zalozba.zrc-sazu.si 29 Janez Nared Knjiga predstavlja model povezovanja prostorskega in razvojnega Jelka Hudoklin načrtovanja na regionalni ravni. Model smo izdelali na podlagi VENIJILO analize gradiv, ankete po občinah ter delavnic z naročnikoma in Damjan Kavaš ključnimi deležniki. Predstavljena so izhodišča za oblikovanje AVNI V S Alma Zavodnik Lamovšek modela, sam model pa predstavimo z vidika vsebin, potrebnih ALNI RN strokovnih podlag, strukture strateških izhodišč, procesnih O POVEZOVANJE vidikov načrtovanja in povezovanja, ključnih deležnikov ter A REGI PROSTORSKEGA potrebnih fi nanc in tveganj. Izdelali smo tudi priporočila za A N VANJ uveljavitev predlaganega modela v praksi. Ob tako zastavljenemu IN RAZVOJNEGA TO modelu in njegovem doslednem izvajanju v praksi se bo izboljšalo AČR NAČRTOVANJA načrtovanje na regionalni ravni, pri čemer bo to upoštevalo JNEGA N gospodarski, socialni in prostorski vidik. S tem bosta zagotovljena NA REGIONALNI O trajnosten razvoj in ohranjanje prostorskih potencialov. AZV RAVNI V SLOVENIJI KEGA IN RRSTO ROS VANJE P 15 EUR VEZOPO GEORITEM 29 9 0 1 6 9 8 7 1 4 5 1 0 5 GEORITEM 29 1 2 GEORITEM 29 POVEZ OVANJE PROSTORSKEGA IN RAZVOJNEGA NAČRTOVANJA NA REGIONALNI RAVNI V SLOVENIJI Janez Nared Jelka Hudoklin Damjan Kavaš Alma Zavodnik Lamovšek 4 GEORITEM 29 POVEZ OVANJE PROSTORSKEGA IN RAZVOJNEGA NAČRTOVANJA NA REGIONALNI RAVNI V SLOVENIJI Janez Nared Jelka Hudoklin Damjan Kavaš Alma Zavodnik Lamovšek LJUBLJANA 2019 Knjiž na zbir ka Geo ri tem, ISSN 1855-1963, UDK 91 GEORITEM 29 POVEZ OVANJE PROSTORSKEGA IN RAZVOJNEGA NAČRTOVANJA NA REGIONALNI RAVNI V SLOVENIJI Janez Nared, Jelka Hudoklin, Damjan Kavaš, Alma Zavodnik Lamovšek © 2019, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika; ACER Novo mesto, d. o. o.; Inštitut za ekonomska raziskovanja; UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo; Založba ZRC Urednikazbirke:Dra go Klad nik, Dra go Per ko Uredniškiodbor: Da vid Bole, Ma te ja Breg Va lja vec, Rok Ci glič, Ma te ja Ferk, Ma tej Ga bro vec, Drago Klad nik, Blaž Ko mac, Jani Ko zi na, Ja nez Na red, Dra go Per ko, Pri mož Pi pan, Ka ta ri na Po laj nar Hor vat, Nika Raz pot nik Vi sko vi ć, Aleš Smre kar, Ma te ja Šmid Hri bar, Maja To po le, Mimi Ur banc, Ma ti ja Zorn Urednika: Jani Ko zi na, Nika Raz pot nik Vi sko vi ć Recenzenta: Mar jan Rav bar, Si mon Kušar Fotograf:Jure Tičar Prevodizvlečka: DEKS d. o. o. Oblikovalkanaslovnice:Ta nja Ra dež Oblikovalecnotranjosti:Dra go Per ko Izdajatelj: Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU Zaizdajatelja: Ma ti ja Zorn Založnik: Za ložba ZRC Zazaložnika: Oto Lut har Glavniurednik: Aleš Po gačnik Računalniškiprelom: SYNCOMP d. o. o. Tisk:Cicero Begunje Naklada: 250 iz vo dov Prva iz da ja, prvi na tis. Prva e-izdaja knjige je prosto dostopna tukaj: https://zalozba.zrc-sazu.si/p/1543 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO Mo no gra fi ja je na sta la v ok vi ru pro jek ta V6-1652 Mo del po ve zo va nja pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja na re gio nal ni rav ni, ki so ga prek Cilj ne ga ra zi sko val ne ga pro gra ma za leto 2016 sofinancirali Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Mi ni strs tvo za oko lje in pro stor ter Minis trs tvo za gos po dar ski raz voj in teh no lo gi jo. Knjižna zbirka Georitem nastaja v okviru raziskovalnega programa Geografija Slovenije (P6-0101), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. CIP – Ka ta lož ni za pis o pub li ka ci ji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 911.3:711.2(497.4) 711.2(497.4) POVEZOVANJE prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji / Janez Nared … [et al.] ; [fotograf Jure Tičar ; prevod izvlečka Deks]. – 1. izd., 1. natis. – Ljubljana : Založba ZRC, 