St 15. V Ljubljani, sobota 12. Junija 1920. tfSM.' i*** Leto I. ssgA n gss fipni IS M II jfr fi* 4 i. SOCIlALISTI€Ni »TRUNKE. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gradišče St. 7, levo. -■ Telefon štev. 77. ■■ ■■■■ ' • Izhaja vsako soboto. Posamezna številka velja 1 krono. Naročnina: Mesečno 4 K, četrtletno 12 K, polletno 24 K in celoletno 48 K. — Inserati po dogovoru. -----------1 Ustava. Glede ustave, o kateri se sedaj Ju pa tam vendarle končno nekaj poroča in govori, smo v svojem programu zavzeli sledeče stališče: , Državna moč temelji na suverenosti naroda, ki je pravni vir državnega gospodarstva in se izraža V volji večine državljanov brez razlike spola in stanu. Iz nje izhaja parlament temeljem »plošne, enake, direktne in tajne volilne pravice izpolnjene s sorazmernim zastopstvom manjšin. Državna moč ni sama sebi namen in se ne sme zlorabljati za notranji ali zunanji imperializem. Njene funkcije naj ne bodo militarističnega, im-perijalističnega ali policijskega zna-.aja, temveč gospodarskega, socijal-nega in kulturnega.** »Državna uprava mora služiti gospodarskim, sociialnim in kulturnim težnjam naroda in naj bo zato močno decentralizirana." Temelj naših ustavnih načel je demokracija, vlada ljudstva. Le to, kar je združljivo z načeli in zahtevami demokracije, le to more priti V ustavno določilo. Zato ne bo odveč. če na kratko začrtamo, kaj so zahteve demokracije. •Če je demokracija vlada ozii-ma uprava ljudstva, tedaj morajo biti vlade oziroma uprave deležni vsi državljani, ki so sposobni svoje lastne zadeve urejevati. Splošna enaka volilna pravica je tedaj prva zahteva demokracije, volilna pravica brez razlike spola in stanu. Pravic pa naj nima samo večina, ki Je dostikrat le večina enega samega glasu, temveč tudi pomembna manjšina. Tudi te morajo dobiti v parlamentu svoje zastopstvo. Dostikrat kandidat pozneje ne zastopa teženj volilcev. Volilci morajo imeti možnost, da kandidata k’ odstopu prisilijo. Tako bo hitro izginila korupcija. Ce je vsa oblast iz ljudstva — in to je danes čisto sotovo — tedaj se mora to tudi praktično pokazati. Ljudstvu mora biti dana pravica, da odloča o zakonu, kadar zakona kljub ponovnemu vzprejetju v parlamentu vrhovna glava vlade in države ne potrdi. Odtod zahteva demokracije, da mora imeti ljudstvo pravice re-ferenda. Pa ne le to. Ljudstvo mora Imeti tudi pravico Inicijative, pravico zakon predlagati, ne da bi ga smel parlament ali vladar odkloniti. Vse to je le indirektna udeležba ljudstva pri upravi. Omogočiti se mu mora tudi direktno sodelovanje. To je mogoče le pri močni decentralizaciji uprave. Pustite, da ljudstvo o svojih zadevah samo odloča v upravnih oblastnijah in kmalu bo izginila vseobčna nezadovoljnost. Država mora opustiti misel komand, dati mora ljudstvu možnost, da samo za se skrbi. Ljudstvo današnje dobe ne rabi najrazličnejše birokratične in militaristične kuratele. Ljudstvu mora biti dana možnost, da se proti samovolji uradnl-štva ščiti. Zato zahtevamo upravno sodišče. Ne zadošča, da se kak državni svet peča tudi z upravnim sodstvom. Državni svet ima že itak po dosedanjih načrtih preveč dela in ga bo prav težko zmagoval, če ostane pri dosedanjih načrtih. Končna presoja upravnih ukrepov naj bo edina naloga tozadevnega sodišča. Imelo bo s tem več kot preveč dela, kakor skušnje dosedanjih dni uče. Mednarodna politika naj bo v rokah par lam en ta. Tajna diplomacija naj se v resnici, ne samo na papirju, odpravi. To so v velikih obrisih najvažnejša načela, ki jih narodno socijali-stična stranka glede ustave zastopa in poudarjamo, da je v dosedanjih načrtih ustav bore malo sledu v resnični demokraciji.O tem pa drugič. I Socljahio zavarovanje, j Socijalno zavarovanje bi imelo tvoriti važen del državnega narodnega gospodarstva. Ako pomislimo, da je v Nemčiji vsak tretji človek deležen te ali one panoge soc. zavarovanja, vidimo vso njegovo eminentno važnost za razvoj narodnega gospodarstva v državi. Kdor hoče dati gospodarstvu države zdravo podlago, mora ustvariti močno in do vseh možnih konsekvenc izvedeno •ocijalno zakonodajo. Države, ki so re'sno hotele pospeševati veliko industrijo in ki so hotele tok izseljevanja zajeziti, so se začele z vso resnostjo pečati s soc. zavarovanjem. Na čelu stoji Nemčija, ki je pred vojno izplačevala na soc. zavarovanih dajatvah dnevno milijon mark in kjer je bilo zavarovanje tako široko raztegnjeno v ljudske plasti, da je bil vsak tretji Nemec zavarovan. Nemška zakonodaja je služila za vzgled vsem modernim državam. Nemška Relchsversicherungsord-nung je blesteč kamen v stavbi nemške solidne, nekričave socijalne politike, ki bo ostalo nevarno orožje proti tujemu gospodarskemu pritisku. Ako hoče soc. zakonodaja imeti popolen vspeh, je treba zanjo zainteresirati najširše ljudske plasti. Ne jamo nesamostojno pridobitne delavne. ampak tudi samostojne delodajalce. Isto važnost ima soc. zavarovanje za delavca kakor za delodajalca. Zato organizacija, izvedba soc. zavarovanja ne sme biti birokratična, ona mora omogočiti, da so pri praktičnem izvrševanju soc. zavarovanja O smotru politične šole. Instinktlvnost mase je velika prednost za treznega, resnega ln poštenega politika, ker mu ni treba tratiti dragocenega časa z neskončnim argumentiranjem o koristn. in potrebnosti akcij, ki jih mora masa izvršiti IToda gorje ljudstvu, ako pride v tej svoji sleposti v roke brezvestnega lahkomišljenega demagoga, ali kratkovidnega politika. Demagogi so za-Ig rali ne samo sodobno srečo mase ampak srečo celih generacij in priti-raii ves narod v propast. (Sklicujem se na Atene in Rim.) Sklicujem se na nesrečno Poljsko, ki Je stoletja bila zasužnjena po krivdi svojih ple-menitaških demagogov, sklicujem na žalostno usodo ruskega naroda. Daljši znak mase je, da je zelo občutljiva za moralo in resnico. Najslavnejšega na,i priljubljenejšega človeka voditelja vrže čez krov, ako je izgubilo zaupanje v njegovo resnicoljubnost in poštenje. Geste in močne besede ogorčenja masi imponirajo. Moža, ki si smeje pridobiti zaupanje v masi, ga udeležene najširše vrste. Ako kje, mora tu biti do vseh skrajnost! Izveden demokratizem. Na ta način bo prodrlo poznavanje soc. zakonov v ljudske vrste in jih prepričalo o vseh dobrotah, ki jih hrani v sebi so-cijalna zakonodaja. Ta princip je vodil Nemce, ko so ustvarjali organizacijo soc. zavarovanja: Centralno vodstvo (Reichsversicherungsamt) s široko razpleteno decentralno auto-nomijo. Z eno besedo: iskati je treba načina, kako seznaniti s soc. zakoni one, katerim so namenjeni. Danes je ročni delavec, Tei ima biti glavni predmet soc. zakonodaje, zvedel le tu pa tam nekajjt soc. zakonih, ako je bil organiziran v strokovnih organizacijah. In še ta pičla hrana se mu je dajala bolj kot politično agl-tač. sredstvo, kakor pa resen dobrohoten pouk. To dejstvo je krivo, da so velikokrat ravno delavci vsled nepoznanja najvažnejših zakonitih določil ovirali praktično izvrševanje soc. zakonov. Na naših univerzah, ki naj nam dajejo ljudi za praktično življenje, je neobhodno potrebno, da se otvorijo stalna in redna predavanja o soc. zakonodaji. To, kar smo do sedaj tam slišali — ni nič. Naše strokovne obrtne šole se morajo v veliko večjem obsegu zanimati za one zakone, ki imajo namen priskočiti na pomoč ravno v najtežjih trenutkih življenja. Saj so soc. zavarovalni zakoni najbolj zvezani z valovečim tokom življenja. Sole naj ustvarjajo ljudi za Življenje, za boj! Ker upamo, da bo tudi pri nas