Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: , Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld za jeden Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo In ekspedlelja t mesec 1 gld 40 kr. " ^ „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. V administraciji prejeman velja: g Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. i Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v SenienlSklh ulleah St. 2, I., 17. Vredništva telefon-atev. 74. ^tev. 2G3. V Ljubljani, v sredo 7. septembra 1898. Letiiilt XXVI Državna kriza. Par tednov nas še loči od sestanka državnega zbora. Vse je jedino v tem, da bode ta sestanek ravno tako brezuspešen, kakor tri pred-idoča zasedanja. Obstrukcija hoče zaprečiti vsako stvarno delo parlamenta in po skušnjah, katere imamo, ni dvomiti, da bode ta namen tudi popolnoma dosegla. Vprašanje nastane, kaj potem? Vlada je po končanih dogovorih z ogerskimi ministri dala oznaniti, da je pripravljena za vse slučaje. Ne vemo, v čem da obstoji arkamun, s katerim misli vlada ozdraviti naše javno življenje, toliko pa vemo, da se z malimi sredstvi sedajna kriza rešiti ne da. Doslej je grof Thun deloval le z malimi in naj manjšimi sredstvi, seveda brez vsacega uspeha. Iz tega se pa še ne sme sklepati, da hoče tudi nadalje z malenkostmi pomagati sebi odnosno državi. V par tednih se mora odločiti, li ima naš premier v resnici kaj programa, ali ne. Nekdaj bil je na glasu kot mož dejanja. Sedaj, kot ministerski predsednik v naj težav-nejšem položaju države, pa mora to šele d o -kazati. V zadnjem času se v navadno dobro pod-učenih krogih vedno odločneje zatrjuje, daje bodoče zasedanje državnega zbora zadnji poskus, s tem parlamentom vladati, in da namerava Thun, če se ta poskus ponesreči, državni zbor takoj razpustiti in razpisati nove volitve na podlagi novega volilnega reda. Nam se dozdeva v principu to kot jedino pametno in uspešno sredstvo za rešitev državne krize. Sedanji parlament se je sam uničil. Navidezno ga je uničila nemška obstrukcija, toda pravi uzroki leže globlje. Nikdar ne bi bilo mogoče, da bi obstrukcija kake stranke trajno zamorila delovanje parlamenta, če bi isti bil zasnovan na pametni in zdravi podlagi. Toda to je bila iz vsega početka smrtna rana našega parlamenta, da je bil zasnovan na nezdravi, protinaravni podlagi. Zdravi parlamenti so reprezentance ljudstva v celoti — naš parlament pa je bil od vsega začetka do danes le reprezentanca nekaterih klik, prava farsa zdravega resničnega ljudskega zastopa. Iz tega nenaravnega razmerja izvira vse sedanje zlo in zato je mogoče postalo, da suve-renna volja brezobzirne manjšine trajno zavira funkcijoniranje parlamenta. Naš sedajni parlament je poginil na smrtni bolezni, katero je nosil v sebi od tistega hipa, ko se je rodil. To je facit tridesetletne parlamentarne dobe. Parlament je mrtev, toraj naj se pokoplje in sicer kot samomorilec brez vseh časti, ker jih vreden ni. Pošteni ljudje ne bodejo točili solza po njem, zlasti pa ljudstvo ne, ki od tega parlamenta ni nikdar niti jedne dobrote sprejelo. Staremu, pokopanemu parlamentu pa mora slediti nov za življenje sposoben parlament. Vladi se pripisuje namen, tak parlament z oktroiranjem novega volilnega reda vstvariti. Ta eksperiment pa ni samo absolutno potreben, temuč tudi sila nevaren. Bog varuj Avstrijo nesrečne roke pri tem eksperimentu. »Staatsstreich« je in ostane »Staatsstreich«, če tudi je neobhodno potreben. In če se ta čin nerodno zasnuje, potem se obrača odij na adreso, katere se v interesu države ne sme dotikati niti kapljica ljudske strasti. Govorimo jasno. Nekateri zelo vplivni krogi delujejo na to, da se voli državni zbor zopet po deželnih zborih. Nesrečna ura, v kateri bi se grof Thun te ideje poprijel. Nesrečna zanj, nesrečna pa pred vsem za državo. »Staatsstreich« sam na sebi ni nikdar popularen. Če se pa ta čin napravi v takem smislu, da se ž njim ljudstvu vzame še tista trohica pra- vice, katero je dosedaj imelo pri zakonodavstvu, pri sestavi najvažnejšega ustavnega organa, potem postane »Staatsstreich« nad vse o d i j o z o n in odprta je pot do srca zatiranega ljudstva najradi-kalnejši, državi in dinastiji sovražni agitaciji. Bog varuj torej nas in državo nesrečno ideje obnov-ljenja deželnozborske volilne pravico za državni zbor. Ljudstvo v svoji ogromni masi čutilo bi to ko udarec v svoj obraz, ljudstvo, ki je popolnoma nedolžno sedanjih žalostnih razmer v državi. Ali je ljudstvo te razmere zakrivilo ? Ne, ravno nasprotno, zakrivila jih je okolnost, da se je skozi 80 let dosledno čuvalo nad tem, da ljudstvo ni prišlo do besede. Ali se kedo drzne resno trditi, da je ljudstvo v našem parlamentu zastopano ? — Taka trditev bila bi več ko smešna, bila bi blazna. Razun malega številca zastopnikov pete kurijo sedijo v državnem zboru večinoma le zastopniki raznih klik in političnih frakcij — summa summarum naravnost smešne manjšine avstrijskega ljudstva. Obstrukcije pa niso delali zastopniki ljudstva iz pete kurije — par izjem se ne šteje — temveč baš zastopniki pravih in pravcatih klik, ljudje, ki zginejo kakor kalra v tistem hipu raz političnega površja, ko v resnici ljudstvo pride do besede. Skratka: Ljudstvu naj se da beseda, ljudstvu v celoti — in na mah je rešena državna kriza. »Staatsstreich« v tem smislu, da se oktroira splošna, direktna in tajna volilna pravica — to je sicer radikalno, a jedino vspešno sredstvo, s katerim se na mah sanira naše javno življenje. V parlament ne pridejo potem zastopniki klik, temveč zastopniki ljudstva. Ljudstvo pa ima vse druge skrbi, nego obstrukcijo in jednake »špase«, ki so tako amuzantni za ljudi, kakor so LISTEK. Iz kmetov. ([Piše Vek. Potočnik.) II. Na pragu polupodrte koče je sedela mlada, bleda žena. Plavoobrobljene, udrte, rdeče oči, zadušeni, globoki vzdihi so kazali, da je jokala. Na njenem krilu se je igralo z majhnim robcem komaj leto staro dete ter se nedolžno smehljalo v materin obraz. Kako je mater zaskelelo v srcu, ko je pogledala v te nedolžne oči, v smehljajoči se obrazek! »Milica, Milica!« Začela je zibati dete v naročju. »Kravico so nama vzeli, odgnali . . . .« Globok vzdih se ji je prikradel iz prsij. Milica pa se je smehljala materi v bledi obraz tako milo, tako ljubko, nedolžno. »Oh, srečna si, da — da ne veš . . . .; da — si še ta-tako majhna! . . . .« In materi so se zopet vsule vroče solze po voščenih licih. »Kje bomo dobili mleka? — — — Edino pomoč smo izgubili! . . . .« Mrak se je že delal; a mati je sedela nepremično na pragu ter mislila, mislila in vzdihovala. Srečni so bili, dokler je še živel oče. Delal je, kar je mogel, in še več . . . Vzbujali so se ji spomini, misel se je podila za mislijo v njeni vroči glavi; v možjanih ji je nekaj gorelo, nekaj jo je peklo grozno , strašno --— Videla je v duhu očeta, kako je besnel, ko je izvedel, da se imata rada, slišala je njegovo kletev — — — Se - li morebiti uresničuje sedaj očetova kletev ? . . . Proklel jo je! — In tudi njega! . . . Ali je to oče? — Spodil jo je iz rodne hiše! . . . Ne, ne, to ni oče! . ; . . A, vendar! — Četrta zapoved!--Ubogati bi morala. Morala, morala--— Ali pa je mogla? — Mogla? . . . Ne, ni mogla! — Ljubila ga je, njega, siromaka. Je-li bil sam kriv, da jc bil siromak? — Kako je bil dober! .... Ali je mogla ubogati očeta? Zdaj pa naj trpi! Saj trpi, sama trpi; nikomur noče odkriti svoje bede. čemu pa bi jo tudi odkrivala? — Smejali bi se ji. Zakaj pa je vzela njega, siromaka? . . . . Žc zopet te misli! Proč, proč! Tam! Kaj pa je tam ? Sveče gore, voščene sveče .... In ta bledi, znani obraz! On je, on, njen mož! Moj Bog! Umrl je, res pred pol leta je umrl. Tam na odru je. Ali je res ? Da, da ... . Prehladil se je pri mlatvi in umrl .... Precej hladen veter je pihal sem iz doline, a mati se ni zmenila; dete pa je zaspalo v njenem naročju. Štiriletni Anžek, ki je med tem stal v hlevu pri praznib jaslih ter se hudoval prav po otroško na hude strice, ki so mu odgnali lepo črnko, je prišel počasi k mami ter jo prijel za roko. »Ma-mama! .... Nič — jokati, mama! — Drugo kupili - kravo, ne? Ko bi ... ko bi bil Anžek velik, pa-pa močen, bi-bi že . . . ka-kazal tem .... stri-striccm!