2019. – (Georitem, ISSN 1855-1963 ; 29) ISBN 978-961-05-0154-1 1. Nared, Janez 298347008 COBISS.SI-ID = 298347520 ISBN 978-961-05-0155-8 (pdf) 6 GEORITEM 29 GEORITEM 29 POVE ZOVANJE PROSTORSKEGA IN RAZVOJNEGA NAČRTOVANJA NA REGIONALNI RAVNI V SLOVENIJI Ja nez Na red, Jel ka Hu do klin, Dam jan Ka vaš, Alma Za vod nik La movšek AVTOR Ja nez Na red ja nez.na red @zrc-sazu.si https://giam.zrc-sazu.si/sl/na red#v Ja nez Na red je po oprav lje ni os nov ni šoli v Cerk ni ci obi sko val gim na zi jo v Po - stoj ni, nato pa je vpi sal štu dij geo gra fi je in so cio lo gi je na Fi lo zof ski fa kul te ti v Ljub lja ni. Ta koj po nje go vem za ključku je na isti fa kul te ti vpi sal po di plomski štu dij geo gra fi je. Apri la 2003 mu je se nat Fi lo zof ske fa kul te te odo bril ne po sred - ni pre hod na dok tor ski štu dij, ki ga je za ključil ja nuar ja 2007. Leta 2009 je na Evrop ski prav ni fa kul te ti v Novi Go ri ci pri do bil tudi na ziv ma gi ster pra va. De cem bra 2002 se je kot mla di ra zi sko va lec za po - slil na Geo graf skem inšti tu tu An to na Me li ka ZRC SAZU, kjer so de lu je pri ra zi sko val nih pro jek tih s po dročja re gio nal ne ga pla ni ra nja. Od leta 2012 je vod ja Od del ka za hu ma no geo gra fi jo, od leta 2016 pa po močnik pred stoj ni ka inšti tu ta. Je sou red nik znans tve ne knjižne zbir ke Re gio nal ni raz voj ter po dročni ured nik in član ured niškega od bo ra re vi je Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca. De jav no je so de - lo val pri organiza ci ji več sim po zi jev, ak ti ven pa je tudi na med na rod nem po dročju, saj je am ba sa dor Re gio nal Stu dies As so cia tion za Slo ve ni jo. AVTORICA Jel ka Hu do klin jel ka.hu do klin @a cer.si Jel ka Hu do klin je obi sko va la gim na zi jo v No vem me stu in končala štu dij kra - jin ske arhitekture na Bio teh niški fa kul te ti v Ljub lja ni, kjer je na isti sme ri za ključila tudi po di plom ski štu dij. De lu je na po dročju pro stor ske ga načrto va nja, ur ba niz - ma, kra jin ske ar hi tek tu re in vars tva oko lja. V pod jet ju Acer Novo mesto d. o. o. je za po sle na kot vod ja od del ka za pro stor sko načrto va nje. Vodi iz de la vo občin - skih pro stor skih ak tov in držav nih pro stor skih načrtov, stro kov nih pod lag za raz voj po se li tve ter vred no te nje in uprav lja nje kra jin, štu dij va riant za raz lične prostor ske ure di tve, pred vsem pro met - ne in dru ge gos po dar ske jav ne in fra struk tu re in iz de lu je načrte kra jin ske ar hi tek tu re. So de lu je pri slo ven skih in evrop skih a pli ka tiv nih ra zi sko val nih pro jek tih in pri pri pra vi me to do loških štu dij na po dročju pro stor ske ga načrto va nja. Ak tiv no se vključuje v prob le ma ti ko ure ja nja pro sto ra v lo kal - nem oko lju in de lu je v stro kov nih društvih in v Zbor ni ci za ar hi tek tu ro in pro stor Slo ve ni je. Je us ta nov na čla ni ca part ners tva Od go vor no do pro sto ra! in do bit ni ca dveh na grad Zbornice za ar hi tek tu ro in pro stor Slo ve ni je (Zla ti svinčnik 2007 in 2013) ter priz na nja Maks Fa bia ni 2010 in med na rod ne na - gra de Maks Fa bia ni 2015. 7 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji GEORITEM 29 POVEZ OVANJE PROSTORSKEGA IN RAZVOJNEGA NAČRTOVANJA NA REGIONALNI RAVNI V SLOVENIJI Ja nez Na red, Jel ka Hu do klin, Dam jan Ka vaš, Alma Za vod nik La movšek AVTOR Dam jan Ka vaš ka vasd @ier.si Dam jan Ka vaš se je ro dil v Kra nju, kjer je opra vil tudi os nov no šolo in gim nazijo. Na Eko nom ski fa kul te ti v Ljub lja ni je leta 1995 di plo mi ral, leta 1998 ma gi stri - ral in leta 2014 dok to ri ral. Po krat ki za po sli tvi v Savi Kranj se je leta 1995 za po slil na Inšti tu tu za eko nom ska ra zi sko va nja v Ljub lja ni. Do sedaj je so de