prišlo enkrat do resnega parlamentarnega dela, mjslimo, da ni odveč, ako delavstvo in vse druge interesente na kratko, preprosto seznanimo s tem, kar imamo gotovega na polju soc. zavarovanja, kar smo prevzeli od razpadle monarhije. Potrebno je, da podamo kratko kritiko sedanjih zakonov in prakse in se pri tem oziramo tudi na tuje države, glavno Nemčijo, ki nam mora biti .vzor. I. Izmed prevzetih soc. zavarovalnih zakonov je gotovo najvažnejši zakon o nezgodnem zavarovanju iz 1.1887. in zakon o bolniškem zavarovanju iz leta 1888. s poznejšimi izpremem-bami in dopolnili. Dokler ni bilo uvedeno obvezno zavarovanje zoper nezgode pri delu. Je bil pri vprašanju odškodnine merodajen samo civilni zakon (§ 1298 do 1341), kar pa je za delavca v modernih obratovališčih pomenilo skoro popolno nevarnost; civilni zakon namreč zahteva krivdo (zloben namen, grobo malomarnost in brezbrižnost) delodajalčevo. Ako ponesrečeni delavec ni mogel dokazati krivde svojega delodajalca, ni dobil za svojo poškodbo prav nobene od- škodnine. Odvisen je bil Is od milosti in dobrega razpoloženja svojega gospodarja. Gotovo varstvo v slučaju nezgode ali bolezni si je mogel delavec zagotoviti v delavni pogodbi, kar pa se je pri kapitalističnem razpoloženju delodajalcev malokdaj moglo zgoditi. Najnovejša določila civilnega zakona o pogodbi urejajo v tem oziru neko malo varstvo delavcu (n. pr. § 1459 b). Organizirano delavstvo je kmalu uvidelo, da je civilno pravno varstvo nezadostno in Je energično zahtevalo drug način zasiguranja svoie eksistence v slučaju delanezmožnosti. Delavstvo je bilo treba izločiti iz privatnopravnega jamstva delodajalca in mu dati Javno pravno varstvo, neodvisno od jamstvene dolžnosti delodajalca. Zakoni, ki so bili ustvarjeni na tej zahtevi, so opustili sistem direktnega privatnega Jamstva ter upeljali Javno pravno Jamstvo, katero dajejo delavcu posebni Instituti. Praktično lahko prihaja v poštev kot nosilec zavarovanja ali delodajalec, ali država (občina, dežela) ali pa posebni, nalašč zato določeni zavodi. zvani zavarovalnice ali blagajne. Večina držav je sprejela tip posebnih zavodov, ki so nosilci zavarovanja. To so javnopravne korporacije, ki radi svojega socialnega delovanja uživajo davčno prostost in druge izjemne udobnosti. Ti zavodi, ti nosilci zavarovanja združujejo že po zakonu gotovo vrsto delodajalcev in delavcev, ki so člani teh zavodov in ki vzajemno jamčijo za škodo, ki Je nastala delavcu vsled poškodbe v obratu, ki je član tega zavoda. To Je formelno pravna stvar zavarovanja, ki kaže, da so nosilci zavarovanja ne država, ne dežela ali občina in tudi ne posamezen delodajalec — pač pa večji ali manjši krog delodajalcev, združenih v javno pravnih korporacijah, ki se upravljajo autonomno in na katerih vodstvo ima država zaslguran gotov vpliv, nadzorstvo. V Italiji n. or. je zavarovanje podržavljeno, kar pa iz raznih vzrokov ni praktično. Ravno pri soc. zavarovanju ima samouprava najprvih interesentov delavcev In delodajalcev, velik pomen. V modernih državah je izveden princip obveznega zavarovanja za širši ali ožji krog. Omogočeno je manj gospodarsko močnim prostovoljno zavarovanje pri vseh vrstah soc. zavarovanja. Veliko razmotrivanj je povzročilo vprašanje, katere kategorije delodajalcev in delavcev naj se združijo | v eno javno pravno korporacijo, v enega nosilca soc. zavarovanja. Eni so zahtevali izvedbo teritorijalnega principa, t. J. vsi zakonitemu obveznemu zavarovanju p ;dvrženi obrati in delavci v njih na nekem gotovem teritoriju, brez ozira na stroko, naj bodo ^varovani pri enem In Isteir Institutu. Drugi so zopet zahtevali za-varovanje po strokah, v takozvanih dvigne na svoj ščit in slepo veruje njegovim besedam. Hitro maso prepričate, pa ravno tako tako hitro spravite maso v dvome na tem, kar je še včeraj verovala. Masa Je absoluten egoist; masa pozna samo svojo blaginjo, ima samo za to smisel; za blaginjo posameznika nima ne smisla ne čuta. Kot voditelj mase je samo tak mogoč, ki vedno in vedno zatrjuje in se kaže, da zastopa blaginjo mase m samo mase; le ta je njen ljubljenec; kogar pa sumi, da zasleduje y politiki svoje interese, ta je kot voditelj nemogoč, masa mu ne zaupa več in mu ne bo sledila. Masa je zelo dostopna laskanju, pa te še ni potreba v fini prikriti politiki, naj-abotnejše laskanje imponira masi. Masi se prikupite, če ji laskate, kako je pravicoljubna, naravnost poklicana za javnega sodnika; govor o »ljudski vesti«, kako je bistroumna, da vedno zadene pravo jedro v politiki, ljudstvo bo govorilo, ljudstvo nad »odi, ljudstvo naj odloči, tako se glase agitacijska porekla voditeljev med tem, ko ti sugerirajo svoje misli ln načela masi, ki naj potom volitev odloča. Spretni voditelj ljudsko voljo sam dela in si jo da potem g volitvami odglasovati, da Jo izrab- lja v parlamentu v politične svrhe, ki jih zasleduje. Masa nima inicijative, ampak masa samo posnema in tako spreminja svoj karakter. Zgled zato Je: moda, ki je univerzalno umetniško posnemanje. Tudi v moralnem oziru opazujemo nekaj podobnega; govorimo o modemih nazorih o življenju, mode v zakonskem in seksualnem življenju etc. Sistem dveh otrok, zakon brez otrok etc. to so pojavi mode v masah. Masa sledi le individualitetam krepke volje; masa se da terorizirati in terorizem Je v gotovi smeri neobhodno potreben. Na mase nasprotnega političnega tabora se da s terorizmom indirektno vplivati na ta način, da ji damo čutiti politjčno moč'lastne stranke. Klerikalna stranka na Kranjskem je celih 15 let terorizirala napredno ln socijalno demokratično stranko in s tem vplivala na splošno politično situacijo v deželi v smislu svojih načel. Terorizem ima za posledico, da nasprotna stranka ali naravnost sledi volji vladajoče stranke, ali pa da Ji ubije pogum in vrže za gotovo dobo med politično mrtvilo. Za prvi slučaj navedemo kot dokaz avstrolilskl terorizem ob izbr.iliu svetovne vojne na slovanske stranke v Avstrili. Kot dokaz za drugi slučaj, pa služi ravno prej navedeni terorizem klerikalne stranke napram napredni stranki na Kranjskem. Masa hoče biti vladana, to je mora čutiti nad seboj moč, ki vzdržuje red, ki je pogoj za to, da more masa eksistirati. Masa je tudi autoritaraa, to je v svojem prepričanju in svojih akcijah je absolutno odvisna od autoritete. Autoriteta ji Je kažipot skozi življenje, autoriteta Je trden del njene vere in zaupanja v vseh njenih odločitvah. Masa brez autoritete Je to, kar je hromeč brez berglje, zaganja se in prevaljuje na levo in desno, naprej ne more. To je toraj masa, kakor smo Jo spoznali po njenih glavnih znakih. Umestnost vse praktične politike o >-stoji glavno v tem, da voditelj obvladuje dušo mase in jo faktično vodi. Izmed številnih sredstev, katerih se pri tem politik zamore posluževati je: tisk, govorništvo in organizator-*tvo. Organizacija je pravi izraz politične discipliniranosti ali trdnosti sistema politične moči. Tisk in govorništvo imata pravzaprav isti namen, koncentracijo du- strokovno zadružnih zavarovalnicah. V bivši Avstriji je obveljal mešan princip. Prvotno so nameravali ustanoviti po eno nezgodno zavarovalnico za teritorij trgovsko-obrtniške zbornice, potem so skušali autono-misti doseči za vsako deželo po eno nezgodno zavarovalnico. Konečno je bilo uzakonjeno načelo, da se ustanovi 7 nezgodnih zavarovalnic brez ozira na deželne meje. Za te zavarovalnice pa ni veljal čisti teritori-ialni princip, kajti zakon je že v svojem § 1. izključil rudarje, in