« Materi je dobro delo otroško brbljanje. Zapustila so jo vsaj za nekaj časa bridke misli. Anžek ji jc imel toliko povedati. Prikazale so se že zvezde na nebu. Otroka je spravila spat, sama pa še je šla profesorji e tutti quanti, ki nimajo nič zgubiti, dokler imajo kot državni poslanci svoje sigurne počitnice in svojo sigurno plačo. — Ljudstvo, ki dela in trpi za svoj obstanek, ima pa druge skrbi in bode vedelo svoje zastopnike prisiliti, da se pečajo s temi skrbmi in da zastavijo svoje moči za koristi ljudstva. Namah bi po občnem volilnem pravu spremenilo skrajno neznosno javno življenje svoje lice. V parlamentu bi prišlo na površje, kar je z a ljudstvo najnujneje in najsilneje : socijalna in gospodarska vprašanja bi se razmotrivala, zbornica bi delal a, poprijela bi se in poprijeti m o-r a 1 a resnega, stvarnega dela. Neplodni prepiri pa, ki zanimajo v prvi vrsti ljudi s prenapolnjenimi trebuhi, ki ne poznajo skrbi za vsakdajni obstanek, bi zginili raz površja. Seveda bi zginila tudi marsikatera stara stranka. Zginila bi pred vsem do zadnjega možica stara nemško-liberalna stranka, to staro prokletstvo naše države. Bode li kedo jokal za njo ? Nemški nacijonalizem bi zamogel le malo številee mandatov rešiti in še v izvrševanju teh bi moral drugače postopati, nego doslej. Oja-čeno bi bilo zastopstvo Slovanov in krščansko mislečih Nemcev. Brez dvoma bi se tudi zastopstvo socijalne demokracije potrojilo. Toda kaj bi škodovalo kakih 60 socijalnih demokratov ? Temveč bi se diskutiralo o socijalnih problemih, to bi bila jedina posledica — in jeli to kaka škoda za naš parlament? Večine ali odločilnega upliva bi socijalna demokracija v našem parlamentu nikdar ne dosegla in to zadostuje. Pravično je pa, da je v razmerju s številom svojih somišljenikov v parlamentu primerno zastopana in bolje je, da svoje ideje zastopa ustavnim, zakonitim potom v parle-mentu, nego da jih propagira po skrivnih potih, kjer sc ne da kontrolirati. Toliko je gotovo: po splošnem volilnem pravu voljeni parlament bi bil sposoben za pametno, stvarno delo in bi se tega dela tudi lotili hitro in odločno lotil, ker ljudstvo v svoji ogromni masi to hoče in želi. Neizmerno ugodno bi pa octroi občnega volilnega prava vplival tudi na drugo stran. »Staats-streich« v tem smislu bi se od ljudstva ne občutil kot »octroi«, temveč kot rešilno dejanje, kot razdrobitev starih spon, v katere je ljudstvo vklenjeno, da dihati ne more. Neizmerno navdušenje bi zavladalo po celi državi in milijoni bi blagoslavljali ta čin rešitve in osvoboditve. Številee nezadovoljnežev bi zginilo v morju hvaležnega ljudstva. Ob petdesetletnici vladanja presvetlega našega cesarja slavil bi se preporod Avstrije. Pomlajena in okrepljena bi vstala Avstrija iz sedanje agonije, kot triumlator nad srci svojih narodov, ob zibeli nove srečne dobe svoje države pa bi stal cesarski jubilar! Ni ga še bilo tacega trenotka v zgodovini avstrijske domovine, kakor sedanji: Interesi dinastije, države in demokratično stremljenje ljudstva ven, na prosto. V sobici ji je bilo tako tesno, tako čudno .... Sedela je na pragu ter gledala motno pred se. »Sedaj pa še naj pride zdravnik s svojo tir-jatvo! Davek so si plačali s kravo . . . .« S strahom je gledala v bodočnost. Prijela se je za glavo. Že zopet so tu te krute misli! Je-li pravično, da ji odženo kravo .... Koliko je imela od nje! Je-li to človeško? . . . . Kaj more. če ji ni moči takoj plačati? — Saj bi plačala, rada bi plačala; a sedaj ni mogla — — Mož je bil bolan, potrebovalo se je mnogo . . . . A, sedaj ? Ali naj poginejo vsi ? ... . Sama je oslabela. Kako si naj prisluži, kar je treba? — Obrniti se do očeta? — Ne, ne! Rekla mu je, da ne potrebuje nič od njega, in oče jo je pro-klel .... Ha, proklel! — Tak oče! ... Žc zopet te misli! — Sama si je kriva .... --Zakaj pa ga je . . . njega, siromaka I --Proč, proč! Kaj, da jo ravno danes mučijo krute misli, zakaj gaje vzela? - Tako dober je bil! Kaj pa sorodniki? — Bi se - li oni nc usmilili vsaj majhnih, nedolžnih črvičev? . . . Poklekne naj pred nje! — Oh! Ona, hči najpremožnejšega se združuje in strinja v najlepši harmoniji. Dva faktorja sta, ki zamoreta sporazumno rešiti državo iz sedanje krize: Krona in ljudstvo. V teh dveh laktorjih in le v njih je iskati rešitev, in sicer sigurna in trajna rešitev krize. Naj se trenotek porabi v blagor ljudstva in države! Občili zbor Leonove družbe. II. 0 socijalni in kulturni zgodovini slovenskega naroda poroča spiritual Jož. Benkovič. Nimamo sicer slavne zgodovine, narodno šolstvo je zelo pičlo, v uradih se slovenščina prezira, denarni zavodi in poučna društva so šele in tieri — vender se da o našem narodu pisati zanimiva kulturna zgodovina. Pod tujimi vplivi je bil naš narod, a znal jih je sebi primerno izpreminjati in jih svojim potrebam asimilirati. Tako jih je vsprejel v sebe brez škode za narodno telo. Škodljivih vplivov: protestantstva, liberalizma, socijalne demokracije se zna braniti, a kar je dobrega, vspešno vsprejema in razvija. Našim izobražencem jo kulturna zgodovina slovenskega naroda neznana. Ni se kazala očitno, zato je ne upoštevamo, ker sodimo le po zunanjosti. Treba je nove temeljite, vsestranski kulturne zgodovine, ker Valvazor in Dimitz ne zadostujeta. Valvazorjeva zgodovina je podobna staremu, srednjeveškemu viteškemu gradu s starinskimi stolpi in mračnimi hodniki; Dimitz pa je rabil bolj protestantovski nemški slog. Zgradba slovenske socijalne zgodovine pa mora biti v domačem slovenskem in katoliškem slogu. Zlasti se naj pozornost obrne na organizacijo obrtnih cehov od 15—18 stoletja in na delovanje cerkvenih bratovščin. Nepristranska temeljita kulturna z godovina bi imela tudi velik apologetičen pomen, ker bi dokazovala resnico Slomškovega izreka, da je katoliška cerkev bila vedno dojnica slovenskega naroda. Da se pripravi tvarina za to veliko, obsežno delo, predlaga poročevalec, da naj odbor Leonove družbe za sedaj po svoji moči skrbi, da se 1. preiščejo vsi farni arhivi, 2. mestni in drugi arhivi, 3. da duhovniki in bogoslovci nabirajo krajevna in hišna imena.( Dr. K o v a č i č priporoča, da naj v tem oziru družba stopi v dotiko z jugoslovansko akademijo, katera izdaje sedaj podobno delo. G. Alf. L e v i č n i k opozarja na velike zaklade, katere hranijo tuji arhivi. Podlago za našo kulturno zgodovino bi morali iskati prav za prav izven domovine. Kot dokaz navaja briksenski arhiv, v katerem je obilo gradiva za našo kulturno zgodovino. Priporoča torej, da naj odbor po svoji moči skrbi zlasti za preiskovanje tujih arhivov. Gosp. Kržišnik predlaga, da se naj družba zaradi tega obrne do deželnega odbora za podporo._ (Da|je S|edi>) Pojasnilo. Potrebno se nam zdi, da pojasnimo vsestransko svoj nastop in svojo taktiko na velikošolskem kmeta, naj prosi, berači.... Ne, preponosna je, tega ne sme!---Ko bi ji živela mati! Mati bi ji pomagala . . . Kako je bila dobra! Dobra je bila, da---In kaka je sama? Sramuje se prositi za svojo deco .... Je-li to prava mati? — Da, da! ... Prosila bo očeta, klečeplazila za njim; saj menda oče tudi ni takov . . . . Vse bo storila, vse za nedolžno deco . . . . Materino srce! —-- Zaslišali so se koraki. Zganila se je. »Rezika! Četrta zapov---« »Oče, oče, zlati moj oče! . . . .« Zgrudila se je na tla. »Bog te je kaznoval, hudo kazno . . .« »Oh, oče, ko pa nisem mogla drugače--« Starec je imel rosne oči. A delal se je osor-nega. »Drugače, drugače . . . Se zmiraj si taka!« »Odpustite, zlati oče; a nisem — — — Boljša bom . . .« Po starem, raskavem licu so se mu vsulc vroče solze. Tudi pod to hrapavo, trdo skorjo se je skrivalo nekaj občutljivega, nekaj dobrega, nežnega .... (Dalje sledi.) shodu, zlasti nas je privedel k temu »objektiven« članek g. Ign. Šego v »Edinosti«. Ko so govori o delovanju za narod, se je treba pred vsem vprašati za podlago, na katerem naj bo vse delo osnovano, da bo enovito in ljudstvu res v korist. Vsako veliko gibanje je osnovano na podlagi, ki je morala in etika te ali one vrste, torej tudi verska ali neverska, ker konečno se dojde pri vseh temeljnih življenskih vprašanjih na versko p o 1 j e. To je resnica, katere ne more nihče utajiti. Ako če biti delovanje res vsestransko in trajno, mora imeti torej podlago. Brez principov ni delovanja, vsaj pri pametnem človeku ne. Na velikošolski shod so bili povabljeni tudi Daničarji in bogoslovci. Govorilo se je in povdar-jalo, da je namen shoda tudi, da se snidemo vsi slovenski dijaki za to, da se spoznamo medsebojno. Vsak naj pove svoje mnenje prosto. Prav je to in meneč, da je najprej potrebno, da so spoznamo, smo potem, ko je predsednik shoda v imenu Slovenijanov, Triglavanov in njih somišljenikov povedal svoje, povedali tudi mi svoje, ker se nismo skladali z njim. Daničarji so sklenili javno pred vsem dijaštvom povedati, kako si oni mislijo delovanje za ljudstvo, kak temelj jim služi v to. Določila sta se dva govornika, ki sta govorila samo to, kar so hoteli somišljeniki. Bili smo vsi solidarni kakor jeden mož. Sklenilo se je, da pove prvi govornik odločno in jasno principe naše in naš program, drugi pa, da stavi konkretne predloge. Opiraje se na splošnost shoda, smo določno pojasnili svoje stališče. Vsak, ki res objektivno presodi zborovanje, nam bo pritrdil, da smo storili svojo dolžnost napram našim principom, katerih se ne sramujemo in ne zatajimo nikjer in nikdar, da smo storili to dosledno in s polnim pravom. G. pisatelj članka v »Edinosti« pa je znajoč, da ne more prav nič reči bistvenega proti našemu postopanju, presadil ves prizor na politično polje. Vidi se določno, da ni jasno gospodu, kaj je političen, kaj pa socijalen program ? Kje moremo dijaki nastopati s političnim programom ? Ali je bil shod političen? Ali so dijaška društva politična ? — čudimo se zmedenosti pojmov celo pri ljudeh, ki hočejo biti nekako v ospredju. Vidi se čedalje kolj, da pri nas v izobraženih krogih — v delavskih veliko bolj! - ne umevajo pojma socijalizma. Pri nas je vse politika. Kar delamo javno, kar govorimo, zlasti ako povdarjamo krščanska načela v socijalnem in javnem mišljenju, vso je politika. Vsa delavska organizacija v bistvu ni politična. Naša kršč. soc. organizacija ni politična, zato se ji sme tudi dijaško društvo priklo-piti. Pa to je ne samo zmedenost pojmov, temveč tudi liberalna finta. Naši liberalci so že od nekdaj sem namenoma krščanstvo m politiko iden-t'fikovali. Sploh pa se ne čudimo veliko vsemu temu, saj »kako je možno vstvariti fiksna načela za dijaštvo, ko se povprečno v šestih letih osebe med dijaštvom premene popolnoma ? !