lo val že na prek 100 do mačih in med na rod nih pro jek tih, pri pri pra vi šte vil nih stra teških do ku men tov, kot sta Stra te gi ja gos po dar ske ga raz vo ja Slo ve ni je in Stra te gi ja re gio nal ne ga raz vo ja Slo - ve ni je 2001–2006, pri pri pra vi za ko no da je s po dročja spod bu ja nja re gio nal ne ga raz vo ja (1999, 2011), pri pri pra vi pro gram skih do ku men tov za črpa nje sred stev evrop ske ko he zij ske po li ti ke in pri vred - no te njih (pred hod nih, vme snih, nak nad nih) pro gra mov evrop ske ko he zij ske po li ti ke in pro gra mov raz vo ja po deželja. Bil je član stra teškega sve ta za de cen tra li za ci jo in re gio na li za ci jo ter je so de lo val pri pri pra vi pred lo ga po kra jin ske za ko no da je. Pri svo jem delu red no so de lu je z mi ni strs tvi, lo kal - ni mi skup nost mi in Evrop sko ko mi si jo. AVTORICA Alma Za vod nik La movšek alma.za vod nik-la mo vsek @fgg.uni-lj.si https://www.fgg.uni-lj.si/sez nam-za po sle nih/alma-za vod nik-la mo vsek Alma Za vod nik La movšek je di plo mi ra la leta 1992 na Fa kul te ti za ar hi tek tu ro Uni ver ze v Ljub lja ni ter na da lje va la po di plom sko izobraževa nje na po dročju ur - ba ni stičnega in pro stor ske ga pla ni ra nja. Is te ga leta se je za po sli la na Ka te dri za pro stor sko pla ni ra nje Fa kul te te za grad be ništvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub - lja ni. Od leta 2008 dela na me stu vi so košol ske ga učite lja ter vodi ali sode lu je pri šte vil nih do mačih in med na rod nih ra zi ska vah, ka te rih re zul ta te tudi red no ob jav lja. Tre nut no se uk var ja z ra zi sko va - njem spre memb rabe pro sto ra, vključno s sa na ci jo de gra di ra nih ob močij in pro stor skim pla ni ra njem na re gio nal ni rav ni. 8 GEORITEM 29 GEORITEM 29 POVE ZOVANJE PROSTORSKEGA IN RAZVOJNEGA NAČRTOVANJA NA REGIONALNI RAVNI V SLOVENIJI Ja nez Na red, Jel ka Hu do klin, Dam jan Ka vaš, Alma Za vod nik La movšek IZDAJATELJ Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU gi @zrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si Inšti tut je leta 1946 us ta no vi la Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umet no sti in ga leta 1976 poi me no va la po aka de mi ku dr. An to nu Me li ku (1890–1966). Od leta 1981 je se stav ni del Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mije znano sti in umet no sti. Leta 2002 sta se inšti tu tu pri ključila Inšti tut za geo gra - fi jo, ki je bil us ta nov ljen leta 1962, in Zem lje pi sni mu zej Slo ve ni je, us ta nov ljen leta 1946. Ima od del ke za fi zično geo gra fi jo, hu ma no geo gra fi jo, re gio nal no geo gra fi jo, na rav ne ne sreče, vars tvo oko lja, geo - graf ski in for ma cij ski si stem in te mat sko kar to gra fi jo, zem lje pi sno knjižnico ter zem lje pi sni mu zej. V njem je se dež Ko mi si je za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen Vla de Re pub li ke Slo ve ni je. Nje go - vi ra zi sko val ci se uk var ja jo predvsem z geo graf ski mi ra zi ska va mi Slo ve ni je in nje nih po kra jin ter pri pra vo te melj nih geo graf skih knjig o Slo ve ni ji. So de lu je jo pri šte vil nih do mačih in med na rod nih pro jek tih, or ga ni zi ra jo znans tve na srečanja, izo bražuje jo mla de ra zi sko val ce in iz me nju je znans tve - ni ke. Inšti tut iz da ja znans tve no re vi jo Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca/Geo graf ski zbor nik ter znans tve ni knjižni zbir ki Geo gra fi ja Slo ve ni je in Geo ri tem. V so dih le tih iz da ja knjižno zbir ko GIS v Slo ve niji, v li hih le tih knjižno zbir ko Re gio nal ni razvoj, vsa ko tret je leto pa knjižno zbir ko Na rav ne ne sreče. 