v § 57. dopustil še privatno zavarovanje, ako je v tem času še kje obstojalo, v § 58. l-a omogočil zavarovanje po strokah. Na podlagi zadnjega §-a so bili zavarovani železničarji pri posebni .entralni zavarovalnici na Dunaju. Tudi za rudarje je bila s ces. naredb > od 7. aprila 1914 drž. zak. *t. 80 ustanovljena posebna strokovna cen* tralna zavarovalnica na Dunaja. >/5 Nemčiji Je nezgodno zavarovanje Izvedeno po strokah. Po mojem mnenju je za soc. zavarovanje edino pameten čis‘i feri-torijalnl princip: vsi zavarovanci enega teritorija naj tvorijo eno^.o, ?a vse naj velja en In Isti zakon in eni in isti predpisi glede soc. zavarovanja. Nikakor ni socijalno pravično, ako n. pr. danes dobi železničarski Čuvaj na progi v slučaju nezgoda rento, katera se zračuna na podlagi njegovega faktičnega letnega zaslužka, rudar pa, ki dela velik bolj naporno in nevarno delo globoko v pod* zemeljski temi, dobi v slučaju nezgode rento, ki se izračuna le na podlagi Aktivnega (sedaj največ 3000 K) letnega zaslužka. Dalje zavarovanje po strokah otežkuje cel upravni aparat, kar bo posebno občutljivo, kadar se Izvede še invalidno in sta- ' rostno zavarovanje. Vsa zavarovanja morajo segati organično eno v dru* gega, prehod mora biti lahak in ne prekompliciran, kar bi pa bilo gotovo, ako so tu različni nosilci nezgodnega zavarovanja. Predvsem pa mora biti odločljive važnosti potreba, da so nosilci soc. zavarovanja zadosti finančno močni, da morejo izpolnjevati svoje velike dolžnosti. In tu more biti vsako cepljenje delavstva v kategorije zelo škodjlivo. Strankarsko politični oziri morajo pasti In se umakniti koristim celotnega delavstva, vseh zavarovancev. Če kje, se mora tu pokazati delavska solidarnost, prodreti mora princip vzajemnosti. Vsi za enega, eden za vsel Čisto nesocijalna je bojazen, da bi ena kategorija morala več plačevati na zavarovalnih prispevkih, kakor druga. Ven iz ječe ozkosrčnosti na široko polje resničnega socijalnega dela! Zlasti iz finančnih pomislekov je nujno potrebna teritorialna enotna nezgodna zavarovalnica s širokim krogom. Čim večji obseg, tim manjši bodo zavarovalni prispevki, racionelno-finančno go- m Jager f* jggi »l1- ! * iali-»"vrr • ■ 1 ševostl mase za političen cilj, orga-nizatorstvo ima za cilj koncentracijo moči mase. Organizatorstvo spravlja posamezne sile v višje politične potence, ki nam Jih predstavljajo klubi, društva, stranke. Organiziranje ni lahki posel, organizator mora imeti mnogo človeških Izkušenosti, mora umeti, ljudi hitro presoditi po njih' nagnjenosti, ako hoče, da bo vsakega njegovim lastnostim primerno postavil na pravo mesto; funkcije moral razdeliti tako, da se ne zadirajo drn* ga ob drugo ampak, da harmonično! deljujejo k skupnemu cilju. Politik pa mora ravno tako poznati vse okolnosti vse faktorje, ki obstojajo in deljujejo in s katerim mora računati. Poznati jih mora gle* de moči tendence in socijalne struk« ture. njih lastnosti in navad, glede njih moralne kvalitete. Le tedaj mu more biti vspeh zagotovljen. Politik mora dalje vedeti s kakšnimi sredstvi In v katerem času more doseči stavljen političen cilj. Cilj, ki je bil pre-pozuo dosežen, Je izgubljena politič* na bitka, je političen poraz. To so bistvena načela vsake po-lit!’:? (Konec.) spodarstvo zavarovalnic bo omogočeno. Zidanje bolnišnic, proteznfhi delavnic, sanatorijev itd., itd., bo ogromno olajšano. To Je neobhodno Potrebna koncentracija kapitalov. 'o prevratu se je ta koncentracija že deloma uresničila v nekaterih nasledstvenih državah s tem, da je odpadla strokovna, posebna zavarovalnica rudarjev in so ti včlanjeni pri teritorialnih zavarovalnicah. Edino železničarji imajo neko izjemno stališče, ki po mojem mnenju, kljub posebnosti železničarske službe, pomeni krivico napram drugim delavcem. Nosilci nezgod, zavarovanja (in tudi drugega) morajo neobhodno imeti velik osebni in terl-torijalnl obseg. Ozkosrčna krajevna avtonomija je samo iz političnih razlogov opravičljiva. Pri soc. delu pa morajo politični argumenti popolnoma odpasti 1 Osnutek ministrstva za soc. politiko, s katerim se pripravlja zakon o bol. in nezgodnem zavarovanja tudi reže enotnost delavstva, ker obljublja posebno ureditev zavarovanja za rudarje, gozdne in poljedelske delavce itd. Enotno stavbo nam dajte! Kakor rečeno so nosilci nezgodnega zavarovanja posebni zavodi, nezgodne zavarovalnice, ki so organizirane na teritorialnem ali na strokovnem (poklicnem) principu. Obvezno nezgodno zavarovanje pa velja samo za gotove obrate, pod-letja. Glavni kriterij j« bil v avstrij. zakonu nevarnost, ki Je združena z delom v gotovem obratu. Prvotno Je bil obseg zavarovanju podvrženih delavcev majhen, zakon iz L 1894. ga Je raztegnil, toda še daleko ne zadostno. Omenjam naj samo gozdnogospodarske in poljedelske delavce, ki so podvrženi obveznemu nezgod, zavarovanju samo takrat, ako so zaposlen) pri kakem stroja, t J. glavno pri žagi ali pri mlatilnicah. Delavci gozdno-gospodarskih obratov, ki se-KaJo v gozdu In so gotovo izpostavljeni zelo veliki nevarnosti, niso zavarovani. Sekanje in spravljanje lesa, iako ni v zvezi z obrtno žago, ni zavarovanju podvrženo. To Je velika dobrota za lesne trgovce, velika krivica pa za delavce. Po nemškem zakonu Je sekanje lesa podvrženo obveznemu nezgodnemu zavarovanju, ako Je v zvezi s trgovinsko obrtjo, katere imejitel} je vpisan v trgovski register. Tudi nekateri drugi delavci »o po današnjem zakonu zapostavljen!. Tako so n. pr. pleskarji, steklarji, Inštalaterji ključavničarji, kleparji zavarovani samo za delo na stavbah — za delo v delavnicah ne. Tu Je meja med delom na stavbi in V delavnici zelo težko določljiva. Tl obrati bi morali biti v celem svojem obsegu zavarovani. Obseg oseb, zavarovanih proti nezgodam, mora biti širok, ne sme biti omejen samo na obrate s posebno nevarnostjo. Pritegniti ]e tudi nenevarne obrate ~ saj se z razširjenim krogom zavarovanih obratov zniža zavarovalni prispevek. Pri onih obratih, pri katerih Je nevarnost Jednaka ničli, bi bil tudi zavarovalni prispevek le par vinarjev, kar bi gotovo gospodarsko nikomur ne škodovalo. Krog zavarovancev naj bo pri vseh vrstah soc. zavarovanja jednak. Le tako je mogoče doseči gospodarski m socijalni namen. Jasno Je, da b| morale biti za slučaj holoznl zavarovane vse osebe, ul dajejo svojo delavno moč tajim osebam na razpolago na podlagi delavnega, službenega ali učnega razmerja, trajnega aJJ začasnega. Toraj predvsem vsi nesamostojno pridobitno delavni. Ta krog nora obsegati tudi nezgod., invalidno in starostno zavarovanje ter zavarovanje za slučaj nesposobnosti. Z vsakim delom Je združena večja ali manjša nevarnost — to kaže življenje — in krivično Je, gotove delavce slabše varovati kakor dmge. Ze danes je n. pr. v zakonu določeno, da mora biti nezgoda, ki se pripeti delavcu — ki je zaposlen v zavarovanju podvrženem obratu — \ua poti od doma k delu ali narobe, odškodovana. Isto pot lahko hodi tlelavec iz tovarne hi voznik pri peku (slednji danes ni zavarovan). Pr- vi dobi rento, drugi ne. To ni socl-ialno. Vsi nesamostojno pridobitno delavni morajo biti zavarovani proti nezgodam; izjema je dopustna samo tam, kjer je z gotovostjo vsaka nezgoda izključena. Poleg formelno-pravnih nosilcev soc. zavarovanja (nezgod, zavarovalnice. blagajne itd.) imamo še materljoEno-ekonomlčne nosilce. Kdo nosi stroške za soc. zavarovanje? iVpoštev prihajajo: delodajalci, delavci in država. Mogoča je kombinacija vseh treh faktorjev, da vsi