠ3 1Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica14, 1000 Ljubljana 2Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Privoz 11, 1000 Ljubljana 3Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana Geološki zavod Slovenije, Fakulteta za grad- beništvo in geodezijo ter Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani so organizirali 3. regionalni simpozij o zemeljskih plazovih v Ja- dransko balkansko regiji (3rd ReSyLAB), ki je po- tekal od 11. do 13. oktobra 2017 v Ljubljani. Regionalni simpozij o zemeljskih plazovih v Jadransko-balkanski regiji (ReSyLAB) je pomem- ben dogodek, ki je organiziran vsaki dve leti. Prvi simpozij je bil leta 2013 v Zagrebu, drugi 2015 v Beogradu, tretji pa je bil letos v Ljubljani. Simpo- zij je potekal v okviru Mednarodnega konzorcija za zemeljske plazove (International Consortium on Landslides – ICL), ki je bil po predhodnih aktiv- nostih različnih strokovnjakov s področja varstva pred plazovi, kot mednarodna nevladna in nepro- fitna raziskovalna organizacija ustanovljen 2002 v Kjotu, v sodelovanju med Unescom in Univerzo v Kjotu. V okviru ICL je bilo leta 2012 ustanovljeno Jadransko-balkansko združenje (Adriatic-Bal- kan Network, ABN), katerega cilj je povezova- nje znanosti o zemeljskih plazovih na regionalni in lokalni ravni. Usklajevanje mreže je prevzela hrvaška skupina za zemeljske plazove (Gradbena fakulteta Univerze na Reki in Rudarsko-geološka fakulteta Univerze v Zagrebu), članice mreže pa so še zagrebški Mestni urad za upravljanje v nuj- nih primerih, Albanski geološki zavod iz Tirane, Rudarsko-geološka fakulteta Univerze v Beogra- du in trije aktivni člani ICL iz Slovenije: UL FGG (Matjaž Mikoš), UL NTF (Timotej Verbovšek) in GeoZS (Mateja Jemec Auflič). Simpozija se je udeležilo 70 znanstvenikov, inženirjev in raziskovalcev iz 9 držav (Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Češka, Italija, Makedonija, Srbija, Slovenija in Španija), ki so ak- tivni na področju raziskovanja zemeljskih plazov in izvajanja ukrepov za sanacijo zemeljskih pla- zov v Jadransko balkanski regiji in tudi drugod po svetu (sl. 1). Simpozij je bil vsebinsko razde- ljen na 5 različnih sekcij, poleg tega pa je obsegal tudi različne pomembne dogodke, kot je razstava izbranih fotografij o zemeljskih plazovih iz WLF4 in dve tehnični študijski ekskurziji, ki sta poteka- li zadnji dan simpozija: (a) plazovi v Vipavski doli- ni (sl. 2) in (b) plaz Potoška planina (sl. 3). V knjigi povzetkov je objavljenih 41 povzetkov (Jemec Au- flič, 2017), od katerih se jih je 28 predstavilo v pe- tih sekcijah. Zbornik recenziranih prispevkov bo predvidoma izšel spomladi 2018. Sl. 1. Prisotni udeleženci na slavnostni otvoritvi 3. ReSyLAB na Univerzi v Ljubljani. 330 331 V okviru simpozija je potekala tudi okrogla miza z naslovom: Spodbujanje sodelovanja med znanostjo in končnimi uporabniki, na kateri so udeleženci razpravljali o prioritetah raziskova- nja na področju zemeljskih plazov, ki bodo ime- le neposredno uporabno vrednost za oblikovalce politik in končne uporabnike, predvsem za lokal- ne skupnosti, ki se nahajajo na območjih, kjer so tveganja za zemeljske plazove večja. Na okrogli mizi so sodelovali: Miloš Bavec (GeoZS), Mate- ja Jemec Auflič (GeoZS), Timotej Verbovšek (UL NTF), Branko Dervodel (URSZR), Ervin Vivo- da (Ministrstvo za okolje in prostor), Igor Ben- ko (Poveljnik civilne zaščite občine Ajdovščina), Ljiljana Herga (Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo), Snježana Mihalić Arbanas (Ru- darsko-geološka fakulteta Univerze v Zagrebu), Željko Arbanas (Gradbena fakulteta Univerze na Reki), Veronica Tofani (Univerza v Firencah) in Hamid Begić (Zvezni urad za geologijo Bosne in