9 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji GEORITEM 29 POVEZ OVANJE PROSTORSKEGA IN RAZVOJNEGA NAČRTOVANJA NA REGIONALNI RAVNI V SLOVENIJI Ja nez Na red, Jel ka Hu do klin, Dam jan Ka vaš, Alma Za vod nik La movšek UDK: 913:711.2(497.4) COBISS: 2.01 IZVLEČEK Po ve zo va nje pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja na re gio nal ni rav ni v Sloveniji Knji ga obrav na va po ve zo va nje pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja na re gio nal ni rav ni v Slo ve - ni ji. Na pod la gi ana li ze gra div, an ke te po občinah, de lav nic z na ročni ko ma in ključnimi de ležniki smo pred sta vi li zgo do vin ski pre gled pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja, opre de li li iz ho dišča za ob li ko va nje mo de la pove zo va nja pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja na re gio nal ni rav ni, ob li - ko va li mo del, vključno z opre de li tvi jo vse bin, po treb nih stro kov nih pod lag, struk tu re stra teških iz ho dišč, pro ce snih vi di kov načrto va nja in po ve zo va nja, ključnih de ležni kov, po trebnih fi nanc in tve - ganj, ter iz de la li pri po ročila za uve lja vi tev pred la ga ne ga mo de la v prak si. Ob tako za stav lje ne mu mo de lu in nje go vem do sled nem iz va ja nju v prak si se bo iz boljšalo načrto va nje na re gio nal ni rav ni, pri čemer bo to upošte va lo gos po dar ski, social ni in pro stor ski vi dik. S tem bo sta za go tov lje na traj no sten raz - voj in ohra nja nje pro stor skih po ten cia lov. KLJUČNE BESEDE pro stor sko načrto va nje, re gio nal ni raz voj, mo del, re gio nal ni raz voj ni pro gram, re gio nal ni pro storski plan, Slo ve ni ja 10 GEORITEM 29 GEORITEM 29 POVE ZOVANJE PROSTORSKEGA IN RAZVOJNEGA NAČRTOVANJA NA REGIONALNI RAVNI V SLOVENIJI Ja nez Na red, Jel ka Hu do klin, Dam jan Ka vaš, Alma Za vod nik La movšek UDK: 913:711.2(497.4) COBISS: 2.01 ABSTRACT In te gra tion of Spa tial and De ve lop ment Planning at the Re gio nal Le vel in Slo ve nia This vo lu me dis cus ses the in te gra tion of spa tial and de ve lop ment plan ning at the re gio nal le vel in Slo ve nia. Ba sed on an analy sis of ma te rials, a sur vey of mu ni ci pa li ties, and works hops car ried out with two con trac ting aut ho ri ties and key sta ke hol ders, it pro vi des a hi sto ri cal over view of spa tial and de ve lop ment plan ning, de fi nes the ba ses for de ve lo ping a mo del for in te gra ting spa tial and de ve - lop ment plan ning at the re gio nal le vel, de ve lops this mo del–whe reby it defines the con tent, the re qui red ex pert ba ses, the struc tu re of stra te gic star ting points, pro cess-re la ted as pects of plan ning and in te - gra tion, key sta ke hol ders, the re qui red funds, and risks–and pre sents re com men da tions for appl ying the pro po sed mo del in prac ti ce. The mo del de sig ned in this man ner and its con si stent im ple men - ta tion in prac ti ce will im pro ve plan ning at the re gio nal le vel, which will take into ac count eco no mic, so cial, and spa tial as pects. This will en su re su stai nab le de ve lop ment and the pre serva tion of spa tial po ten tials. KEY WORDS physi cal plan ning, re gio nal de ve lop ment, mo del, re gio nal de ve lop ment pro gram me, re gio nal spa - tial plan, Slo ve nia 11 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji Vse bi na Pred go vor ............................................................................................................................................................................................ 13 1 Uvod .................................................................................................................................................................................................. 