trije Sorazmerno prispevajo k stroškom, Tako ie pri inviOidii§jri ^ starost- nem zavarovanju. Tudi avstrijski zakonski načrt invalidnega in starostnega zavarovanja je državi naložil dolžnost prispevanja k invalidnim in starostnim rentam. Največkrat pa nosijo stroške zavarovanja intere-sentje sanr, bodisi delodajalci In delavci (bol. zavarovanje) bodisi samo delodajalci (nezgodno zavarovanje). Skoro vsi neposredni zakoni nalagajo dolžnost nositi stroške izključno le delodajalcem (v Avstriji šele od leta 1917., kar je čisto pravično, kajti prispevki za nezgodno zavarovanje spadajo k riziku. Pri bolniškem zavarovanju je kombinacija med delavcem in delodajalcem pravilo, pri invalidnem in starostnem zavarovanju pa kombinacija med državo, delavcem in delodajalcem. (Dalje prih.) Nehvaležna vlada. (Iz poročila na shodu Javnih nameščencev, dne 7. junija v Ljubljani.) Nehvaležnost Je plačilo sveta, pravi star slovenski pregovor, katerega tudi naša vlada prav dobro pozna. Ko so dne 16. aprila L t. Javni nameščenci na svojem shodu zahtevali zvišanje plač, so vladi na dostojen način obrazložili svoj gmoten položaj. Dokazali so & da ne zahtevajo ničesar drugega, kakor zboljšanje svojega bednega položaja. Pokazali pa so tudi, da nočejo imeti nobenega stika z raznimi hujskači in da stojijo, so stali in bodo stali kot najtrdnejša opora državi. Toda njih glas Je bil glas vpijočega v puščavi. Njih želje, prošnje in opomini niso našli odmeva pri visoki gospodi. Do 15. maja t. 1. Javni nameščenci sploh niso dobili nobenega odgovora na svoje zahteve. Med tem časom Je prišla na krmilo nova takozvana koncentracijska ali koalicijska vlada. Nova je samo po Imenu, kajti v nji so ostali skoro vsi stari ministri. Le nekaj novih ministrov, ki do sedaj še niso imeli sreče okusiti vse prijetnosti ministrskega stolca, se Je pririnilo med ministre. Izmenjano je par portfeljev, dela pa se po starem, to Je ničesar, kar bi bilo v prid ljudstva. Ko Je prišla na krmilo nova vlada, Je lansirala v svet sklep, da se dovoli Javnim nameščencem za mesec julij 25% zvišanje. Povišanje se pa ni izvedlo od skupnih prejemkov, ampak samo na draginj-ske doklade Iz meseca decembra, kar odgovarja 10% zvišanju današ-niih skupnih prejemkov. Javnost Je bila o poviških popolnoma napačno podučena, ker Je brezbrižno dnevno časopisje poročalo o izdatno višjih poviških. Vlada je torej dovolila javnim nameščencem 10% povišanje, akoravno so od decembra meseca 1. L z vladnim dovoljenjem cene poskočile za več kot 400%. Danes Javni nameščenec ne zasluži rriti za prežganko več, o mesu, močnatih jedeh niti ne more govoriti; obleka, obutev Je zanj nemogoča. Za to, kar Je storila vlada z Javnimi nameščenci, Je težko najti besedi, s katerimi bi izrazili svoje ogorčenje. Splošno mnenje vseh Javnh nameščencev in vsega proletarijata sploh je, da mora priti že enkrat sveti Duh tudi v Beograd, da razsvetli naše velikane I Gotovo le hotela vlada s svojim nesocijalnim postopanjem proti jav. nameščencem tudi pokazati, da se Jih ne boji, kar pa z ozirom na aprilsko zmago ni čudno. Vendar ko bodo gospodje v Beogradu prišli k zavesti* se jim bode menda zjasnilo in bodo prišli do prepričanja, da Jim je to zmago prinesel Javni nameščenec, ker ni hotel slediti raznim hujskačem, ki so hoteli državo ugonobiti. Javni nameščenec je tedaj zato ostal pasiven, ker Je bila država v nevarnosti. S tem pa še ni rečeno, da se je za vlado kot tako zavzemal. Vlada si naj ne misli, da vidijo Javni nar-meščend v vladi državo, oni vidijo v vladi samo ljudi, ki približno ravno tako delajo proti državi, kakor so delali meseca aprila neresni elementi na ulici. Kajti, da b! delala vlada, ki nikakor neče zadovoljiti javnega nameščenca, v prid države, ni verjetna Javni nameščenci ne morejo biti za vladne mogotce, če vidijo, da vlada podpira vedno le onega, ki izžema kri in obrca pri vsaki priliki Javnega nameščenca. Vlada podpira in ščiti le kapitaliste, da Jim ne odide dobiček* Javnemu nameščencu ne da niti toliko, da bi mogel pošteno živeti. Če gre v interesu kapitalistov, prepove vlada izvoz, kadar je že vse izvoženo, in ga zopet dovoli, kadar si Draglnovlči nakopičijo zaloge. Na tak način ne bode imela vlada nikdar zagovornikov med širšimi plastmi ljudstva. Če »a vkdtLBasiania izkliučno 1« na ka- pitaliste in misli, da 5% verižnikov odtehta 95% poštenih proletarcev — potem Ji Bog pomagaj! Vzrok, da javnim nameščencem ni dovolila več ko 10% zvišanje, leži menda v tem, ker vse Časopisje pr V naša alarmantne vesti o znižanju cen. Vladi jav. nameščenci Javno povedo, da oni tega znižanja do danes še niso občutili, ampak nasprotno! Javni nameščenci so tega vladnega igrajčkanja siti. Jav. nameščenci zahtevajo le pravico do življenja, in te pravice si ne dajo vzeti. Javni meščenec hoče ostati pošten, neko-rumpiran, vesten delavec in bode zato nastopal proti vsakemu, ki podpira korupcijo in naj ta sedi tudi na ministrskem stolcu. Miroval ne bo preje, da bode pognani Iz Beograda Itfudje, ki so s« vami doli poslal? f Javni rame&čend radi zadnje vladine klofute ne bodo klonili, njih odporna sila bode še večja in /odlfl bodo boj, dokler ne dosežejo popolno zmago. Ze danes pa žele Javni nameščenci: OosDodJe v Beogradu, ako nočete dati Javnemu nameščencu to, kar potrebuje za pošteno življenje, mu dajte vsatj pravico, da si bode Izbral zastopnike, ki bodo imeli zanj več zmisla. Potem bo čisto gotovo dal gospodi potni list za enkratno — večno — pot iz Beograda 1 D. Vojska, Stari in novi socijalizem. Razredni boj in gospodarsko vprašanje. V zgorajšnjih izvajanjih smo razjasnili, da je izviralo dosedanje so-Cijalistično mišljenje iz gotovega nazora o družbi, ki ne zdrži znanstvene kritike. Hočemo sedaj pokazati konkretne točke sedanje krize socljalisti-čne£? nauka in politike s posebnim ozirom na revolucijsko politiko. Ali kritika sama še ne zadostuje. Poiskati moramo izhodišče v novo, boljšo smer socijalistične politike, kot to od nas zahteva sedanja doba. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi bilo delavsko ljudstvo sredstvo za nečlo *eške eksperimente (poizkuse), ki k njim zavaja dosedanje socijalistično naziranje. Ne mislite, da bode v tre-notku, ko bode potlačen boljševizem in končana današnja revolucijska doba, zivu ilo tudi socialistično Kiparje sploh. Glavne zahteve delavsKih programov, n. pr. osemurni delavni čas, obči In enaka volilna pravi ;a za obadva spola, ki so veljale po cela desetletia za giavna gesla delavskih zahtev so danes Izpolnjene. Mnogo se jih z vsakim dnem približuje svojemu uresničenju. Kaj sledi iz tega? da bode šlo delavstvo od Izpolnjenih socijalno političnih zahtev dalje — saj to vidimo že danes — pojde dalje, dokler ne bode izpreme-njen popolnoma današnji krivični družabni red. Ne živimo še v soclja-llzmu, pač pa smo na pragu socialistične dobe — v početku uresničenja socijallstičnih osnov, ki ga nl-kaka moč na svetu ne bode mogla zabraniti. Sedanji socijalizem Je predvsem marksizem. Od Marxa dalje sl Je navadil ves svet irledati na socijalizem skozi marksistična očala. Politično kolektivistične ideje, zahteve po razlastitvi in državni socijalizem Je popolnoma ubil društveni socijaJi-jem Fouriera, Proudhona, Lassala itd. V poslednjih letih pred vojno se je o socializmu vobče jako malo razmišljalo. Misli vseh so bile zavzete od praktičnih socijalnih In narodnih vprašanj — za teoretično razmišlje-vanje ni bilo časa. Zato se niso pojavile nikake nove