« Dijaki si torej ne moremo vstvariti fiksnih načel, torej čemu vse govoričenje o načelih, ko je vse skupaj prehodno, torej za nas brez pomena? (G. pisatelj je, kakor že rečeno, kaj nespretno zavil na politično polje, njemu je torej vse naše nastopanje politično in zato govori tako). Saj smo vedeli, na to pridejo naši breznačelni izobraženci vedno, kadar se jih prime za načela. Breznačelnost v splošnem, načelnost le v posameznih trenotkih, kakor že piše veter — to je karakteristika naših liberalcev. Naši izobraženci v večini tudi ne morejo čez pojem osebnosti. Ako nastopi kdo v tem poba-belem liberalnem času in v splošni zmedenosti pove jasno in brezobzirno svoje prepričanje, tedaj jim jo to tako nerazumljivo, da si ne morejo drugače tolmačiti nego z osebno m r ž n j o. Ljudje ne p o j m i j o, kaj je s v e t o, trd no prepričanje. Niso navajeni odločnosti, saj liberalizem tega ne pozna, kakor smo že povedali. Nismo se torej učili nastopa pri liberalcih ki so v tem oziru nedolžni. Sedanji čas je resen, gre se za narodni obstoj v vseh ozirih, treba je torej brezobzirno, brez usmiljenja potolči in uničiti liberalizem, ki je največja kuga za ljudstvo in torej najhujši skupni sovražnik ljudstva. Jedna glavnih lastnostij liberalizma je, da ruje na tihem, javno si ne upa z besedo na dan. Ako pa že pove kaj o svojih načelih, tedaj je to tako povedano, da ne veš, ali je govoril katoličan ali antikatoličan. Brez barve! — to je karakte ristikon pisanja in govorjenja naših liberalcev. Na shodu se ni v večini govorov naravnost nič reklo proti katoličanstvu, a vsi govori nasprotnikov bili so indirektno proti krščanskim principom. Nekaj mož je bilo vendar toli značajnih in pogumnih da so naravnost in odkrito povedali, kar so mi slili, namreč, da jim je krščanstvo deveta briga, ali pa še hujše. Žalostno je to za nas. Ni nobenega poguma, še manj doslednosti. In ker že govorimo o logiki, naj povemo, da je največ logika bila vzrok tega velikega viharja na zborovanju. Mi nismo hoteli razdirati dijaštva, temveč dati delovanju d i j a š t va t r d n o p o d lago in je s tem konsolidirati. Res niča oči kolje, in še so znani divje besni napadi in vihranje, katero je provzročila dotlej se uspa vana logika, katero je zopet povzdignil dr. Mahnič. Mi smo šli konsekventno iz prve premise naprej in sklepali logično do zaključka. Krščanstvo (ali katoličanstvo, kar je isto) podlaga--torej sklep: organizacijo prevevaj krščanska, socijalna in .demokratična ideja. To troje nam iz-vira iz pojma k r š č a n s t v a i n j e t u d i v krščanstvu obseženo. Pred in po shodu se povdarja, da smo vsi kristijani, da smo celo vsi katoličani (kar je nekaterim že velika koncesija nam), na shodu pa, ko je treba to povedati, ali molčijo o tem, se sramujejo priznati to v javnosti, da bi ne bili »klerikalci«, ali pa še celo proti onim nastopajo, ki to odkrito in odločno tr dijo. Zakaj ni gospod Sega vstal na shodu in re kel kakor v članku: ne loči nas krščanstvo ! — Dosleden bi bil tak nastop, zlasti ko je nekdo dejal, da krščanske podlage ne potrebujemo, in še preje, ko je nek učen mož napravil vmes-klic, da bo upravičenost materijalizma on dokazal. Tedaj naj bi čislani gospod pisatelj povedal nam, da smo v krščanstvu jedini, — zdaj trdi to isto tudi oni gospod, ki je trdil na shodu, da nečejo nič slišati o krščanski podlagi. Tako bodo polagoma prilezli vsi gospodje s takimi izjavami na dan, tako da bodo vsi tisti, ki so zabavljali proti nam in proti nam glasovali, sedaj jedini z nami, ali pa se celo trdili, da so oni zagovarjali krščansko stališče! To je doslednost liberalizma! Čim dalje premotrivamo pisanje po listih, kar se tiče velikošolskega shoda, tem jasneje nam prihaja spoznanje, da je treba pri nas kakor povsodi odločnosti in neustrašenosti. Z barvo na dan! Naš namen je: otresti narod liberalnih spon. Reakcija proti liberalizmu je po vsem svetu živa; dve sili sta se spravili nadenj: socijalna demokracija in krščanstvo. Štrli ga bodo in so ga deloma že, na razvalinah pa se bodete srečali obed ve sili. Tedaj pa gorje narodu, ki bode nepripravljen! Narod je treba prebuditi, da ve, za kaj se gre, da ga ne zasačijo sovražniki še v liberalnih sponah brez orožja. Vsled tega se hočemo boriti v ta naš namen proti vsakemu polovičarstvu, proti vsem kompromisom v principih, kajti »liberalizem je doba kompromisov, punktacij, koncesij« (P. A. M.Weiss) in iz te dobe hočemoven! Kdor ni nami, je zoper nas, kdor z nami ne zida, ta podira J. S. Iztočno vprašanje in Azija. m. Iz dozdaj omenjenih odnošajev, dogodkov in konstelacij se jasno vidi, daje pravo iztočno vprašanje v Aziji, a ne v Evropi. Iztočnim vprašanjem v ožjem in navadnem smislu se smatra s kratka vprašanje carigrajsko in balkansko ali turško, to je, da se krščanski narodi oslobode, a Turki pre-ženo iz Evrope v Azijo. Toda to je samo del iztočnega vprašanja, kakor je tudi Tracija bila samo del iztočnega vprašanja med Perzijo in Mauedonijo za Filipa II. in Aleksandra Velikega. Dve sta tedaj iztočni vprašanji: evropsko (carigrajsko, balkansko) in azijsko v širšem smislu, t.j. turško in kitajsko; ali ono je tudi angleško-rusko vprašanje, ker se gre v enem in drugem za premoč in gospodstvo med Rusijo in Angleško. Evropski del iztočnega vprašanja se začne z ruske strani od Petra Velikega, ko je bil pred 200 leti prvikrat zavzel Azov 1. 1096 in ko ga je 1. 1711 moral odstopiti Turškej vsled poraza na reki Prutu. Azijski del iztočnega vprašanja se začno z ruske strani leto dni kasneje z osvojenjem Kamčatke 1. 1697 in daljnim napredovanjem in naseljevanjem Rusov do reke Amura do 1858—60 1. Evropski del iz točnega vprašanja je dobil čez 70 let drugo lice vsled ruskih zmag in kučuk-kajnardžijskega mira 1774 1. in ko je Rusija 1. 1783 delinitivno zavla dala krimskim poluotokom. V tretjem razvitku se nahaja iztočno vprašanje zdaj in sicer od rusko-turške vojske 1877—78 I. in od berlinskega kon gresa 1878 1. Ali ko se je Rusija iznovič prepri čala, da s svojimi vojnami v Evropi dela le za druge in njih korist in da jej skoraj vsa Evropa zavida ter jo moti v razširjevanju krščanstva in prosvete na iztoku, izbrala si je drugo pot — v Carigrad in Pero — preko Pekinga in Perzije. Zato stoji evropski in maloazijski del iztočnega vprašanja v ozkej zvezi z iztočno Azijo in tamo šnjim razvitkom političnih in trgovinskih vprašanj, pa je zategadel potrebno poznavanje tamošnjih odnošajev. Je že gotovo kakih trideset let, ko se je razpravljalo in tolmačilo, da se nahaja pravo iztočno vprašanje na iztoku Azije in da se bode ono rešilo tamkaj, in da bode pri tem imel glavno ulogo Kitaj. Večini se je to zdelo takrat neverjetno, nemogoče in celo fantastično, ker niso poznali vsega obsega tega vprašanja, kakor tudi ne Kitaja, ki so ga precenjevali; ali kakor fantazija navadno odkriva in pokazuje daljna in velika pota, tako je bilo tudi v tem vprašanju. Rečeno je bilo takrat, da bode konec iztočnega vprašanja takrat, ko se Azija in Indija oslobodite angleškega gospodstva in tiranstva. Zategadelj je iztočno vpra šanje tudi angleško vprašanje. Ze Napoleon I. je skušal s svojo ekspedicijo na Egipet rešiti iztočno vprašanje, ali se je prepričal , da tega sam ne more storiti, zatorej je precej po svoji vrnitvi iz Egipta kot prvi konzul sklenil zvezo z ruskim carjem Pavlom. In bilo je že vso po dogovoru urejeno, kako pridejo Francozi po Donavi v Črno morje in potem daljo preko Perzije, kjer bi so imeli zjediniti z Rusi v Asterabadu ter vkupe nadaljevati pohod v Indijo, toda nagla smrl carja Pavla 1801. 