14 1.1 Na men in ci lji .............................................................................................................................................................. 17 1.2 Me to de ................................................................................................................................................................................ 18 2 Re gio nal no pro stor sko načrto va nje v Slo ve ni ji v ob dob ju 1968–2016 .................... 20 2.1 Ključni mej ni ki re gio nal ne ga pro stor ske ga načrto va nja do osa mos vo ji tve Slo ve ni je ............................................................................................................................ 20 2.2 Re gio nal no pro stor sko načrto va nje po osa mos vo ji tvi Slo ve ni je .......................... 24 3 Re gio nal na po li ti ka v Slo ve ni ji v ob dob ju 1971–2017 ................................................................ 26 3.1 Regional na po li ti ka v Slo ve ni ji med le to ma 1971 in 1991 .......................................... 26 3.2 Ob dob je spod bu ja nja de mo graf sko ogroženih ob močij med le to ma 1991 in 1999 ................................................................................................................................ 28 3.3 Ob dob je spod bu ja nja sklad ne ga re gio nal ne ga raz vo ja med le to ma 1999 in 2005 ................................................................................................................................ 29 3.4 Ob dob je spod bu ja nja sklad ne ga re gio nal ne ga raz vo ja med le to ma 2005 in 2011 ................................................................................................................................ 30 3.5 Ob dob je spod bu ja nja sklad ne ga re gio nal ne ga raz vo ja od leta 2011 da lje ...................................................................................................................................................... 32 4 Iz ho dišča za pri pra vo mo de la po ve zo va nja pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja .......................................................................................................................................... 33 4.1 In sti tu cio nal ni vi dik .............................................................................................................................................. 33 4.2 Vse bin ski vi dik .......................................................................................................................................................... 43 4.3 Pro ce sni vi dik .............................................................................................................................................................. 54 5 Mo del po ve zo va nja pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja na re gio nal ni rav ni ............................................................................................................................................................ 65 5.1 Mo del .................................................................................................................................................................................... 65 5.2 Stro kov ne pod la ge .................................................................................................................................................. 67 5.3 Struk tu ra stra te gi je raz vo ja re gi je .......................................................................................................... 68 5.4 Pro ce sni vi dik načrto va nja na re gio nal ni rav ni ...................................................................... 70 5.5 De ležniki .......................................................................................................................................................................... 