socijalistične šole večjega pomena In ostalo Je pri marksizmu. NI torej prav nič čudnega, ako stoje revolucijska gibanja in socija-začni poskusi v raznih zemljah pod vplivom marksističnih pravil. Tudi ruski boljševiki trdijo o sebi, da so marksisti. Prepričan sem, da bi se Mari, ako bi še živel, nikakor ne strinjal z ruskimi In neruskimi boljševiki, kakor se njegov prijatelj in sodelavec Engels ni strinjal z anarhistično-ko-munistično revolto na Španskem v letu 1873. Noben meščanski list jih ni obsodil tako brezobzirno, kot on. Po Marxovem naziranju ne vsklije nikak nov družabni red tako (tol go, dokler se v okrilju stare družbe ne porode gospodarski pogoji za novo družbo. A Marx gotovo ne bi bil oripoznal, da so bili v gospodarsko Še tako zaostali Rusiji že dani ti pogoji nove družbe. Znani razlagate!] marksizma, Karel Kautsky Je odločen nasprotnik boljševiške politike, in Istotako skoro skoro vsi odličnejši voditelji socialističnega tibanja v raznih zemlfah. ImOTUlem Bratiti^ *»04^V^4^ MiB&nana itd. IV/ resnici ruski boljševizem n) pravi marksizem. Preje bi se lahko reklo, da Je podoben priprostemu revolucijskemu komunističnemu gibanju pred Marxom, ki mi Je leta nasprotoval v londonski komunistični zvezi. Samo po sebi se razume, da Je veljal Marx v očeh takratnih revolucionarno-komunističnih fantastov za „buržuja‘\. kakor veljajo danes 3& ..buržuje" v očeh boljševikov vsi oni, kj nasprotujejo njihovi blaznosti. Naravno pa je, da ima boljševizem mnogo podobnosti z marksis-mom. kot njegovo predhodno naziranje, starejši komunizem. Deli z njim materialistično naziranje o družabnih nalogah, nauk o razrednem boju in mehanično razumevanje o spremembi družabnega reda. Kako«? marksisti, tako »o tudi boljševiki (ruski že menda ne več op. ured.) prepričani, da Je možno z nasilnim prevratom, z golo politično močjo odstraniti kapitalistično družbo h« ustvariti nove produkcijske oblik« in sploh nov gospodarski ki socijalni red. Ta podobnost med bolJševflr( (komunisti) in marksisti (soc. demo« krati}-nam pojasnjuje, zakaj da kaže socijalna demokracija toliko slabosti v nasprotovanju proti boljševizmu. Je namreč neobičajno težko nasprotovati in bojevati se proti nekomu, ki misli osnovno isto, kot jaz. Akoi hočemo premagati boljševizem, mo-* ramo premagati marksizem, to se pravi napake, ki smo jih v marksizmu odkrili. (Daije prih.) Politične vesti. čudna Jugoslavija. Dr. Josip Smodlaka piše v svojem »Načrtu Jugoslovanske ustave" na strani 6., kjer omenja, da Je treba državo organizirati po njenih delih, sledeče: Eden takšnih delov naj bi po mojem predlogu, bila tudi Mace-donija. Ne strinjam se z onimi, ki se boje. da bi se s tem povečala nevarnost odpada Macedonije od naše države. Proti temu sem uverjen, da se samo z ureditvijo macedonskega vprašanja na temelju jugoslovanske državne misli in upravne avtonomije more priti do rešitve, ki odgovarja želji Srbije kot tudi občnim držaVnim interesom, in to Je, da v Macedoniji prevlada brez nasilja srbski jezik in srbska kultura, da bo ona nerazdružljivo združena z našo državo in da bo s tem stanjem zadovoljna večina Macedoncev. Ma-cedonski problem ima veliko podobnost s slovenskim. Bodoča moč in veličina naše države bo v največji meri od tega odvisna, če bomo znali srečno rešiti te dve vprašanji". Precej novega je to-le za nas naivne, odkritosrčne Slovence-Jugoslovane. Naenkrat izvemo, da ima naša država — čujte! — slovensko vprašanje. Tega dosedaj nismo vedeli. Tozadevna vprašanja ima država samo tam, kjer čuti težavo s kakim delom. Kako težavo pa čuti naenkrat jugoslovanska država z nami Slovenci? Mislili smo. da smo sostavni enakovredni del naše države, soodloču-Joči, deleči trpljenje in radost nove države. Naenkrat pa Izvemo, da pomenimo za državo — vprašanje in sicer celo tako vprašanje ko Mace-donci. Macedonce namreč marsikje na svetu in tudi v resnem znanstvenem svetu smatrajo za svoj narod, s svojim jezikom, preko katerega se srečujeta in si podajata roke srbski in bolgarski Jezik. Srbi pa reklamirajo Macedonce za del srbskega naroda. In vsled tega so spori in težka vprašanja. In naenkrat smo tako vprašanje tudi mi, dasiravno ni dosedaj še nihče dvomil, kaj smo; da smo namreč Slovenci in navdušeni ter realni Jugoslovani, ki smo si Jugoslavijo tako kot malokdo želeli, čemu torej vse to?! In to vprašanje, ki je podobno macedonskemu, naj se torej kakor macedonsko reši tako, da „v Sloveniji prevlada, brez nasilja, srbski jezik in srbska kultura... in da bo s tem stanjem zadovoljna večina Slovencev!!"? čudno, čudno. Mislili smo, da bomo prinesli kaj dote v Jugoslavijo ki sicer svojo od Dalmatina in Trubarja naprej s požrtvovalnostjo gradečo se kulturo, pa se nam nekako namiguje, da smo samo zato, da srbsko njivo pognojimo. To pa ni več JuzoslavlJa In se lahko potem imenuje Srbije, pa je! Volitve, Uradno Je objavljen občinski volilni red. Nikjer pa ni povedano, kdaj da se bodo volitve vršile. Govori se, da pred jesenjo ne. Volilnemu redu hočejo pridelati novelo, ki bi prinesla še več reakcijonarstva k posameznim paragrafom, kolikor ga Je že. V Beogradu še vedno kujejo državnozborski volilni red. Vse stranke so sl srdito v laseh in iz prepisov nikakor ne pridejo. Novih poslancev ne bomo volili preje kot meseca decembra, ali še pozneje. Vse stranke zavlačujejo volitve is enostavnega razloga, ker se jih boje. Dobro vedo. da obračan varanega naroda ne izostane. Delati hočemo? Ko Je na zadnji seji narodnega predstavništva zaključil predsednik sejo in napovedal prihodnjo se|o štiri dni pozneje, so prič e V nekateri poslanci vskHkatl: Delati hočemol Vsaki dan morajo bUi sefe! Seveda je to vtfcttkanje nesramna hinavščina. Kje so biH takrat ti poslanci, ko par-iamej^ KMUftoe fct nmwia mt&oL <£* laL Radi verujemo, da se sedaj ogla. ša kosmata vest! Dobro čutijo, d« ljudstvo vidi njihovo lenobo, ko za K razen nič vlečejo visoke dijete, laše narodno predstavništvo, do da« nes še ni rešilo niti enega vpraša« n Ja, ki bi bil v korist ljudstvu. Niti en zakon niso sestavili poslanci! Vse kar Je pri nas narejenega, so naprav vili razni uradi, dočim zakonodajni zbor ne dela in se le zmerja in pre* tepa med seboj. Zato ste hinavci, ča pravite: „Delati hočemo!" Gospodarska stranka Avstrijskemu patrijotu dr. Tar4* čarju so „mladini“ zrasli čez glava Zato Jim je obrnil hrbet in pričel ti „Slov. Narodu" politiko na svoje. Zanimivo je, kako si je liberalna gospoda v laseh! Na eni strani so za** barikadirani v ..Narodni tiskarni" hi na drugi v JDelniški tiskarni". „Na* rod“ prav rad pozabavlja med vrsticami čez »Domovino" in obratno. „Narod“ je obenem postal tudi „ra« dikalen" in pošilja žveplo lu ogenl čez beograjsko vlado lastne stranke. Tudi liberalnim poslancem ne zapri-naša. posebno od tistega časa, od« kar Jo je dr. Triller tako obupan pobrisal iz narodnega predstavništva Stari liberalci so odprli vse svoje politične sarkofage in privlekli na dan med drugimi poleg strankinega humorista dr. Kokalja, tudi velikega politika: Govekarja. Ne vemo ,če jih bo Govekar rešil. Nesramen jezik že ima, ampak kakor Je žalostno kon* čal v literaturi in pri teatru, tako ga tudi ves bankirski sijaj visoške gos-< pode ne bo rešil. Pravijo, da dr. Ta v« čar ustanovi ..Gospodarsko stranko**, delniško družbo hišnih posestnikov, literainib obrtnikov in trgovcev. Pri tem računa na pomoč višjega uradni-štva (seveda samo hofratov). Da ga ljubljanski Nemci ne bodo zapustiti, tri treba pripovedovati! Res lep« družbo si Je izbral oboževalec ces*« rlce Cite na stare petke. Srednje poti rd več. »Naprej" se v 130. števffld bril* ko pritožuje čez komuniste in kon« statira, da soc. demokracija ne mora z njimi Razdvojile so se soc. dem« vrste, kar smo mi že zdavnaj prerokovali. Svojčas ko se je NSS usta« novila, so soc. demokratke (tudi dar našnji komunisti) na vseh shodlM upili, da z novo socijalistično stranko razdvajamo slovenski proletarijat. 