IV. SIMPOZIJ KOMISIJE MEDNARODNE GEOGRAFSKE UNIJE 
ZA APLICIRANO GEOGRAFIJO
Rennes, 15.—22. ju l i ja  1971 
V ladim ir K o k o l e
Poleti 1971 je komisija za aplicirano geografijo pri Mednarodni geo­
grafski nniji organizirala poseben simpozij, že četrti po vrsti. Bil je to pot 
v Bretaniji, v Rennesu, kjer službuje sedanji predsednik komisije, Michel 
P h l i p p o n n e a u ,  profesor geografije na Universite de Haute Bretagne. 
Simpozij je bil v povsem modernem okolju novega dela mesta Rennes. Tudi 
inštitut, v katerega prostorih so bila zasedanja, ima novo ime Institut de 
Geographie et d’Amenagement du Territoire. To ime ni zgolj simbolično, am­
pak dejansko odraža novo orientacijo in nove smotre raziskovalno pedago­
škega dela pod vodstvom prof. Phlipponneau-ja. Ob priliki simpozija je bila 
posebna razstava tematskih kart in publikacij o geografiji in razvoju Bre­
tanje pa tudi neobjavljenih diplomskih tez in doktoratov, ki so po naslovih 
domala vse pričale o raziskavah problemov, ki so pomembni v praksi. Skratka 
nadvse primerno okolje za tak simpozij.
Vsega se je udeležilo simpozija, ki mu je bila osrednja tema »Geografija 
in dolgoročne perspektive«, 34 geografov iz 32 držav. Prijavljenih referatov 
pa je bilo še nekaj več. Prvi dan zasedanj je bil posvečen splošni tematiki 
simpozija, ki sta jo obravnavala zlasti referata prof. Phlipponneau-ja in 
prof. Straszewicz-a. Naslednje dni so se zvrstili ostali, ti rejeni po skupni 
tematiki: dolgoročne perspektive in prostorsko planiranje v Franciji kot 
tudi drugje v svetu (Kanada, Švica, Sovjetska zveza. Velika Britanija, Za­
hodna Nemčija, Belgija); dolgoročne perspektive v razvoju raznih dejavnosti 
(sem je bil uvrščen tudi moj prispevek o »kvantitativnem ovrednotenju urba­
nega sistema v Sloveniji«, kakor tudi prispevek ekonomista V. Mlakarja iz 
Ljubljane o »industrijskih zonah v prostorskem planiranju«, ki sta bila edina 
referata iz Jugoslavije); industrializacija in prebivalstvo, urbanizacija in 
dolgoročne perspektive; dolgoročne perspektive v tropskih in aridnih de­
želah; prometni problemi; problemi vzgoje geografov. Nekateri referati so 
zaradi odsotnosti avtorjev na žalost odpadli, kljub temu pa je bil to zelo 
pester izbor, ki se je dotaknil domala vseh področij družbene geografije, ki 
imajo kakorkoli lahko zvezo s predvidevanjem bodočnosti ali ki nakazujejo 
probleme, ki jih bo treba v bodočnosti reševati.
Že med sim pzijem  sam im  smo se na k ra jš ih  ek sk u rz ijah  seznanili tudi 
s konkretn im i problem i n ač rto v an ja  bodočega razvo ja  v B retan ji. O biskali 
smo tu ristično  področje na severnih  obalah  p ri St. M alo-ju, področje in te n ­
zivne p reob razbe k m etijs tv a  in ag ra rn e  p o k ra jin e  v osredn ji B re tan ji okrog 
m esteca Loudeac in p a  n a jv eč je  b re tonsko  m esto N antes, k je r  smo se še po­
sebej seznanili z načrtovalsk im i problem i ve like  u rb an e  in m etropolitanske 
ag lom eracije , enako k ak o r že p re j z razvojem  Rennes-a.
Po sim poziju je  b ila  še posebna petdnevna ek sk u rz ija  v vse one dele 
B retan je , k i jih  p re j še nism o spoznali. N am enjena ni b ila  le spoznavanju  
B re tan je  na sploh, am pak posebej se zn an jan ju  s problem i p reobrazbe in 
razvo ja  ribolova, turizm a, specia liz iranega in trad ic ionalnega km etijs tv a  
in seveda razvo ja  m an jših  in sred n jih  mest. Pot je  vodila v sm eri St. B rieuc— 
L aiinion—M orlaix—Monts d ’A ree-C hateau lin  (k jer smo v bližini v k ra ju  
St. Segal imeli bazo v D om u k m etijsk eg a  pospeševalnega cen tra  za ek sk u r­
zije po zahodni B retan ji) — B rest—Q uim per—D ouarnenez—L orien t—Q uibe- 
ron—Vannes—Rennes. Ob te j p r ilik i smo obiskali tud i v rsto  razn ih  institucij, 
k i se bav ijo  z raziskovaln im  ali načrtovalsk im  delom pom em bnim  za reg io­
nalno p lan iran je .*  Mnogo tega je  b ilo  m ed tem  tudi že pub lic iranega v n a j-
* P o d ro b n ejše  zap isk e  s teh  e k sk u rz ij sem  povzel v  obširnem  č lan k u  v G eografskem  ob ­
zo rn ik u  1972, 1973.
novejši k n jig i prof. Phlipponneau-ja  našega g lavnega vodnika n a  teh eks­
k u rz ijah  — z značilnim  naslovom  D ebout Bretagne« (»Pokoncu, B retan ja«).
Ta notica o sim poziju  in z n jim  zvezanim i eksku rz ijam i ne m ore re ­
p roducira ti tud i in tenzivnega delovnega vzdušja, ki je  p revevalo  ves sim po­
zij in vse p rizadete  vnem e naših  gostite ljev  in vodnikov, k i so sto rili gotovo 
prav  vse. da so nas k a r  n a jb o lje  in n a jb o lj vsestransko  seznanili s p ro b le ­
m atiko b retonske p reobrazbe. Rečem lahko  le, da tako  in tenzivnega sim pozija 
in zlasti ek sk u rz ije  nisein še n ikoli doživel, gotovo pa ne tako  neu trudnega 
vodnika kot nam  je  bil prof. Ph lipponneau , ki je  res p ravo  v te lešen je  »geo­
g ra fije  in akcije«  (kakor je  naslov n jegove k n jig e  o ap lic iran i geografiji).
V tej zabeležki o sim poziju  se nisem  mogel spustiti v podrobnejšo  a n a ­
lizo raznih prispevkov, n iti v oceno s ta n ja  v ap lic iran i geografiji v svetu. 
To bo tem atika  posebnega poročila v naslednjem  »G eografskem  ves tn ik u ;.
11 e s u m e :  i me Sym posium  de la  Com mission de geographie appliquee 
de 1'UGI (Rennes, ju ile t  1971)
M.  V. K o k o l e ,  un  de p artic ip an ts  slovenes au Sym posium  de R ennes 
p resen te  un b re f rap p o rt p rov iso ire  su r son ac tiv ite  en p rev o y an t un  aper^u 
plus la rge sur 1’e ta t de la  geographie app liquee dans le rnonde pour le pro- 
chaine volum e du »G eografski vestnik«.