74 5.6 Fi nan ci ra nje .................................................................................................................................................................. 78 5.7 Tve ga nja ............................................................................................................................................................................ 78 6 Pri po ročila .................................................................................................................................................................................. 79 7 Sklep .................................................................................................................................................................................................. 81 8 Sez nam vi rov in li te ra tu re .......................................................................................................................................... 82 9 Sez nam slik ................................................................................................................................................................................ 88 12 GEORITEM 29 Pred go vor Pričujoče be se di lo te me lji na poiz ku su im ple men ta ci je po ve zo va nja pro stor ske - ga in raz voj ne ga načrto va nja na re gio nal ni rav ni, iz ha ja joče iz ve ljav ne za ko no da je, ki pa sploh še ni zažive la. Na pod la gi teh iz ho dišč so av tor ji ko rekt no pri pra vi li mo - del po ve za no sti pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja na re gio nal ni rav ni. Če bi vzel za iz ho dišče spošto va nje spre je te za ko no da je, po tem s tega vi di ka ni mam bis tve nih pri pomb. Ampak! Kot dol go let ni sprem lje va lec poti in stran po ti slo ven ske ga re gio nal ne ga načrto - va nja sem skep tičen, da bo pred la ga ni mo del brez te me lji te si stem ske preo braz be kdaj koli zaživel v prak si. Bo ja zen te me lji na dejs tvih, da so se v ce lot nem poo sa mos vo - jitve nem času spre je ma li novi in novi za ko ni: o ure ja nju pro sto ra, o pos peševa nju re gio nal ne ga raz vo ja, o vars tvu oko lja, o lo kal ni sa mou pra vi, itd., ki so kljub ob sto - ječim, dru gačnim, stro kov nim za mi slim o si ste mu ure ja nja pro sto ra kot krov ne mu za ko nu, doda(ja)li zgolj in samo vzpo red ne si ste me. Zato je bilo pro stor sko načrto - va nje vse sko zi bolj kot ne neučin ko vi to. Na sta la je ne pre gled na pa ra lel nost, ki ji ni vi de ti kon ca tudi zato, ker so bili stro kov ni ar gu men ti re gio nal nih načrto val cev vsa - ko krat zavrženi. Pro stor sko načrto va nje v so dob no sti na re gio nal ni rav ni za je ma ukre pe za us - kla je va nje pro stor skih vpli vov dru gih sek tor skih po li tik za pre se ga nje iz kriv lja nja gos po dar ske ga raz vo ja med ob močji, ki ga si cer us tvar ja jo tržne sile. Smi sel je v is - ka nju znans tve nih (in vses plošno spre jem lji vih) me tod, ki težijo k bolj ena ko mer ni »ure di tvi« (po trat ne) pre tvor be zem ljišč za (ne zažele ne) pre moženj ske ko ri sti. Dan - da nes Evrop ska ko mi si ja v ob li ki pri po ročil državam čla ni cam sve tu je, da se pro stor sko načrtovanje na naša na me to de, ki jih v ve li ki meri upo rab lja jav ni sek tor in vpli va jo na pri hod njo po raz de li tev de jav no sti v pro sto ru. Iz va ja jo naj se s ci ljem us tvar ja nja bolj ra cio nal ne te ri to rial ne ure di tve rabe zem ljišč in po ve zav med nji mi, za urav no teženje pov praševa nja po raz vo ju, z zah te vo po va ro va nju oko lja in za do - se ga nje so cial no-eko nom skih ci ljev. Za slo ven sko re gio nal no načrto va nje ima prav po seb no ne ga tiv no ko no ta ci jo ni - ko li do končani pro jekt re for me lo