8 tega stališča so tudi zanikali potreba NSS. Danes ko soc. demokrat je ra»* bijajo svojo stranko, molče o ras* dvojenosti socialističnih vrst la molče v odkritem veselju kapitaff* stičnih krogov, ker se delavstvo med seboj kolje. Konstatirati moramo ta da bo očita raaHka med nekdaj ht danes. JUGOSLAVIJA. + Pogajanja med avstrijsko m našo vlado v Beogradu. V Beograd so dospeli zastopniki avstrijske vlade, da se pogajajo z našo vlado. Na prvi konferenci med delegati avstrij« ske vlade In zastopniki naše vlada Je došlio do sledečega sporazunut Najprej se sklene začasna trgovinska pogodba med obema državam* in kadar se bodo nudile zadovoljnejša prilike, se sklene definitivna pogodba. Tarifna po*odba se popolnoma zavrže, kakor tudi prejšnja kompenzacijska pogodba. Pogajanja se še nadaljujejo. PO SVETU. + Nittijeva vlada vnovič po. dala ostavko. V Italiji so se potoni kraljevega dekreta zvišale cene kruhu, kar Je povzročilo velike nemire tn proteste zlasti med delavstvom. Vsled tega ja bila vlada prisiljena ukiniti dekret To kt težaven politik čiri položaj ata povzročila, da Je Ni* lijev kabinet, ki se Je lete komaj apr Stavil vnovtt aodst &** 15. štev. •SOVA PRAVDA1” dne 11. janga 1900, ■ib—^1— i m................i Stran 8. Nittijev naslednik pride v prvi vt»9 ypoštev Oiolitti. Nekatere vesti pravijo, da je mogoče, da prevzame sestavo nove vlade Orlanda -f Močne albanske čete napadle Italijane, iz Lugana poročajo, da #0 močne albanske čete napadle itall-jnske oddelke južno od Drača in jih pognale v beg .Albanci so zasedH več vasi in se baje pripravljalo, da začnejo oblegati Valono. + Krvave protidraginjske demonstracije v Gradcu. 7. t. m. so se vršile v Gradcu velike protidraginj-ske demonstracije. Ko so demonstranti napadli orožništvo, je slednje streljalo. Na mestu sta bili dve osebi mrtvi. Bilo le več težko ranjenih, katere so prepeljali v bolnice. Od teh ranjencev jih je umrlo naslodnje dnd še 12. + Protižidovske demonstracije na Dunaju. Krščanski socijalci in nemški nacijonalci so priredili pred dunajskim magistratom veliko proti-židovsko demonstracijo. Govorila sta krščanskosocialni polanec Kun-schak in nemški nacijonalec Orsin in zahtevala, naj se izženejo gališki Judje, ki so se za časa vojne naselili na Dunaju. + Madžari podpisali mirovno por godbo. Madžarskim poooblaščencem v Parizu slednjič ni kazalo drugega, kakor da so podpisali mirovno pogodbo. Kakor se poroča iz Budimpešte, so tam na dan podpisa napravili žalni dan . Zaprte so bile vse trgovine, zvonovi so zvonili, gledališča in zabavišča so bila zaprta. Razumemo, da je žal Madžarom, da ne smejo več tlačiti in izkoriščati drugih narodov. + Bojkot Madžarska. Mednarodna zveza strokovnih organizacij se obrača na delavstvo vseh držav s pozivom, naj delavci opuste vsako delo, ki bi koristilo Madžarski. Tako ne sme od 20. t. m. nobena ladja v madžarska pristanišča in noben vlak na Madžarsko. Madžarska ne sme dobiti ne premoga, ne sirovin, ne živil. Proti belemu terorju naj se prične sedaj bojkot proletariata celega sveta. Ta poziv je podpisan od predsednika, podpredsednika in tajnika mednarodne zveze strokovnih organizacij. + Glasovanje na Tešinskem. Na TeŠinskem najbrž ne pride do plebiscita temveč se oba naroda, Cehi in Poljaki podvržejo najbrže arbitraži belgijskega kralja. Češko bogoslužja. Češki listi poročajo, da je prejel praški nadškof Kordač od papeža brzojavko, v kateri papež v smislu predlogov čeških škofov dovoljuj® uporabo češkegaje-, zika pri cerkvenih obredih na Ce-škcni + Volitve v Nemčiji. Volitve v deželne zbore ki v državni zbor v Nemčiji so se vršile mirno brez izgredov. Rezultat volitev v državni sbor Je sledeč: Soc. demokratke so dobili 110 mandatov, neodvisni soci-jalisti 80, centrum 67, nemškonacijo-naina ljudska stranka 65, nemška ljudska stranka 61, demokratje 45, krščanskofederalistična Usta 21, nemška hanoverska stranka 5, bavarska kmetska zveza 4 in komunisti 2. + Boji med Rusi in Poljaki. Poljska poročila pravijo, da so začeli Poljaki uspešno ofenzivo med Dvino in Borisovem ter da se Rusi med Dvino in Berezino umikajo. Ruska poročila pravijo, da so na jugozapad. fronti, 65 vrst severno od Kijeva pregnale rdeče čete Poljake. + Drugi mednarodni komunistični kongres je sklican v Moskvi za 15. Julija. + Amerikanskl trgovci prot) vspostavitvl trgovskih stikov s sovjetsko Rusijo. Po vesteh angleških listov se je trgovska zbornica v New-Yorku enoglasno izrekla proti vspostavitvl trgovskih stikov s sovjetsko Rusijo in proti priznanju sovjetske vlade. + Boljše v iška revolucija v Perziji. Po vesteh iz Moskve je izbruhnila v Perziji revolucija. + Kako je razdeljena Turčija. Turčija je razpadla v šest novih držav: Kurdistan, Armenijo, Hedžas, Sirijo, Mezopotamijo in Palestino. Smirno in Tracijo je dobila Grčija. NAJNOVEJŠE VESTL -1- Volilni red za ustavotvorno skupščino izdelan. Iz Beograda poročajo, da je odsek za volilni red svoje delo končal in ga oddal v tisk. Odsek se je zedinil v vseh točkah razen v dveh: to je glede predloga dr. Pa-lečka. naj se Klasovi onih prebivalcev v Banatu, ki imajo pravico izbrati si kako tuje državljanstvo, ne vštejejo v število merodajno za število poslancev; druga točka nesoglasja je takozvani kancelparagraf, . ki prepoveduje duhovništvu volilno I agitacijo v cerkvi. Tedenske vesti. — Manifestacija koroških Slovencev v Žrelcu. 6. t. m. se je ob otvoritvi nove ceste iz Vetrinja v Žrelec vršil v Žrelcu velik ljudski tabor, katerega se je udeležila mnogobrojna množica. Na taboru Je bila sprejeta naslednja resolucija: »Zbrani na taboru v Žrelcu dne 6. Junija 1920 zahtevajo: Tekom enega leta s j je pokazalo, da je vse prebivalstvo v pasu A celovške kotline čisto slovenske narodnosti. Nahajajo se v tem pasu edinole tudi takoimenovani „deutsch-freundliche Slovenen“, katere imenuje avtohtono prebivalstvo „nem-čurje“. Vsled tega protestiramo, da bi mirovna konferenca uredila, da si moramo na enem delu Koroške s plebiscitom priboriti našo naravno pravico, da definitivno pripademo svoji materi Jugoslaviji, na drugi strani pa da je ista konferenca celo brez plebiscita izročila Slovence iz Beljaške okolice in Ziljske doline skupnemu sovražniku Nemcu. Danes, na dan obletnice vkorakanja srbske armade, izrekamo v Žrelcu zbrani 10.000 taborijani z navdušenjem trdno prepričanje, da ustoličimo v najkrajšem času našega kralja za vojvodo Korotana na Gosposvetskem polju." — Pesnik Stritar se povrne v domovino. Pesnik Stritar, ki živi kot upokojen gimn. profesor v Aspangu na Nižje Avstrijskem, se vrne tekom meseca julija v domovino. — Regent Aleksander poseti koncem tega meseca Zagreb in Ljubljano. V Zagreb ga bosta spremljala ministra Pribičevič in dr. Drinkovič, v Ljubljano pa dr. Kukovec in dr. Korošec. — Proti navalu žldov na zagrebško univerzo. Jugoslovanski dijaki v Zagrebu so začeli proti navalu Židov na zagrebško univerzo odiočno borbo. Podali so rektorju vseučilišča spomenico, v kateri zahtevajo: 1. vsi inozemski židovski študenti se naj