Hercegovine). Okroglo mizo je vodil Matjaž Mi- koš (UL FGG). Obravnavali so teme, kako pogosto se pojav- ljajo plazovi in kateri so dejavniki, ki vplivajo na njihovo sprožitev, katere znanstvene raziskave se uporabljajo pri zmanjševanju tveganja pred poja- vi plazov in predvsem, kako so lahko te raziska- Sl. 2. Viadukt Podboršt, točka na študijski ekskur- ziji »Plazovi v Vipavski dolini«. Sl. 3. Plaz Potoška planina. ve in metodologije v pomoč končnim uporabni- kom kot so na primer lokalne skupnosti, civilna zaščita in Direkcija RS za ceste. Okrogla miza je izpostavila tudi vprašanje prenosa metodologij za določanje ogroženih območij in načina razvr- ščanja v razrede ogroženosti ter kart v merilu 1: 25.000, ki jih je izdelal Geološki zavod Sloveni- je, v prostorske akte in pravni red na področju gradnje objektov in infrastrukture. V Sloveniji je torej stroka pripravila podlage za spremembo za- konodaje, ki bi omejila gradnjo na območjih, kjer obstaja velika verjetnost pojavljanja zemeljskih plazov, potrebna je le še volja oblikovalcev poli- tik, da jih vnesejo v pravni red, je bil eden izmed zaključkov okrogle mize. Podrobne informacije o simpoziju se nahajajo na spletni strani simpozija: http://www.geo-zs. si/ReSyLAB2017/ Zemeljski plazovi predstavljajo grožnjo pre- bivalcem in okolju v gorskih in hribovitih pre- delih po vsej Evropi in tudi Slovenija pri tem ni izjema. V zadnjih letih je bil tako na evropski kot tudi na slovenski ravni storjen velik napre- dek na področju usklajevanja pristopov za oce- njevanje tveganja pred pojavi zemeljskih plazov in tudi pri razvoju modelov za oceno verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov. Kot ugotavljajo udeleženci regionalnega simpozija o zemeljskih plazovih, pa bi bilo na tem področju potrebno še tesnejše sodelovanje med znanstveno in razisko- valno stroko, oblikovalci politik na nacionalni ravni ter lokalnimi skupnostmi. Prav tako je po- membno informiranje in ozaveščanje prebivalcev na območjih, kjer obstajajo večja tveganja za po- jave zemeljskih plazov. Zahvala Organizacijski odbor 3. regionalnega simpozija o zemeljskih plazovih v Jadransko balkanski regi- ji se zahvaljuje vsem sponzorjem, za finančno pomoč pri organizaciji simpozija (Geoinvest d.o.o, TRUMER Schutzbauten GmbH, EHO projekt d.o.o, Geobrugg AG, Geoportal d.o.o, Geotech, Tempos d.o.o, Modri planet d.o.o, Slovensko Geološko Društvo). Posebna zahvala gre tudi članom mednarodnega znanstvenega odbora, lokalnemu organizacijskemu odboru in vsem tistim posameznikom, ki so izrazili svojo podporo pri organizaciji simpozija. Literatura jeMec auFlič, M. 2017: 3rd Regional Symposium on Landslides in the Adriatic - Balkan Region, Ljubljana - ReSyLAB, 11-13 October 2017, Ljubljana, Slovenia. Symposium programme. Book of abstracts. Ljubljana: Geological Survey of Slovenia: 64 str., ilustr. http:// www.geozs.si/ReSyLAB2017/docs/3rd%20 ReSyLAB_Abstracts.pdf Poročilo o mednarodnem konodontnem simpoziju ICOS IV in 50-letnica Panderjevega društva Tea KOLAR-JURKOVŠEK Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, SI-1000, Ljubljana; e-mail: tea.kolar-jurkovsek@geo-zs.si Konec junija je v španski Valenciji potekala mednarodna konferenca konodontologov (The 4th International Conodont Symposium ICOS IV 2017), ki jo je organiziral Oddelek za botani- ko in geologijo Univerze v Valenciji. Gre za redno srečanje raziskovalcev konodontov, nenavadne izumrle vretenčarske skupine, ki spominjajo na jegulje. Od njih so se v plasteh zgornjega kambri- ja do zgornjega triasa ohranili le zobem podobni mikrofosili, ki jih imenujemo konodontni elemen- ti. Skupina še danes ni povsem raziskana, saj ko- nodonti nimajo danes živečih sorodnikov. Štiridnevni