kal ne sa mou pra ve, ki daje lo ka liz mom pre ve liko moč, po go sto poi me no van kot »župan ski ur ba ni zem«, saj so v večini (manjših) občin člo veški viri za kom pe tent no od ločanje pre skrom ni. Prav za ra di po kra jin ske raz no - li ko sti Slo ve ni je je po treb no vzpo sta vi ti ce lo vit si stem re gio nal ne ga načrto va nja – po treben je re gio na len pri stop k načrto va nju. Ved no nova in nova pre ri va nja med raz ličnimi po gle di, pri stoj nost mi ter močjo po li tičnih elit, brez teht nih stro kov nih ar gu men tov, ki se pre ple ta jo vsa ta de set let ja, samo otežuje jo is ka nje kon sen za o ključnih proble mih na po dročju re gio nal ne ga načrto va nja in ure ja nja pro sto ra. dr. Mar jan Rav bar 13 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji 1 Uvod Pro stor sko načrto va nje je sklad no z Za ko nom o ure ja nju pro sto ra (ZU re P-2 2017, 3. člen) »kontinuiranainterdisciplinarnaaktivnost,s katerosenanačindogovarjanja inusklajevanjamedudeleženciurejanjaprostoranastrateškiravninačrtujeprostor- skirazvoj,naizvedbeniravnipasenačrtujejoprostorskeureditveindoločaizvedbeno regulacijoprostora«. Za pro stor sko načrto va nje je osred nje vprašanje, kako zagoto vi ti us trez no na men - sko rabo po vršin, ki bo sklad na s ci lji in prio ri te ta mi gos po dar ske ga, družbe ne ga in okolj ske ga raz vo ja (Rav bar 2007, 239). Med tem ko sta gos po dar ski in družbeni raz - voj zelo di na mična, je pro stor ski raz voj ve li ko bolj dol go ročen. Tako je pro stor sko načrto va nje v pre ce pu med in te re si gos po dars tva, pod je tij, mi ni str stev ter lo kal nih skup no sti in ome je nih zmožno sti v pro sto ru (Rav bar 2007, 236). Pred osa mos vo ji tvi jo je bilo pro stor sko načrto va nje po ve za no z os ta li mi vi di - ki načrto va nja (re gio nal no pro stor sko pla ni ra nje od leta 1967, družbeno pla ni ra - nje od leta 1976), po raz pa du družbe ne ga si ste ma po osa mos vo ji tvi Slo ve ni je pa je tudi »deiure« pre ne ha lo so de lo va nje gos po dar ske ga, pro stor ske ga, so cial ne ga in dru gih sek tor jev pla ni ra nja. Pro stor sko načrto va nje je zno va (p)os ta lo sa mo - stoj no (Po gačnik s so de lav ci 2006, 1). Tako pri ha ja po go sto do nes klad ja med pro - stor skim in raz voj nim načrto va njem na vseh rav neh. Raz lo gi na re gio nal ni rav ni so raz lični: • Re gio nal no (pro stor sko) načrto va nje (pla ni ra nje) v spre me nje nih gos po dar skih od - no sih in raz me rah nove eko no mi je zna nja, ob po večani moči ka pi ta la, spre me nje ni or ga ni za ci ji so cial nih sku pin in po večane ga za ve da nja o oko lju zao sta ja za po tre - ba mi in de jan skim raz vo jem de jav no sti v pro sto ru. Na dol gi rok to vodi v sti hij ski raz voj, ki lah ko celo pov zroči na za do va nje re gi je za ra di ne nad zo ro va ne ga, na pačnega in/ali pre ko mer ne ga iz ko riščanja nje nih vi rov. • Za ra di od sot no sti po kra jin občine po go sto tek mu je jo v raz mer ju do so sed njih občin. Skušajo vzbu di ti po zor nost, da bi po sta le pri vlačne in kon ku renčne (novi pre bivalci, nova de lov na me sta), zato ve li ko krat in ve sti ra jo v last no in fra struk tu ro neod vi sno od sta nja v so sed njih občinah. Kre pi se tudi moč za seb ne ga ka pi ta la. Po sle dično je ume stitev gos po dar ske (na pri mer po slov ne cone), družbene (na pri mer kul tur - ni do mo vi, te lo vad ni ce) in pro met ne in fra struk tu re (na pri mer ko le sar ske ste ze) z vi di ka raz vo ja re gi je ne ra cio nal na. • Po memb na težava je tudi časov na neus kla je nost raz ličnih vrst načrtovanj. Ključni sek tor ji, vključeni v načrto va nje, ima jo raz lične časov ne ho ri zon te. Gos po dar sko in so cial no načrto va nje ima ta ok vir no od 5 do 7 let, pro stor sko vsaj od 10 do 20 let, med tem ko vars tvo oko lja lah ko načrtu je v raz ličnih časov nih in ter va lih (sa - na ci je poškodb in oko lje vars tve ni teh nični ukre pi ne kaj let, dol go ročne us me ri tve in po sle di ce one snaženj 20 in več let) (Po gačnik s so de lav ci 2006, 3). 