1 pokonča vse te osnove — na pomirjenje in veselje Angležev. Angleži delajo vse, kar se da, samo da preprečijo konečno rešitev iztočnega, to je tudi angleškega vprašanja, kakor so nekdaj tudi Kartažani zaustavljali Rimljane na Siciliji in v napredovanju proti Alriki. Ali kar mora biti, to se bode zgodilo. _ Tudi Grki so se upirali Macedoniji in zarobili so celo Filipa II., pa vse to vender ni preprečilo, da je »barbarska« Macetlonija premagala napredno Grško. Takšna je sudbina, takšen je razvitek zgodovine. Politični pregled. V Ljubljani, 7. septembra. K položaju. Stranke se pripravljajo za parlamentarni boj. V Celovcu so se zbrali matadorji nemške ljudske stranke ter sklenili, da vstrajajo v obstrukciji. Glede taktike pa bode stranka sklepala na shodu dnu 24. t. m. na Dunaju.' — Neki dunajski list poroča, da se eksekuiivni odbor parlamentarne komisije desnice snide dne 21. ali 22. t. m. na Dunaju. V prvi vrsti se bode posvetoval o nagodbi. Večina se gotovo ne bode upirala nagodbi, pač pa zahtevala primerne premembe. Poročilo, da se Poljaki vpirajo izvolitvi poslanca Lupula drugim podpredsednikom, ni resnično. Poslanec dr. Bareuther je povedal v nedeljo v Ilebu na shodu mnogo lepega. Po dolgem razmotrivanju je prišel do zaključka: »Vprašanje je: Ali se bodo preklicale jezikovne naredbe, ali ne ? V prvem slučaju moramo biti skrajno previdni, v drugem slučaju pa brezpogojno nadaljevati obstrukcijo. Ako se odpravijo jezikovne naredbe, ne sme biti govora o kakem odškodovanju. Delovati moramo na to, d a v 1 a d a sploh no bode imela pravice izdajati še kedaj kake odredbe v jezikovnih vprašanjih. Gledati moramo upravnim organom na prste, da ne utihotapijo zopet jezikovnih naredb s tajnimi odloki, imenovanji i t. d. skozi kaka skrivna vrata. Ako se uvede jezikovni zakon, ne smemo odstopiti od zahteve, da se upelje nemški jezik kot državni in armadni jezik. Siliti moramo na to, d a z g i n e § 14 iz u s t a v e ali da se VBaj bistveno spremeni. Ako se pa jezikovno naredbe ne razveljavijo, potem ne bode budgeta, ne vojaških novincev, niti se bode dovolil nagod-beni provizorij, zgodilo se ne bode ničesa, kar zahteva vlada, obiskovali ne bodemo deželnega zbora in parlament bodemo naredili nesposoben za delovanje; pri tem bodemo vztrajali toliko časa, dokler ne povrnejo vsega, kar so ukradli nemškemu narodu. Ako se pa dožene kljub vsemu nagodba z Ogersko po § 14, so moramo pripraviti tudi za ta slučaj in potem bode imel naš odpor še vse drugačno lice. Ne gre se le za jezikovne naredbe; to so samo jeden člen neskončne verige vednih napadov na avstrijsko nemštvo, nekaj veliko višjega je v igri: Življenje ali pogin države«. Tako duhteče cvetke znajo saditi le SchOnerjanci, in še ti samo — v Hebu. Pamflet proti knexu črnogorskemu. o katerem smo že zadnjič poročali, je vzbudil v Belgradu veliko pozornost, Brošurica se je močno razširila po vsej Srbiji, tiskana je pa bila v Oseku. Vsi listi ugibajo, kdo bi bil pisec tega pamlleta, a uganiti ga ne morejo. Le radikalni »Odjek« jo menda razkril to tajnost. Zatrjuje namreč, da so izdale to brošuro merodajne avstro-ogerske osebe, da bi razdvojile dobro sporazumljenje mej Srbijo, Črnogoro in Rusijo. No, tega sporazumljenja ne bi razdvojil še le ta pamllet, ker jasno je celemu svetu, da je Rusija že poprej s Črnogoro pokazala Srbiji hrbet. Resnično je pa to, da te brošure ni izdal kak neznaten agitator, temveč da so imeli vmes svoje roke vplivni politiki, kateri zagovarjajo avstro-ogersko-srbsko zvezo. Ogerska cenzura ni zabranila izdaje tega pamlleta v Oseku, in srbska vlada se no protivi razširjenju brošure po Srbiji. Kdo je torej v igri? GrSka se je žo naveličala begunov s Krete. Vlada jim je dovolila jeden milijon podpore, toda siromašni Krečani so že vse porabili. Sedaj jim je podelila še jeden milijon drahem, toda tudi to ne bode zadoščalo. V Pireju je največ pribeglih Kro-čanov, katere mora hraniti in oskrbovati vlada, in to ni lahko. Ravno radi Krete je Grška tako ubo-žala; plačevati mora vojno odškodnino in sedaj še lačne Krečane vzdrževati. Bil bi že zadnji čas, da velevlasti radikalno posežejo v to zmedo in napravijo red. Rusko-francoska zveza se je začela močno majati. Francoska vlada je odpoklicala svojega poslanika na ruskem dvoru, grofa Montebello. S tem je pokazala jasno, kako stališče zavzema napram carjevemu predlogu. Grof Montebello ni mogel pravočasno obvestiti francoske vlade o carjevih namenih in skoro gotovo je, da ni Nikolaj II. zaveznice Francoske prav nič prej poučil o svojih namerah, kakor druge države. Zato se je čutila Francija močno užaljeno, in svojo nevoljo je pokazala s tem, da je odpoklicala iz Peterburga svojega zastopnika. Spansko-ameriška mirovna komisija. Ameriška vlada je že davno imenovala svoje zastopnike v mirovni komisiji, dočim se španska vlada še sedaj ni odločila, in vendar se mora sestati komisija v Parizu že 1. oktobra. Glede filipinskega vprašanja je zavzela vvashingtonska vlada trdno stališče, da bode zahtevala na vsak način zase filipinsko otočje. Saj vsi trije ameriški zastopniki bodo vztrajali pri tej zahtevi. V pariških krogih se govori, da se morebiti niti španska vlada ne bo več tako zelo ustavljala takim zahtevam, ker smatra precejšnji del političnih krogov španskih Filipine že kot zgubljene. Proti primerni odškodnini bodo Spanci najbrže voljni prepustiti te otoke Amerikancem. Dnevne novice. V Ljubljani, 7. septembra. (Odbor katol. polit, društva) je v sinočni seji soglasno vsprejel nastopno resolucijo : Odbor katoliškega političnega društva v Ljubljani vidi jedino rešitev sedanje državne krize v tem, da se sedanji državni zbor, ki je pokazal popolno nesposobnost za pametno delo, čim prejo razpusti i n o k t r o i r a nov volilni red v smislu občne direktne in tajne volilne pravice. Pojasnilo za ta sklep daje vvodni članek. (Kananično vinešfceu) bo jutri v stolnici po veliki sveti maši novo imenovani baron Codelli-jev kanonik gospod dr. J. Koren. Cerkveni obred opravi presvetli knez in škof. (Vseslovenska delavska slavnest) Udeležbo so dalje naznanila društva: 33. Katoliško mladeniško društvo t Kamniku. 34. Katoliško izobraževalno društvo v Šmariji. 35. Konsumuo društvo v Kašlji. 36. Kat. delavsko podporno društvo pri D. M. v Polju. 37. Gospodarska zadruga na Češnjici. 38. Čitalnica v Št. Vidu nad Ljubljano. 39. Slovensko delavsko stavbeno društvo v Ljubljani. 40. Ljudska posojilnica v Ljubljani. 41. Gospodarska zveza v Ljubljani. 42. Zveza kranjskih posojilnic v Ljubljani. 43. Katoliška družba v Ljubljani. 44. Slovanska krščanska narodna zveza. (Ljubljanski obfiinski svet) je imel včeraj sejo. Zupan mej drugim naznani, da je deželna vlada za popravo znamenja sv. Trojice na Dunajski cesti dovolila 1000 gld. podpore; popravo bode izvršil kamnosek Toman. Fin. ravnateljstvo je nazoanilo, da ljubljansko mesto ne smč razširiti užitninskega področja na oni del občin Sp. Šiška in Moste, ki se je iz policijskih vzrokov pnklopil L]ubljani. Prošnji Katarine Irkič za novo izbrisno dovoljenje se ugodi. Odbornik Svetek porcča o premembi programa ces. slavnosti za ljubljanske ljudske ftote. Določi se: dnč 3. oktobra slovesna sveta maša v stoln-ci, po sveti maši defilovanje Šolske mladine pred g. dež. predsednikom v Zvezdi, nato odbod v okrašeno dvorano v novi topničarski vojašnici, kjer se vrše deklamacije, petje, govori in pogoftčenje mladine. V ta namen se dovoli 1200 gld. Pekovski mojstri A. Jenko, F. Pauer in I. Bizjak dobč po 50 gld. potnine, da si ogledajo dunajsko razstavo. (Musica sacra.) V četrtek 8. septembra je pontifikalna sv. maša v stolni cerkvi ob 10. uri: Mašo sv. Cecilije zložil dr. I. Benz, graduale Jos. Krejči, offertorium Anton Foerster. — V mestni župni cerkvi sv. Jakoba ob 9. uri: Missa Salve Regina zložil G. E. Stehle, graduale A. Foerster, offertorium J. B. Treš. i Iz Novega Mesta.) Petdesetletnico slovesne obljube obhaja na Malega Šmarna dan P. Ladislav llrovat, c. kr. prolesor v p., mnogozaslužni pisatelj in jezikoslovec, ki ga je cesar pred leti odičil z zlatim križcem s skrono za zasluge. Na mnoga leta! (Afera dr. (iregorifi-Koblar.) »Narod« se dolgo ni mogel opomoči vsled udarcev, bi so padali po njegovem chef - redakteurju dr. Tavčarju zaradi afere dr. Gregorič-Koblarjeve. Sinoči pa je objavil članek, v katerem skuša zagovarjati sklep večine deželnega odbora zveze Tavčar Schaffer-Mur-nikove glede afere dr. Gregorič-Koblar. Zagovarja pa stvar kakor tak, ki je prepričan, da se stvar ne da zagovarjati. Namestu dokazov same psovke na »Slovenski list« in na »Slovenca«. Na psovke ne bomo odgovarjali, kedor se jih poslužuje, že samega sebe obsodi. Reagovati moramo le na eno posebno značilno obrekovanje, s katerim se bojuje za-se Narodov člankar, pišoč : »Ia tudi tista stranka, kateri služi »Slovenec«, ki je vzela sedaj v v zaščito kurata Koblarja, ne sme nikdar govoriti o svobodi, saj se je javno poganjala za to, da mora Kranjski dež. odbor vzeti Koblarju službo, ko je kandidoval v državni zbor.