izključijo z vseučilišča; 2. za židovske dijake lz kraljestva SHS se naj odredi „numerus clausus*1 v razmerju s splošnim številom Židov v državi; 3. zabramiti se ima polaganje izpitov in kolokvijev v neslovanskih jezikih. — Obtožba Štefana Radiča. Te dni se je prečitala Štefanu Radiču obtožnica, katere vsebino je vzel Radič brez pridržka na znanje. Obtožnica očita Radiču, da Je zahteval na Hr-vatskem samostojno kmetsko republiko in da je hujskal ljudstvo proti državnim oblastem. — Maii usnjarji in obrtniki proti usnjarskemu kartelu. V Zagrebu Je bil za 5. t. m. sklican ustanovni občni zbor za karteliranje usnjarskih tovarnarjev. Na zbor Je prišlo večje število malih usnjarjev, ki so protestirali proti ustanovitvi kartela. Protest Je poslala tadi Zveza hrvatskih obrtnikov. Zbor se Je razšel brez uspeha. — Kongres gledaliških igralcev SflS se vrši v prvi polovici julija v. Zagrebu. — Wilson zopet težko zbolel Po vesteh raznih listov je baje predsednik Zedinjenih držav Wi!son zopet opasno zbolel in se bo moral najbrže dati operirati. — Nova avstrijska himna. Ko s« bo zaprisegala nova avstrijska oborožena sila, se bo prvič intonin.la nova avstrijska himna; njeno besedilo Je zložil državni kancelar dr. Renner, Ljubljana. — Nastop koroške mladine, pevskega zbora 70 deklic in dečkov iz Boroveij se vrši danes ob pol 8. zvečer v '\iionski dvorani v Ljubljani. Da pokažemo Korošcem in koroški mladini naše simpatije, obiščimo polnoštevilno to prireditev. — Seton Watson (Scotus Viator) v Ljubljani. V pondeljek je dospel z avtomobilom iz Zagreba v Ljubljano britanski publicist Seton Watson, ki Je znan pri nas bolj pod psevdonimom Scotus Viator (Škpt-popotnik). Bil je sprejet od zastopnikov vlade, odposlanstva časnikarjev in raznih kulturnih društev. V „Uniaau“ se je vršil gostu na čast kotners. Scotus Viator je odličen prijatelj Jugoslovanov in je zlasti za Časa vojne mnogo deloval za nas, čeprav je menda vsled slabih informacij pozabljal na nas Slovence. Za marsikaj mu moramo biti hvaležni, vendar pa mu nismo za Wilsonovo črto, katere misel je njegova in ki nam jemlje mnogo naših ljudi. Scotus Viator je pred vojno prepotoval srbohrvatsko ozemlje bivše monarhije in govori tudi srbo-hrvatski Jezik. — Ljubljanska porota. Na 18 mesecev težke ječe je bil radi tatvine obsojen Viktor Jarič iz Št. Jakoba ob Savi. — Radi tatvine prašičev v mestni klavnici so bili obsojeni Jože Jager na 16 mesecev, Alojzij Dimic na 18 mesecev, Franc Rozina na 12 mesecev in Jože Avbelj na 14 mesecev težke jece. — Radi raznih tatvin so bili obsojeni 161etni Zmagoslav Sivic na dve leti, 181etni Franc Svoljšak na poldrugo leto in 17 letni Anton Ravnik na eno leto težke ječe. — Radi tatvine konja je dobil Martin Palčič eno lefo težke ječe. — Na 6 let težke ječe so obsodili radi raznih goljufij Matijo Hom-bocka, tesarja v Ši. Janžu v Rožni dolini. — Radi vloma v skladiSče kolodvorskega špediterja Ranzingerja sta bila obsojena Ivan Ankerst na 6 let in Julij Cerar na eno leto težke ječe. Obsojeni so bili Ivan Ambrož na iri in pol leta, Josip Fink in Pavel Zupančič vsak na poldrugo leto težke ječe, ker so vlomili v neko uto pri gradu Bogenšperku. — Ker sta kravo ukradla sta bila obsojena Anton Rojc in Alojz Frantar vsak na 18 mesecev težke ječe. — Radi poskušenega vloma je dobil trgovski pomočnik Anton Niefergall 5 let težke ječe. — Obsojeni so bili radi raznih vlomov And. Rant in M. D. v Polju na 7 let, Matevž* Ris in njegov brat Jakob, oba iz Cerknice, vsak na 5 let in Ivan Jančar iz Volavelj pri Litiji na 16 mesecev težke ječe. — Radi navijanja cen pri usnju kaznovan. Usnjar Š. M. je prodajal potplate po 240—280 kron kilogram (maks. cene 112, 116 in 140 kron za kilogram), za črno telečje zgornje usnje je zahteval 800 kron (maks. cena 160 kron). Obsojen je bil na 8000 kron globe, 8 tedne zapora in zapad 82 kg potplatov. Maribor. — Ustavna komisija iz Beograda se Je mudila v pondeljek v Mariboru. — Mariborski mestni magistrat opusti s 15. t. m. izdajo krušnih kart — Mestni gospodarski urad in krušna komisija se priklopita s 15. t m. mestnemu knjigovodstvu. — Pred mariborskim sodiščem J® bi! radi poskušenega podkupovanja obsojen urednik ..Slovenskega Go- spodarja" 0. Fran Žebot na globo 400 K ali pa 40 dni zapora. Gosp. Fr. Zebot Je namreč hotel svoječasno podkupiti magistralnega uradnika Zorkota, da bi mu pokazal imenik, ki je bil še takrat talen. Celje. — Jugoslovanska Matica v Celju. •V Celju se sam je podružnica Jugoslovanske Matice že od suSca meseca sem. Dosedaj v narodnem oziru tako živahni Celjani so postali zadnji čas zaspani in mlačni. Poživljamo pripravljalni odbor, da se loti z vso vnemo dela za nad vse potrebno narod-no-obrambno društvo hi sicer v tej smeri, da bode isto dostopno tudi širšim slojem ljudstva. — Roparski umor v Petrovčah. Dne 5. t m. se je našlo v zapuščeni opekarni v Arjivasi truplo umorjenega moža. Sledovi so kazali na roparski umor. Celjski policiji se je posrečilo ugotoviti in prijeti morilca v osebi VValterja Derganza, sina bivšega celjskega mestnega ekonoma. Pri morilcu so našli okrog 76.000 K gotovine, 20.000 K pa je isti že podaril svoji ljubici. Nesrečna žrtev je srbski lesotržec Vasilij Jovanovič. Dejanje kaže v pravi luči renegatsko vzgojo, katera v prejšnjih časih ni imela namen vzgojevati moralno čutečih ljudi, pač pa nemškutarsko navdahnjene kričače in smrtne sovraž- tttic« slovanstva. Derganz Je bil zna« fcot strasten neprijatelj Srbov. Sličen, slučaj renegatske in ob enem komunistične vzgoje se Je dogodil 1. maja t L v hotelu pri pošti-Rebeuscheg®, kjer sta Maks Rebeuschegg, sin zna« ne korenine celjskega nemštva i« neki Ivan Jerič, znana prikazen izza dnevov štrajka, ukradla Vladku Do* loncu, trgovcu iz Zagreba, listnico * vsoto 4600 K. Vodstvo državne policije opozarjamo, da osredoči največjo pozornost na slične elemente, katerih precejšnje število se potika po našem mestu brez vsakega dela te/ se Jih vidi po raznih lokalih popivati in kvartati. — Društvo hišnih posestnikov za Celje in okolico se je ustanovilo 5. t. m. Namen tega društva je gotovo obrambnega značaja, kar z ene strani odobravamo. Priporočali bi vodstvu društva, da vpliva pri nekaterih svojih članih, da isti razna protihigije-nična stanovanja popravijo. — Več najemnikov. — Izobraževalno društvo „Brat-stvo“ se v najkrajšem času ustanovi v Celju. Opozarjamo tem potom našo res zavedno oniladino na to. l — Krojaški pomočniki v Celju so dosegli pri pogajanjih s krojaškimi mojstri 50 °/0 povišanja plač. — Iz preiskovalnega zapora so izpustili Leskovšeka, Martinčiča in Orozla, ki so bili povodom zadnje železničarske stavke aretirani. Iz stranke. Politično in gospodarsko društvo «a poljanski okraj v Ljubljani vabi vse prijatelje društva na sestanek, ki se vrši 14. t. m. ob V* 8 zvečer v gostilni Dolenc, Poljanska cesta 11. Na sestanku se bo posvetovalo o postopanju pri bodočih občinskih volitvah. Somišljeniki in somišljenice udeležite se sestanka 1 Vsem krajevnim organizacijam NSS. je strankina pisarna razposlala dvoje okrožnic glede organizacije tiska in nabiranja inseratov. Vse organizacije ponovno prosimo, da smatrajo navodila izredno važnim in nam takoj sporoče svoje pozitivne odgovore. Niti en dan ne sme biti zamujeni Krajevni odbor nar. soc. stranke na Bledu je sklenil v svoji seji dne 6. junija 1920, da daruje za tiskovni sklad našega lista „Nove Pravde* znesek 20(1 kron. Obenem apelira na vse svoje člane, da se naroce vsi