program je vključeval uvodna predavanja o konodontni skeletni anatomiji in kompleksnosti konodontnega aparata skozi ča- sovna obdobja s celovitim pregledom dogajanj ob izumrtju skupine. V programu konference z naslovom “Progress on Conodont investigation” (Napredek pri raz- iskavah konodontov) so se zvrstili prispevki, ki zajemajo široko paleto tem po geoloških obdobjih in regijah, uporabnost konodontov kot biostrati- grafsko orodje in številna poročila konodontnih raziskav dopolnjena z geokemijo, paleobiologijo, paleogeografijo in sekvenčno stratigrafijo. Pro- gram konference je obsegal naslednje tematske sekcije: Vzpon konodontov pred in med veliko ordovicijsko diverzifikacijo, GECkO (Globalni 332 333 dogodki konodontne evolucije), Napredek v raz- iskavi srednjedevonskih konodontov, Devonski dogodki, okolje in čas, Triasna konodontna bio- stratigrafija, izotopi in geokemija ter Napredek v paleobiologiji konodontov. Mejnik v raziskovanju skupine predstavlja uvedba novih tehnik, kot je računalniška tomografija visoke ločljivosti, ki je odprla nove možnosti v paleobioloških študijah, ne samo pri rekonstrukciji konodontnih aparatov, temveč tudi razkritju funkcije in razvoja teh ske- letnih elementov, kar uspešno raziskujemo tudi na slovenskem fosilnem materialu. V poslovnem delu sta bila še sestanka dveh mednarodnih stratigrafskih podkomisij in sicer za silur in devon (ISSS in ISDS). Konferenca v Valenciji (ICOS IV) je bila na- menjena tudi praznovanju pol stoletnice delova- nja društva konodontologov, Panderjevo društvo (The Pander Society). To je neformalna medna- -rodna organizacija paleontologov in stratigrafov s skupnim interesom proučevanja konodontov. Ustanovljeno je bilo leta 1967 z namenom promo- cije konodontologije kot pomembne veje paleonto- logije. Društvo nosi ime po začetniku konodonto- logije Heinzu Christianu Panderju (1794-1865), ki je prvi prepoznal in proučeval konodonte. Pander je bil latvijsko-nemški biolog, rojen v Rigi. Nje- gova radovednost in predanost naravoslovju sta ga privedla do številnih pomembnih odkritij v embriologiji in po mnenju mnogih je ustanovitelj te veje biologije. Opravil je pomembne študije na področju paleontologije in ob tem odkril kono- dontne elemente, ki jih je prvič opisal in ilustriral v članku leta 1856. Člani Panderjevega društva objavljajo letno glasilo in imajo redna srečanja. Vodi ga predse- dnik, trenutno prof. Xulong Lai z Univerze v Wu- hanu na Kitajskem. Slovesnost ob 50. obletnici Panderjevega društva je bila zaključena s podelitvijo Pander- jevih medalj za življenjske dosežke na področju konodontologije. Nagrade so prejeli Michael Or- chard za izjemen prispevek k biostratigrafiji tria- sa, Viktor Maslov in Olga Artyushkova za izpopol- nitev uporabne metode pridobivanja konodontov iz rožencev, Peter Carls za prispevek pri uvedbi devonske stratigrafije na Iberskem polotoku in njene korelacije. Na predlog avtorice tega zapisa je bila podana nominacija za Wang Cheng- yua- na, ki je eden izmed pionirjev študija konodontov na Kitajskem, kjer je raziskoval združbe števil- nih geoloških obdobij. Prepoznavanje in uvedba dvojne konodontne conacije v permsko-triasnem intervalu je osnova vseh primerjalnih študij teh plasti po svetu in predstavlja pomemben temelj tovrstnih raziskav našega prostora, ki trenutno potekajo v sklopu mednarodnega projekta IGCP 630 »Permian-Triassic climatic and environmen- tal extremes and biotic response«, pri katerem so- delujemo tudi slovenski raziskovalci. Fotografija: utrinek s slavnostne podelitve Panderjeve medalje (z leve): Xulong Lai (Chief Panderer), Wang Cheng- yuan (dobitnik ene izmed Panderjevih medalj), Tea Kolar-Jurkovšek, Chris Barnes. Foto: Laura Wang.