« Ob splošnih državnozborskih volitvah se je govorilo, da mislijo triji deželni uradniki kandidovali za državni zbor. Ta atvar je prišla v razgovor v finančnem odseku in zastopniki vseh treh strank so rekli, da to ne gre, ker bi dotični ne mogli opravljati svojih poslov kot deželni uradniki, zato se je sklenilo, v tem kaj določiti v deželnem zboru. Ondi se je ta zadeva obravnavala v tajni seji, in sklep razgovorov le bito soglasno mnenje, da po za-koinh deželni zbor ne more braniti deželnim uradnikom kandidovati za državni zbor. Očitanje »Nir rodovo« je torej do eela a trte zvito. (Iz Preske) 8. t. m. popoldne bode presvetli knez in škof ustanovil Marijino društvo za mladeniče in dekleta v Preski s primernim ogovorom. Začetek je ob 3. uri popoldan. (Ljudski shod v Podčetrtku,) ki ga je priredilo katol. polit, društvo, je popolnoma dosegel svoj namen. — Veliki vrtni prostori gosp. Nik. Staroveškega so bili do cela napolnjeni. Storilo je svojo dolžnost razumništvo, posebno domače, s svojo navzočnostjo, a pred vsem so bili zastopani častno in v ogromnem številu kmetje. Načelnik g. M. Tomažič prisrčno pozdravi shod, se zahvali za mnogobrojni obisk ter razloži potem namen polit, društva. Na shodih se spoznavamo, si odkrivamo rane, se posvetujemo, kako si jih zacelimo. Ker pa je gmotno stanje slov. kmeta odvisno pred vsem od umnega kmetijstva, morajo odmevati na društvenih shodih navduševalni, po-dučevalni govori o živino-, sadje- in vinoreji in o drugih strokah slov. kmeta. Pri tem opraviči na čelnik izostalega potovalnega učitelja gospoda Iv. Beleta, kateri bi bil imel predavanje o sadje- in vinoreji, ker je bil žalibog zadržan ter obžaluje, da mora odpasti radi tega iz vsporeda važni po-dučevalni govor. Razlaga zatem politični položaj Slovenccv. V kozjanskem okraju je 97 odstotkov Slovencev, ki so se pa morali do zdaj vkljub temu ogromnemu številu uklanjati nemškemu vodstvu. Sploh pa je za nas Slovence velika nesreča, da smo ločeni po raznih deželah. Da se Slovenci na Spodnje Štajerskem vsled silnega pritiska iz sovražnega nam Gradca že dolgo nismo zgubili, zahvaliti se moramo jedino dejstvu, da bivamo v kompaktnih masah. Najbolj pereče vprašanje je šolsko vprašanje. Nemški graški dež. šolski svet je kriv šulverajnske šole, nam pošilja nemške nadzornike, kateri hočejo šole ponemčiti. Ako ima kranjsko Kočevje svojega nemškega nadzornika, bi potem mi Slovenci ne smeli zahtevati svojih slovenskih nadzornikov V Zato zahte-vajmo, da se graški šolski svet razdeli v slovenskega in nemškega, kakor sede v tirolskem dež. šolskem svetu 4 Lahi in 4 Nemci. Preustrojiti se mora istotako mariborsko učiteljišče, kjer se vzgaja v nemškem duhu, radi česa bi odgovarjalo popolnoma tudi v Berolinu svojemu namenu. — Tudi nobene kmetijske šole nimamo slovenske, vse so nemške. Dokaz, da nam vlada ni prijazna. Govornik omenja nadalje žalostne odnošaje pri uradništvu, kjer se nam godi istotako vnebo-vpijoča krivica. Slovence tirajo v trdo nemške kraje, k nam pošiljajo pijonirje nemštva. — Moramo tedaj neprestano tirjati od vlade , da nam da pravice, zajamčeno nam po božjem in človeškem pravu. Govor, katerega je spremljalo glasno pritrjevanje, je odobravalo občinstvo z navdušenimi živio-klici. — Drugi govornik gospod drd. J. llohnjec je razlagal staro, a vedno novo geslo: »Vse za vero, dom, cesarja!« Ta govor objavimo v celoti. Burno odobravanje kar ni hotelo utihniti, ko je končal gospod govornik. Zavladala je tihota, ko je nastopil gosp. Fr. Muršič, da govori o ljubezni do materinega jezika. Jezik slovenski, kako blagodoneč si! Je-li mogoče, da te Slovenec ne spoštuje, ne goji, tebe, blagohotno in milo sporočilo svojih prednikov? Da, le odpadnik se te sramuje! Ves svet je tempelj božji, vsaka stvar časti po svoje svojega Stvarnika. Tako je dal Bog po svoji previdnosti tudi vsakemu narodu svoj jezik. Jezik je tedaj dar božji, zato se ga Slovenec ne smeš sramovati. Nagovori vsacega v svojem jeziku, in če tujdfc vidi, da ne odnehaš, bode te spoštoval kot značaja. Navdušeno je polagal govornik strmečemu poslušalstvu na srce, kako se treba posluževati materinega jezika posebno v pisavi, kjer se toliko greši. Po-vdarjal je za tem, kolika krivica se dela našemu jeziku pri okrajnih glavarstvih, sodiščih, notarija-tih in davkarijah, kjer se uraduje vse nemško, sodi nemško, zagovarja nemško, beleži nemško. V dokaz povedal je govornik veliko resničnih, a žalostnih primerov, ki kaj jasno osvetljujejo naše razmere. Tako je na spodnjem Štajerskem od 20 sodnikov le 6 slovenskih, pri okrožnem sodišču je bil lani med 16 sodniki le jeden Nemec za 197.000 Slovencev in 15 ostalih za 11.000 Nemcev. Ni to krivica? Tako se godi z našim jezikom dandanes, a da ga bo odslej tujec spoštoval, za to bodi skrb vsakemu Slovencu, da ga ljubi sam. »Le jezik tvoj pristoja ti, — A tujcu tuj.— S svojim se ponašaj, — A tuje le spoštuj! — Končal je z besedami Slomšekovimi: Tebe, ljubi, pošteni, lepi slovenski jezik hočem kakor najdražji zaklad in spomin svojih starišev spoštovati in ohraniti, in želim, kakor hvaležen sin svoje matere, da kakor je moja prva beseda bila slovenska, naj bode slovenska tudi moja poslednja. — Vtis, katerega je provzročil govornik, se more misliti, a popisati se ne da. Jednoglasna je bila govorica: »Tako je, meni se je tudi že to pripetilo vsakokrat, kadar sem bil v gradu.« Tako navdušeni kmetje, katerih je bilo nad 400. Na to je sledilo vpisovanje novih udov, katerih število je prispelo blizu 100. Podeli se beseda domačemu č. gosp. župniku lgn. Rom-u, ki omeni, da bi bila njegova dolžnost shod pozdraviti, a se zdaj v imenu vseh prisrčno zahvaljuje, izražajoč srčno željo, da bi padle vse besede današnjega shoda na rodovitna tla. — Slednjič izpregovori še gospod načelnik. Spominja se letošnjih velikanov jubilantov papeža Leona XIII. in cesarja Frančiška Jožefa I., katerima zakliče trikratni živio ter zaključi shod z besedami: Ohranimo si sveto vero in besedo materino. — Resolucije, ki so bile jednoglasno sprejete, se glase: 1. Nadsodišče v Ljubljani. 1. Vseučilišče v Ljubljani. 3. Reguliranje Sotle. — Sedaj pa še vam jedno besedo, Podčetrtčani! Pokazali ste o tej priliki svojo narodno navdušenost, katero je povzdigovala godba in strelba. Še daleč od trga zunaj pa sta goste prijazno pozdravljala v Imenovem dva slavoloka, raz hiše gosp. Albina Pečarja pa je plapolala slovenska zastava. Č&st! Le ohranite si ponosno narodno zavest: tujcu v strah, Slovencu v pogum. Naj vam bo ta dan dan probujenja, dan vstajenja, da smete reči: Mi vstajamo gotovo — V življenje svetlo novo. — Nič več nam drag ni spanja mrak, — Na delo vodi nas korak. — Noč temna je za nami, — Svobode svit nas drami. (SchtiHerer - Rokitanskv — »pater" Ferk.) Iz Celovca, dne 4. septembra. Z vso silo vrgli so se nasprotniki zopet na koroškega kmeta, da ga »po-dučujejo« o javnih vprašanjih, ali če hočete, da bolj jasno povem : da mu mečejo pesek v oči! Posl. Einspieler poročal je, kakor sem omenil, nemškim volilcem v Malem Št. Vidu. Ljudje so spoznali ob tej priliki, da le ni vse tako — res, kakor jih — »larbajo« nemški listi in poslanci. A to spoznanje bi znalo ljudem škodovati in zato kličejo na pomoč samega vrhovnega boga obstrukcije, Schonererja, da z oprodo svojo, parade - kmetom Schambergerjem razbija na shodu v Buchscheidi blizu Osoj. Pride tja dne 11. t. m. Gotovo romali bodo tja čestilci slavnega eks-viteza od vseh stranij, a svetu se bodo lagali, kako je bil shod — sijajen. — Drug »užitek« pripravlja našim kmetom »bauernbund«, znana past, v katero lovi nacijonalni liberalizem koroškega kmeta. Ta torej napravi dno 8. t. m. v Skolji Vasi blizu Celovca 38. »bauerntag«, pri katerem bodeta predstavljala na Koroškem že znano komedijo »baron Rokitansky« in »Se. II o c h w ii r d e n H e r r P f a r r e r Ferk« kakor pravijo vabila, »častivreden župnik« kot govornik na bauernbundarskih shodih — to je tudi za Korošce, ki so navajeni že na marsikak poper, nekaj posebnega, nenavadnega. Morda baš zato tudi »Bauernzeitung« ta dogodek proslavlja v posebnem, z velikimi črkami pisanem članku, v katerem povdarja, da bodo ljudje čuli iz ust duhovnika, da »bauernbundarji« niso nasprotni — veri! Srečen, kdor to verjame! Z osebo barona Rokitanskega ni da bi se obširneje bavili. Tem bolj nas zanima, da so »bauernbundarji« nakrat spoznali »častivrednost« duhovnikov, ki hodijo po shodih. Doslej so kar z batom udrihali po vsakem duhovniku, ki je govoril po shodih, in da bi hotel verjeti tem ljudem, so taki duhovniki vse drugo, samo — »častivredni« ne. In zdaj tolika sprememba, ker so našli duhovnika, ki se spozabi toliko, da hodi na shode »bauern-bundarjev« in tam rogovih zoper katoliško cerkev. In takega človeka poberejo naši patentovani »prijatelji« kmeta, da bi jim služil za — limanice. Kakšen je mož, s katerim se bahajo »bauernbundarji«, kaže dejstvo, da je »Se. Hochwiirden Herr Pfarrer Ferk« bil svoje dni — frančiškan, da je zapustil samostan, da sedaj v graški škofiji, kjer prebiva, niti maševati ne sme! Ferk je rojen Slovenec, a sedaj služi nemškutarjem. Torej človek, ki se je izneveril svoji samostanski obljubi, ki popolnoma zabi na svoj