na list ter agitirajo za nove naročnike. Le ako imamo svoje glasilo, spravimo lahko v javnovst nale težnje. Odbor se zavezuje, da bode v resničnih in obzira vrednih slučajih ne glede na levo In desno pošiljal od časa do časa članke iz Bleda, ker le na ta način, da se spravijo koruptne razmere raznih oblasti v javnost, moremo očistiti naš okuženi blejski zrak. Vsako prošnjo ali pritožbo se pošlje pismeno na odbor, ako kdo ždi, da to sporoči ustmeno, je odbor na razpolago vsako soboto zvečer ob 8 uri v društveni pisarni. Strokovni pregled. Popružnica NSZ v Žireh sklicuje društven shod za dne 20. junija ob 12. uri v prostorih gostilne Gostiša, Stara vas št. 14. Člani udeležite se shoda polnoštevilno. Javni nameščenci so sklicali 7. t m. v veliki dvorani Uniona v Ljubljani javni shod, ki je bil zelo dobro obiskan. Sklenilo se je, da javni nameščenci vstrajajo pri svojih znanih zahtevah glede službenih prejemkov in odločno zavračajo zadnjo vladno povišanje prejemkov v izmeri 25 o/, na decemberske doklndo; Poročilo tov. Vojske na tem shodu, prina šamo na drugem mestu. Dopisi. Zagorje ob Savi. Kot posledica zadnjih komunističnih pojavov v Zagorju so bile številne aretacije. Sedaj so ti zapeljanci že vsi na Bvobodi. Prav je tako, saj so bili le slepo orodje s tujim denarjem plačanih agentov. Sedaj vidijo, da Jugoslavija ni dežela za vratolomne prekucije. Tudi mi zahtevamo uresničenje naših socijalnih pravic do skrajne meje, a to le v okvirju pameti in izvršljivosti. Naši J. D. S. politiki nastopajo od prevrata sem vedno bolj oblastno in ošabno. Vedejo se, kot stara Avstrija, bolj ko se jim bliža konec, tembolj ošabno nastopajo. Ko pridejo volitve bodo seveda zopet zelo prijazni z delavci: Toda nikogar ne bodo našli, da bo šel za nje v ogenj po kostanj. Volili bomo samo pristaše N. S. S. Zadnjič so delili *J. D. S.“ moko po starem receptu, to se pravi: čim večji posestnik je, tim več dobi. — Resnično potrebni seveda niso nič dobili. V Bukovčevem mlinu se melje izvrstna moka. Mlinar sam pravi, da je tekom par tednov pomešal med mlevske Izdelke čez 800 kg semletega grahorja (grašica) in prahu (smeti). Taka moka se prodaja po 10 K za 1 kg. Živela Jugoslavija I Dne 29. maja je bila občinska seja N. S. S. je zahtevala račune za aprovizacijo. Obljubilo se je, da pridejo računi se ta mesec na dnevni red. Pravijo, da bode s Koprivcem tožba radi te zadeve. Sedaj je vse pripravljeno za vpeljavo električne razsvetljave, in do jeseni bodo, — če bo sreča junaška, —■ Zagorje v električni luči. Občinskim uslužbencem, — tajniku bi redarju, — dovolil je občinski odbor zvišanje plač. Za to zahtevo pa niso glasovali odborniki J. D. S., ker sta omenjena uslužbenca — narodna socijaiista! To zabeležimo. Kdor dobiva Ust na ogled bi ga ni vrnil, naj blagovoli takoj poravnati naročnino. Denar se lahko pošlje po poštni položnici ali poštni nakaznici, Naslov uprave je: "Nova Pravdaj Ljubljana, Gradišče št 7. Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Odgovorni urednik: Anton Brandner. Tiska »Učiteljska Tiskarna« Članski prispevki in podpore Narodno-socijalne Zveze. L razred. — Članarina 1 k na teden. — Podpore: Članstvo ®u»d ‘Met* nad * leti nad 3 leta ▼ bolezni 10 tod. po 20 k 10 tod. po 26 k 10 tod. po 80 k — — — T brezposelnosti nad 1 leto 6 tod. po 45 k 0 tod. po 10 k 5 tod. po 40 k 1 tod. po 83 k «T Porodnice — 4 tod. po SO k — PogreMčlna - enkrat 150 k enkrat 200 k II. razred. — Članarina 2 k na teden. — Podpore: HI. razred. — Članarina 8 k na teden. — Podpore t Članstvo nad >/2 Jeta nad 2 leU nad 3 letu V bolesni 10 ted. po 40 k 10 ted. po 45 k 10 ted. po SO k _ 3 ted. po 38 k 5 ted. po 40 k V brezposelnosti ttiul 1 leto 5 ted. po 55 k 9 ted. po 60 k 5 tod. po 45 k 5 ted. po 36 k 6 ted. po 45 k 8 ted. po 40 k Porodnice — 4 ted. po 40 k — PogrebSSina — enkrat 250 k enkrat 300 k Članstvo nad V* lata j nad S leti nad 8 leta V bolezni 12 ted. po 50 k 10 tod. po 55 k 10 ted. po 60 k — 6 tod. po 50 k 10 tod. po 50 k T breapoaolnoetl nad 1 Mo 10 ted. po 05 k 10 tod. po 70 k 5 ted. po 60 k 6 ted. po 60 k 4 tod. po 50 k T tad. po 50 k Porodnice — 4 ted. po 50 k — Pogrebnina — enkrat 350 k enkrat 400 k N. S. Z. Ima »vole društvene prostore v Narodnega domu v Ljubljani CL. nadstropje, desno). Uradne m so vsak delavnik od ft do IS. ure dopoldne in od 4 < 8»dettftb in araandklh od S. do lL ara. doooldna. Ham lahko dob« vsakdo v«a oAtteuna pojasnila. Za ptema je na«Iov: »Karodwwi -m-oiu. lite VaptlnUha datovme* Mariborska eskomptna banka Vabilo na subskripcijo delnic Redni občni zbor dne 81. majnika 1920 je sklenil zvišati delniško glavnico od 6 na 10 milijonov kron ter pooblastil upravni svet izdati 10.000 komadov novih delnic po K 400*— nominale pod sledečimi pogoji: 1. Starim delničarjem se zagotovi opcijska pravica na ta način, da pripadejo na pet starih delnic dve novi delnici po kurzu K 700*—. Za izvrševanje opcijske pravice je treba deponirati delnice pri centrali v Mariboru, ali pri njenih podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu. 2. Ostalih 4000 delnic se prepusti po kurzu K 850*— novim delničarjem. 8. Delnice participirajo na čistem dobičku banke od 1. julija 1920. 4. Kurzni dobiček po odbitku stroškov in pristojbin se dodeli rezervnemu zakladu. 5. Kupnino je pri prijavi polno vplačati. Od tega zneska se povrnejo 5°io obresti do 80. junija 1920. 0. Prijavi se lahko osebno pri banki v Mariboru in pri njenih podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu ali pismeno s priloženo tiskovino v času od 1. do vštetega 80. junija 1920. 7. Dodelitev delnic si pridrži upravni svet. Upravni svet Mariborske eskomptne banke VsM padca (nje valnte Izvrstna anjleika francoska Italijanska kolesna pnevmatika gladka in gorska ▼ ceni vedno v zalogi po nizki eeni pri ,.Centrali drv“, Ahacljeva e. 10. Najcenejši nakup. cigaretnega papirja, in strofalc vseh vrst ter pralnega In toalet« nega mila, papirja, kreme In drugega blaga na debelo pri tvrdki Resljeva cesta 20. Zahtevajte cenik. — Zahtevajte cenik. Tovarna Somišljeniki, naročajte in razširjajte pr- ,NOVO PRAVDO!* Pri naročanju dopošiljajte natančne naslove! zian zn * Gosposvetska c. 14. DnmanaM vsakovrstno --P8FV8 ..............blago. Kemično čisti obleke. Ljubljana, Poljanski nasip 4. Svetlolika stnice in srajce. Podružnica: Seleubnrffovaul.3. .................. ................ Maribor Gosposka ni. 38 Podružnice: Novomesto Glavni trg Kočevje št. 39. Rok za podpis akcij m nimc d i ''” je podaljšan do Inki. 20. junija 1.1. Opozarjamo na glavni oglas za podpis teh akcij, ki smo ga |y! svojetasno objavili v naSem listu. 591 agaggagssaEg DllllDODDBDnDUDDnDBDDDaDODnDBDBBBaUDDDDDaDDDDDDDnRDnDDDDanDDaDDDaQDDDaDDDQaDUnDQaDODI]aaDDDDDDDDiaiinaDDDIiailQDDDDDI Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva uiica štev. 2. DelnISka glavnica Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru. Rezervni fondi 20,000.000 kron. Sprej ema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. DnnBnannanonnnnonnnnBnDnnDnonBnnnnnBnnDBnonnnnDnDDonBDnonnDDDDDnnDnncDnDDBDnnannnanDDnBDUBnnnnnonDaDnBnnDnnnBnBBnDaDBBaDonDODonaBBDDDDno 1— ... ,■ , ttt," :—=r: Jadranska banka Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metko- sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro-in druge vloge v^’ J’ara'i‘av^’_ Split, Šibenik, pod najugodnejšimi pogoji. Zadar, Zagreb, Trst, Wten. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-in inozemstvu.