duhovski stan, naroden renegat, ta je našim »bauernbundarjem« — pravi mož! Habeant! — Na Koroškem smo navajeni tudi že takšnim žalostnim prikaznim. Marsikateri čitatelj se morda še spominja imena: župnik baron Zucco d i Cucagna. Ta je služil nekdaj našim nacijonalcem ravno tako, kakor sedaj eks-pater Ferk. Vodili so ga po svojih shodih, da je govoril zoper nas, se s patosom sklicevali nanj, češ, to vam je pravi duhovnik, a kaj je bil konec? Zucco moral je zapustiti škofijo, bil je nekje na Norveškem, a sedaj je dospel »srečno« do cilja; odpadel je od katoliške cerkve in služi kot »oženjen« pastor »starokatoliške« občine nekje na Nemškem! A baš takih »značajev« potrebujejo naši nasprotniki. — Rokitansky in Ferk bodeta nadaljevala komedijo v okolici Trga in v Št. Lenartu v labudski dolini. (Osebna vest.) P. Gregor E h r 1 i c h , administrator v Mariboru, je bil včeraj izvoljen opatom benediktinskega samostana v Št. Pavlu na Koroškem. (Nevarno je obolel) gospod Matija Torkar, župnik v Košani. Priporoča se v molitev. (Potres.) Iz Komende, Vodic, Tunjic pri Kamniku in iz Dola se nam poroča, da je bil dne 7. t. m. ob 1. uri 42 minut po noči močan potres, spremljevan s podzemeljskim bobnenjem. (Kršč. socijalni sliod v Celju) bode prib. torek 13. t. m. v »Narodnem Domu« v Celji. Poleg prvega že naznanjenega dela bodo poročevali: 1. g. dr. Matek: 7. zapoved, »deljenje« in občni blagor. 2 gosp. ToroažiC: občna volilna pravica. 3 dr. Karlovfttk: dopisovalnica. 4. g Antloga : liberalizem in delavstvo. 5 g. P. Gregorec : delavska stanovanja. 6. g. Šebat; socijali/eui in narodnost. 7. J. Kregar : nedeljoki počitek. 8 g. Dr Hribar: žensko in otroftko delo. 9 dolžnosti delodajalcev. 10 g Kržiftnik: kaj doHt-gajmo za prvi čas. 11. g. I. Rebtk: posredovalnica za delo in na4a organizacija. (Duhovnih vaji v tržaškem škofijskem konviktu, katere je vodil preč. P. Henrik Heggen D. I., profesor bogoslovja v Celovcu, udeleževalo se je poleg mil. škofa nad 70 duhovnikov omenjene škofije. Razdeljeni so bili v dva oddelka, katerih prvi se je vdeleževal vaj od 22. do 25. avgusta, drugi pa od 29. avgusta do 2. septembra. V zadnjem oddelku bili so tudi štirje gg. bogoslovci tretjeletniki: Janez Appollonio iz Kopra v Istri, Alojzij Peter lin iz Kamnika na Kranjskem, Emil Stolfa iz Izole v Istri in Janez Zalo kar iz Dobja pri Planini na Štajerskem, da so se pripravljali na mašniško posvečenje. Pretečeno nedeljo podelil jim je mil. škof subdijakonat, v četrtek prejmo dijakonat in prihodno nedeljo pres-biterat. (Vojaške vaje na Notranjskem.) V ponedeljek zvečer se je pripeljal v Logatec nadvojvoda R a i-ner k vajam 22. brambovske divizije. Na kolodvoru ga je pozdravil g. okr. glavar. Včeraj so se vršile vaje v logaški okolici, danes proti Rakeku. Nadvojvoda se danes z Rakeka odpelje na Dunaj. (Izpred porotnega sodišča.) V ponedeljek je bil 32 letni A. Velikajna iz Sp. Idrije obsojen na dve leti, Anton Garbas iz Verbač v ljubljanski okolici zaradi uboja na štiri leta. (Tržaški čifutski listi o papežn.) Več kakor je vredno časnikarske dostojnosti se peča proti-versko tržaško časopisje z novim papežem. To je že res jedino le mogoče v taboru izraelskem, kjer ne bode v oči samo rimski papež, marveč vsa sveta katoliška cerkev. Kar pričakati ne morejo, da umrje sveti Oče Leon XIII. in da bi bil izvoljen — oziroma, da bi ne bil izvoljen Njega naslednik. Nad vse ciničen pak je »Lavoratore«, ki vtika svoj krivi »delavski« nos v vatikanske razmere in vpraša, čemu neki je Petrov dar in čemu ga porabi sv. Oče. Kakor bi Žida sploh kaj brigalo to, kar ni njegovo ! Ta krivonos noče vedeti, da je sv. Oče najdobrotljivejši človek na svetu, ki da vsako leto 800.000 frankov za ubožne namene in nebrojno druzih blagih darov. Kje pa je žid, ki bi storil toliko dobrega? In vender je dar sv. Očeta pravičen denar, dočim so milijoni Rotschildov izžeti iz človeške krvi! (Jubilejski vodnjak v Trstu.) Pred c. kr. poštnim poslopjem v Trstu se gradi nov monumen-talen vodnjak v proslavo 501etnice Nj. Veličanstva cesarja in ki se bode odkril dne 2. decembra t. 1. Vodnjak bode veličasten okrasek poštnega trga. (Mož z devetimi ženami.) V Nebraski so zaprli te dni danskega trgovca Martina Jorgensena, ker se je od 1. 18S3 že devetič oženil, a se ni že preje ločil niti od jedne žene. Prva žena mu je bila šivilja, druga učiteljica, kakor tudi tretja, četrta vdova, peta knjigovodkinja, šesta zopet učiteljica, sedma učiteljica glasbe, osma posestnica, deveta neka mlada dama iz Hermosije. Z vsemi je imel 15 otrok. Vsaki teh žena je povedal drugo ime in jih je znal tako varati, da ni vedela nobena za drugo. Se-le zadnja žena je bila znana z jedno njegovih prejšnjih žen, in ko so si poka- zale medseboj sliko svojega moža, se je zvedela vsa stvar. — Nekateri vzdržujejo težko jedno ženo, a Jorgensen jih je hranil devet in petnajst otrok. To je mož! (Ledeno kosilo.) Več profesorjev iz Filadelfije, mej njimi slavni elektrotehnik Thomson, so povabili nekaj prijateljev v odlično restavracijo na obed. Sedli so k mizi. Natakar prinese vročo juho na mizo. Hip pozneje že zavpije jeden izmed gostov: »Juha zmrzuje!« Komaj je spregovoril be-Bedo, že se je spremenila juha v kos ledu. Krč-mar je ostrmel. Dobili so prvo jed, ribo. Komaj so natakarji postregli, že zakliče jeden gost: »Šalijo se z nami, riba je vendar lesena!« Ni se jim posrečilo, da bi prerezali ribo, zdelo se je, da tolčejo z noži po kosu hrastovega lesa. Krčmar je zaman zagotavljal, da je riba dobro kuhana. Prinesli so druga jedila. Pečenka je zmrznila takoj, ko je prišla na mizo, kruh je bil trd kot jeklo, vino v steklenicah se je spremenilo v led, tudi voda je zmrznila. Zamenili so steklenice. Pretekla je minuta, in nastal je majhen brušč; zamaški so leteli iz steklenic in vino je vstajalo v podobi rožnato - rudečega zmrzlega cilindra. Natakarji so klicali ravnatelja hotela, ta zopet njegovega posestnika, vsi so prisegali, da so ognjišča v kuhinji rudeča od vročine, kazali so na toplomer v sobi, na katerem je bilo 18 stopinj, in so trdili naposled, da je tu nekaj nadnaravnega zraven. Prekinili so obed in ga preložili na poznejši čas. Mesec dolgo je govorilo celo mesto o čudovitem obedu. Pozneje se je vsa stvar pojasnila. Thomson je vzel iz svoje delavnice majhno posodo, napolnjeno s tekočim zrakom, po metodi londonskega učenjaka Devvarsa. Tako prirejen zrak, spremenjen v plin, šteje 200 stopinj pod ničlo. Thomson je spustil, ko ga ni nihče opazoval, nekoliko takega zraka v vsako jed in pijačo, na kar je vse takoj zmrznilo. Mej drugim obedom, ko je Thomson pripovedoval svojo šalo, so se pošteno smejali, krčmar pa najbolj, ko so mu plačali dva obeda. Društva. (Vabilo k občnemu zboru društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem,) kateri bode v četrtek, dne 15. septembra t. 1. dopoludne ob 9. uri v II. mestni deški šoli na Coj-zovi cesti. — Ob 8. uri tiha sveta maša pri sv. Jakobu. (Vabilo) na občni zbor „N ar o d ne So le" društva v podporo slov. ljudskemu Šolstvu, ki bode v četrtek, dne 15. septembra 1898., zjutraj ob 8. uri v telovadnici II. mestne deške šole na Cojzovi cesti. (Prostovoljno gasilno društvo v S t. Vidu pri Vipavi) priredi veselico 11. septembra 1898 na prostem dvorišči gosp. Iv. Pre-mru ta. — Vspored : I. pl. Ztjc: »Zrinjsko-ljVanko-panka«. II. Jon. C mt enuann. »Žila« veseloigra v dveh dejanjih. III. A. Foerster: »Nafta zastaja«. IV. »Saloigra«. V. A. Foerster: »2 čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura oo Celzi j« Vetrovi Nebo .H £ „ ~ a a -o ' * a. 6 9 zvečer 740 0 | 17 4 si. sever del. oblač. 7 7. zjutraj 2. popol. 739 6 7371 134 25-3 brezv. si. jug megla jasno 00 v London, 7. septembra. „Daily Mail" poroča, da sta se Anglija in Rusija baje zje-dinili v kitajskem vprašanju. London, 7. septembra. Iz Kandije se poroča: Mohamedanski beguni so včeraj napravili demonstracijo, pričel se je boj z angleško posadko. — Angleži bombardujejo Kandijo. Kahira, 7. septembra. Angleško konji-štvo je 80 milj od Omdurniana opustilo zasledovanje ubeglega Kalifa, ker so bili konji zmučeni. Kitschener je uredil oddelke jezdecev na velblodih, ki bodo dalje zasledovali Kalifa, kateri je bežal proti Kordofanu. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m. Srednja včerajšnja temperatura 18 4°. za 2-2° nad noroialoir. Tržne cene v Ljubljani dne 7. septembra. PSenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, „ Leča, liter Grah, „ . fižol, , . Maslo, kgr. Mast, Špeh svel, „ Ki [kr. -- gl.|kr.| 9 20 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . _ 70 7 20 _ 80 6 20 Jajce, jedno . . . _ 2.1 i 6 20 Mleko, liter . . . 8' 9 80 Goveje meso, kgr. _ 54 6 50 Telečje _ 55 6 30 Svinjsko _ 56 2 70 Koštrunovo „ „ . 86 — 12 Piščanec 45 — 24 Golob..... 15 — 6 Seno, 1 stot . . . 90 70 Slama, 1 „ . . . 80' — 60 Drva trda, 4 kub. m. 6 H0| 68 „ mehka, 4 „ „ 4 90 | Gospa Eleonora Tonhauser, umrla v Ljubljani 20. febr. 1877, je Imel* portret nadpo-ročnika Ludovlku pl. Kempskj. Vsi oni, ki so ono gospo poznali, oziroma, kateri vedo, kje je sedaj gori omenjena slika, naj to naznanijo podpisanemu 622 3—1 Mihael vitez Kempski iz Rakoszy-na Budapest I, Kirchenplatz 4 Orgrlj a vec, z dobrimi spričevali, ki je pred tremi leti dovršil orgljarsko šolo v Ljubljani, in službuje na bolj slabi fari, tiče službe v kakem večjem kraju. — Sposoben je voditi tudi večji pevski zbor, kakor tudi podučevanje glasovirja v privatnih hiSah. 599 3_3 Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«. Ustanovljeno lota, 1870. Izdelava perila za gospode, gospe in otroke na debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. a> o JQ A m O fe ■rajo* z* gospod*, kril ohtffon, gl.dk. n. prilb,' hn .Tratnika, brej manlit. 1» rrrt lodna od gld. 110 ao 1-TI ••»i , „«-» „ ii—. ■rajo* i« d*8h*. TiT.llkoitih, aioerkak.r gornjo Jodna .d gld. 1 — do l-i(T ,. „ B'75 „ rti ■▼iti** za gospod*, I Tri« j.do. SO kr. do gld. 1-M l»t gld. 4-50 do gld. T'60 Dvanajst ovratnik«« od gld. 110 do S-I0. Dvanajst manist od gid. jjo do 4-eo. 19 predlog (Vorh«c4on) ,/ od gld. 8'lft do 6*— / r:.. Za kroj brez graje m za točno jamči tvrdka postrežbo J. O Umiiaini v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. in kr. častnikov in o. in kr. mornarico. Sf Cenike slovenske, nemške, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 2(13 24-14 Naznanilo. 609 3 3 Na c. kr. obrtnih strokovnih šolah v Ljubljani (strokovna šola za obdelovani«; lesa z oddelki za pohištveno in stavbinsko mizarstvo, strugarstvo, rezbarstvo, figuralno podobarstvo, pletarstvo in javno risarsko šolo, ter strokovna šola za umetno vezenje, šivanje in pletenje čipek) se prične šolsko leto 1898/99 z dnem 19. septembra t. L Vpisovanje za nove učence in učenke se vrši v petek 16. septembra od 9.—12. ure zjutraj in od 3.—5. ure popoldne. Novi učenci se morajo izkazati z izpustnim izpričevalom ljudske šole in z dokazom, da so dovršili 14. leto. Bivši učenci se zglašajo dne 17. septembra. V javno risarsko šolo se upisuje celo leto vsako nedeljo dopuludne. C. kr. ravnateljstvo obrtnih strokovnih šol v Ljubljani, dne 2 septembra 1898. Dva dijaka-srednješolca se vsprejmeta na hrano in stanovanje v Ljubljani na Kongresnem trgu štev. 5, v pritličju na levo. 603 3—2 ■fr "I • 606 3 —2 Kuharica želi v službo stopiti k kakemu gospodu duhovniku. Ponudbe blagovolijo poslati do |. oktobra 1898 pod naslovom M Mlakar v Ljubljani, Poljanska cesta št. 13., I. nadstropje. ■jfcrf*«*:■»». spretnega v notarskih poslih zvedenega solicitatorja z lepo pisavo. — Vstop t:ikoj, plača po dogovoru. Pismene ponudbe pošljejo naj se dr. Ignaciju Koliiik-u, 614 3-2 c kr. notarju v Tolminu IPot Hi sreče ulji Ml skoz želodec". Tako pravi star pregovor. Ni je pridne gospodinje in gospodarja, kateri bi ne sedel počivaje pri mizi vesele se dobrega kosila ali dobre večerje. A kaj pomaga rii na juhi, če ni dober, ali piti kavo. ako je slaba itd. Časih pridejo gosti v hišo, ali se praznuje kaj druzega. Takrat je prva stvar za gospodinjo ali gospodarja, skrbeti za dobro urejeno mizo, sploh: za izvrstno postrežbo. Cesa je pa Ma, da se le doseže? Treba je, da si vsaka hiša preskrbi dobra kave. rlža Olja, sira čokolade itd. itd., da pri vsaki priliki ima takoj na razpolago, česar je za kuhinjo treba. Zatoraj priporočam najtopleje svojo slovensko tvrdko France Mirt v Trstu, zaloga kolonijalnega blaga, južnega sadja, olja in druzih jestvin, kot pošteno domačo trgovino, katera razpošilja poštne zavitke (5 klg.), kakor tudi zaboje po železnlol (najmanje SO klg. raznega blaga) franko zaboja in vožnjme po najugodnejših cenah. Zagotavljam najpaznejo postrežbo. Jako obširen cenik je na razpolago. 611 4-i Fr. Mirt, trgovec. zidarski mojster v Ljubljani, Trnovski pristan 14, se priporoča slav. občinstvu, prečast. duhovščini, gg. podjetnikom in društvom za vsa ter raznotera zidarska dela. Prodaja tudi iz lastne opekarne 688 3 opeko vseh vrst. Ivan Kordik, Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice 10-14, priporoča svojo zalogo z drobnino in igračami na debelo in drobno. Za gostilničarje veliko zalogo jedilnega orodja /. roženim, koščenim ali poniklanim ročajem. Prodaja iz alpaka in alpaka - srebra svečnikov, namiznega in cerkvenega orodja od c. kr. priv dunajske tovarno W Bachmann & Comp., katera jamči za lOletno trpežnost in trajno posrebrenje. 8 posebno nizkimi cenami postreže trgovce s potrebščinami za krojače, črevljarje in sedlarje Q o spoštovanjem 549 s-o Ivan Kordik. Št. 29 505. Razglas. 618 2-1 Podpisani magistrat razpisuje s tem ustanovo y letnem znesku 250 gld. za obiskovanje kake državne obrtne šole. Ta ustanova namenjena je v prvi vrsti onim obrtnim pomožnim delavcem, ki so dovršili ohitno nadaljevalno šolo z dobrim vspehom. v drugi vrsti pa sploh takim, ki morejo dokazati svojo usposobljenost za obisk kake državne obrtne ali umetno - obrtne šole, oziroma takim, ki zavode te vrste že obiskujejo. Pravico do te ustanove imajo oni obrtni delavci, ki nimajo prilike pridobiti si višjo strokovno izobrazbo na kakem ljubljanskem obrtnem zavodu s podnevnim poukom in sicer najprej oni, ki so v Ljubljano pristojni, če pa takih ni, sploh prosilci,-ki imajo na Kranjskem domovinsko pravico. Prošnje, opremljene s krstnim listom, z domovnico ter šolskimi spričevali, vložiti je tukaj do dne 20. septembra t. 1. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 1. septembra 1898. C. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani. Pričetek šolskega leta 189899. Na c. kr. ženskem učiteljišču se bodo vspisovale učenke v vadnico dne 14. septembra od 8. do 11. ure, otroci v otroški vrtec pa istega dne od 8. do 10. ure Imena vsprejetih otrok se bodo razglasila v veži dne 15. septembra ob 9. uri. Gojenke za I letnik in gojenke, ki imajo delati ponavljalne izpite, se morajo oglasiti dne 15. septembra od 8. do 11. ure, druge pa 19. septembra od 10. do 12. ure. Pismeni vsprejemni izpiti se začno dne 16. septembra ob 8. uri. Na c kr. moškem učiteljišču se bodo vpisovali učenci v vadnico dne 14. septembra od 8. do 11. ure. Imena vspretetih otrok se bodo razglasila v veži dne 15. septembra ob 9. uri. Gojenci za I. letnik in gojenci, ki imajo delati ponavljalne izpite, se morajo oglasiti dne 19 septembra od 8. do 10. ure, drugi pa 20. septembra od 10. do 12. ure. Vsprejemni izpiti se začno po končanih izpitih na ženskem učiteljišču. V Ljubljani, dne 1. septembra 1898. 602 3 -2 Ravnateljstvo. St. 9811. Razpis. 605 3-2 Na porodniškem oddelku deželne bolnice oziroma na c. kr. porodniški šoli v Ljubljani oddati je Ml z letno plačo 200 gold, z aktivitetno doklado 36 gld. in normalnimi petletnicami iz porodniškega zaklada, z letno nagrado 52 gld. 50 kr. iz učnega zaklada ter z brezplačnim stanovanjem v zavodu. Prošnje za to službo, katerim je priložiti krstni list, diploma za babice, zdravniško spričevalo o fizični sposobnosti, spričevalo o nravnem vedenji ter spričevalo o popolnem znanju slovenskega in nemškega jezika, pošljejo naj se do 22. septembra 1898 vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani. Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dne 1. septembra 1898. Štev. 632. 619 1 — 1 Prvi mestni slovenski otroški vrtec v Komonskoga ulicah se otvori letos v torek dne 20. septembra s sv. mašo, katera bode v farni cerkvi sv. Petra ob poluosmih zjutraj. Vpisavali se bodo otroci v ponedeljek, dne 19 septembra t L, od devetih do dvanajstih dopoludne in od treh do petih popoludne v prostorih zavoda v Komenskega ulicah št. 10, l. nadstropje. C. kr. mestni solski svet v Ljubljani, dne 1. septembra 1898. Ilaziilas. 603 3-2 Na c. kr. državni veliki gimnaziji v Kranju vpisavali so bodo učenci, kateri nameravajo vstopiti v prvi razred v petek, dne 10. septembra od 9. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Vsprejemne preskušnje vršile se bodo v soboto, dne 17. septembra od '/2 9 zjutraj nadalje. Dotični učenci pridejo naj v spremstvu starišev ali njihovih namestnikov ter naj prineso seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Vsprejemna taksa je določena na 3 gld. 50 kr., ki se bode onim, ki skušnje ne bi prestali, vrnila. V II., III., IV., V. in v VI. razred se bodo učenci vsprejemali dne 17. septembra Šolsko leto 1898/99 se začne dne li). septembra s slovesno službo božjo na čast sv. Duhu. Ravnateljstvo c. kr. državne velike gimnazije v Kranju, dne 2. septembra 1898. Št. 631./M. š. sv. 620 1—1 Začetek šole na mestnih ljudskih šolah. Na mestnih ljudskih šolah v Ljubljani, in sicer: Na I. in II. mestni deški petrazrednici, na mestni nemški deški petrazrednici, na mestni dekliški osemrazrednici, na vnanjih dekliških šolah pri uršulinkah, na mestni nemški dekliški šestrazrednici in na mestni dvorazrednici na Barju — se začne šolsko leto 1898/99 v ponedeljek dne 19. septembra t. 1. s klicanjem sv. Duha. Za vpisavanje bivših in sprejemanje novih učencev in učenk sta določena 16. in 17. september t 1. Vpisavalo in sprejemalo se bode: Za I. mestno deško petrazrednico v šolskem poslopju v Komenskega ulicah; za II. mestno deško petrazrednico v šolskem poslopju na Cojzovi cesti; za mestno nemško deško petrazrednico v šolskem poslopju v Erjavčevih ulicah ; za mestno dekliško osemrazrednico v šolskem poslopju v Erjavčevih ulicah; za vnanje dekliške šole pri uršulinkah v uršulinskem samostanu; za mestno nemško dekliško šestrazrednico v šolskem poslopju v Erjavčevih ulicah; za mestno dvo-razrednico na Barju v šolskem poslopju na Karolinški zemlji. Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, smejo se sprejemati v mestne šole le z dovoljenjem c. kr. mestnega šolskega sveta. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dno 1. septembra 1898. Št. 316. B. A. Razg las. 594 3—:. Od sindikata nemškega viteškega reda na Dunaju kot zapuščinske oblasti, se vsi oni upniki, koji imajo do zapuščine po dne 12. avgusta 1898 v Črnomlju na Kranjskem brez oporoke zamrlem gospodu Viljemu Vesel-u, duhovniku nem. vit. reda balaje v Avstriji in vpokojenem župniku ondi, kake terjatve staviti, pozivljejo, da taiste ali pri sindikatu Wien, I., Singerstrasse 7, ali pa pri od tega pooblaščenem oskrbništvu nemškega vit. reda komend v Metliki na Kranjskem naznanijo in podprejo ustno dne 30. septembra 1898 ob 10. uri dopoldne ali pa do tega časa pismeno prijavijo. Na kasneje prijavljene terjatve do zapuščine, če po plačilu naznanjenih terjatev poide, se ne bo oziralo, kakor če so zadobili upniki zastavno pravico. Sindikat iieinškepi viteškega reda na Dunaju, dnč 26. avgusta 1898. L. S. Moric pl. Weittenhiller s. r. dvorni svetnik. St. 27976. Razglas. 615 3-2 V smislu § 6 zakona z dnž 23. maja 1873. 1. (št. 121 drž. zak.) naznanja se, da bo razgrnjen prvotni imenik porotnikov za 1898. leto od 7. do 11. dne septembra t. 1. v maglstratnem ekspeditu na ogled ter da v tem času vsakdo lahko pregleda in naznani proti njegovi sestavi svoj ugovor. Porotniškega posla so po § 4 omenjenega zakona oproščeni: 1. Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe za vedno; 2. udje deželnih zborov, državnega bora in delegacij za čas zborovanja; 3. osebe, ki niso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi; 4 osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in rano-celniki in tako tudi lekarnarji, ako uradui ali občinski načelnik zanje potrdi, da jih ni mogoče utrpeti, za sledeče leto; 5. vsak kdor je prejetemu poklicu v enem porotnem razdobju kot glavni ali na-mestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega koledarskega leta. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 3. septembra 1898. CX5000000 Karol Planinšek Ljubljana, Stari trg priporoča ob času vinske trgatve grozdni slador (Trau-benzucker), nadalje veliko zalogo špecerijskega in kolonijalnega blaga, kakor tucli špirita, finega pristnega slivovca, drožnika in ruma " a debelo i ii <1 r o 1» n o. "50*0 613 8-1 :xxxxxxxxx Le 50 kr. za 2 Žrebanji. 8 Predzadnji teden Glavni dobitek 349 1—1 890 5 tal 1,1 ta in 2M1000 ta v denarjih po odbitku 20'"o. si mnm srn a 50 kr. priporoča «0 . Žrebanje: 15. septembra 1898. Žrebanje: 22 oktobra 1898. menjalnica v Ljubljani. A.Zagorjanova trgovina s knjigami papirjem f nahaja' se sedaj iiGmtfsffl ulicah št. 7 i nisi. Razprodaja se na drobno in debelo vsa zaloga: knjige, pisarniški in pisemski papir, kasete, albume, spominske, vpisne in poslovne knjige, učila, risne in pisne potrebščine, fakture, zavitke, vizitnice itd itd. pod tvorniško ceno. Priporoča se za obile naročbe p. n. občinstvu v mestu in na deželi, zlasti gg. trgovcem, pisarnicam, šolskim vodstvom in dijakom početkom šolskega leta. 590 3_3 586 3-3 Na c. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani se prične šolsko let) 1898/99 dne 17. septembra s slovesno službo Božjo v stolni cerkvi. Učenci, ki žele na novo vstopiti v nemški oddelek prvega razreda, naj se, spremljani od svojih starišev ali njih odgovornih zastopnikov, oglase dne 15. septembra med 9. in 12 uro v ravnateljevi pisarni ter s seboj prines6 rojstveni list in obiskovalno spričevalo one ljudske šole, katero so v zadnjem času pohajali. — Ker veleslavni c. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 15. avgusta t. 1, št. 2137, ni dovolil, da bi se slovenski oddelek I. razreda razdelil v 2 paralelki, in ker je slavnoisti odredil, da mora izmed učencev, ki so bili meseca julija vzprejeti, 20 prestopiti na c. kr. nižjo gimnazijo, se v tem obroku v slovenski oddelek I. razreda učenci na novo ne bodo vzprejemali. — Vzprejemne skušnje za prvi razred se prično dne 16. septembra ob 8 uri. V druge razrede na novo vstopajoči učenci se bodo vzprejemali dno Iti. septembra od 9. do 12. ure Ti naj s seboj prineso rojstveni list, šolsko spričevalo zadnjega polletja Is potrdilom pravilno naznanjenega odhoda) in ako so bili oproščeni šolnine ali uživali ustanove, tudi dotične dekrete. Učenci, ki so doslej obiskovali ta zavod, naj sc oglaso dna 16. septembra od 8. do 12. ure s šolskim spričevalom zadnjega polletja. Učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem Mestu in Radovljici, in ozemlju c kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Zatičini, se smejo po naredbi veleslavnega c. kr. deželnega šolskega sveta z dno 28. avgusta 1. 1894, št. 2354, na tukajšnji gimnaziji vzprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. Ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije v Ljubljani, dne 31. avgusta 1898. 1. Zahvalam priporočilo. Čast mi je vsem dosedanjim velecenjenim naročnikom, prečast. duhovščini in slav. občinstvu uljudno naznaniti, da sem kot bivši 251etnl sodrug umrlega gospoda A. Merschol a prevzel po smrti tega vsa aktiva in pasiva in da bodem izvrševal na svoj račun in tudi še nadalje pod firmo A. Merschol & Co. Zahvaljujoč vse dosedanje naročnike kar najbolje za nama izkazano zaupanje, se istim priporočam in prosim prečast. duhovščino in slavno občinstvo, da izkaže svoje zaupanje tudi meni, ker se bodem potrudil po svojih najboljših močeh vsem zahtevam častitih p. n. naročnikov po možnosti ustreči in tako njih zaupanje opravičiti. Z odličnim spoštovanjem Anton Dermastia firma A. Merschol & Co. 621 3—1 I2oagr©giaai trg št- T- X > 11 11 a j s k a borz a. Dne 6. septembra. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebru.....101 » Avstrijska zlata renta 4°/0......121 » Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 101 » Ogerska zlata renta 4"/,,.......120 » Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . 98 » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 905 » Kreditne delnice, 160 gld..............357 » London vista...........120 » Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 58 » 20 mark............11 » '.'0 frankov (napoleondor)............9 » Italijanski bankovci........44 > C. kr. cekini......................4 > 70 kr. 45 » 25 » 65 » 60 » 55 » 15 . 85 • 76 » 53 V 22'/,» 65 » Dne 6. septembra. 4% državne srečke I. 1854, 250 gld. . . 164 gld. 50 kr. 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 159 > 50 » Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....194 » — » 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 » 35 » Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......141 » — » Dunavske vravnavne srečke 5% .... 130 » •— » Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 109 > 50 » Posojilo goriškega mesta.......112 > —■ » 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98 » 50 » Zastavna pisma av. osr. zem. kred. nahke 4°/0 98 » 50 » Prijolitetne obveznice državne železnice . . — » — » » > južne železnice 3% . 180 > 60 > > » južne železnice 5"/„ . 1 '7 > 40 » dolenjskih železnic 4°/0 99 > 50 > Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld. 75 kr 4"/„ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 165 » — » Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 Rudolfove srečke, 10 gld.......27 Salmove srečke, 40 gld........81 St. Genois srečke, 40 gld.......80 \Valdst.einove srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . 157 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3390 Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . 444 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 76 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 107 Montanska družba avstr. plan.....164 Trboveljska premosrarska družba, 70 gld. . 163 Papirnih rubljev 100........127 60 50 20 50 50 50 25 50 25 ikf Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sredk. denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarninna delniška riurbd „51 K 85 C li iS" 1., Wollzei!e 10 in 13, Dunaj, 1., Strobelgasse 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti n si l <> e ii i 1» glavni o.