14 GEORITEM 29 • Na sled nji raz log za sla bo po ve za nost med pro stor skim in raz voj nim načrto va njem je vse bin ski. Gle de na pre težno dol go ročni značaj se pro gra mi in pro jek ti na po - dročju pro sto ra in vars tva oko lja vse bin sko in časov no težje us kla ju je jo s pro gra mi in pro jek ti na po dročju gos po dar ske ga in so cial ne ga raz vo ja. Za ra di tega se po - jav lja jo pre cejšnja nes klad ja pri ure sničeva nju spre je tih pro gra mov in pro jek tov ter ra zum lji ve težnje in pri za de va nja, da se načrto va ne vse bi ne, ki niso bile ude ja nje - ne v pro jek tih, pre ne se jo v novo pro gram sko ob dob je (Col nar-Le skovšek s so de lav ci 2005, 33). • Po mem ben raz log je po vezan tudi z za kon sko ure di tvi jo pro stor ske ga načrto va - nja. V zad njih šest najst le tih je bila uve ljav lje na se ri ja spre memb pro stor ske in sek tor ske za ko no da je, s ka te ri mi so se spre me ni le pri stoj no sti in s tem tudi možno sti za us kla je va nje in te re sov v prostoru, kar je za ma ja lo do te da nji si stem ureja - nja pro sto ra. V prak si po sta ja vse bolj očitno, da so po go ste spre mem be za ko no da je in neu strez ne za kon ske rešitve po stop no pri pe lja le do upa da po me na, vlo ge in teže pro stor ske ga načrto va nja, hkra ti pa se je prav s po močjo sek tor ske za ko no da je okre - pi la vlo ga po sa mez nih re sor jev. Po tem ko je Za kon o ure ja nju pro sto ra (ZU re P-1 2002) uve del re gio nal no za sno vo pro stor ske ga raz vo ja kot pro stor ski akt za re gi - jo in so ob fi nančni po moči mi ni strs tva, pri stoj ne ga za prostor, štiri re gio nal ne raz voj ne agen ci je (Ju govz hod na Slo ve ni ja, Južna Pri mor ska, Ko roška in Sa vinj ska) na ročile iz de la vo tega do ku men ta, je v apri lu 2007 uve ljav lje ni Za kon o pro stor - skem načrto va nju (ZPN ačrt 2007) re gio nal ne za sno ve pro stor ske ga raz vo ja uki nil, po sle dično pa je bila tudi us tav lje na nji ho va pri pra va. • ZPN ačrt (2007) je opre de lje val re gio nal ni pro stor ski načrt (RPN) kot me dobčin - ski pro stor ski akt za iz ved bo re gio nal ne ga raz voj ne ga pro gra ma po pred pi sih o spod bu ja nju sklad ne ga re gio nal ne ga raz vo ja, pri pra vil pa naj bi se kot pod la ga za pri pra vo pro jek tov za pri do bi tev grad be ne ga do vo lje nja po pred pi sih o gra di - tvi ob jek tov. ZPN ačrt (2007) tako ni pred vi de val re gio nal nih za snov pro stor ske ga raz vo ja kot stra teških pro stor skih ak tov re gij. Verjet no je si cer imel po ten cial za »adhoc« do ločene pro jek te, ven dar ni pri našal me ha niz mov za lažje us kla je va nje, vo de nje po stop kov in dru ge rešitve, ki bi za go tav lja le uve ljav lja nje re gij skih ci ljev (to rej ne samo ci ljev, ki bi bili sešte vek ci ljev občin). Po leg tega niti vse bin sko niti po stop kov no ni pri našal do da ne vred no sti gle de na si cer zelo uve ljav lje ne državne in občin ske po drob ne pro stor ske načrte, kar je del raz lo gov, za kaj se ni uve lja vil v prak si pro stor ske ga načrto va nja. • Pro stor sko-načrto valska stro ka že dol go opo zar ja na nevz držnost raz mer v ure - ja nju pro sto ra, ki je za ra di spre memb za ko no da je in reor ga ni za cij jav nih služb, pri stoj nih za pro stor, po večane vlo ge ka pi ta la in spre me nje ne lo kal ne sa mou prave iz gu bi lo svo jo moč. Skrb za pro stor je v Slo ve ni ji iz vor na na lo ga občin (Us ta va Re - pub li ke Slo ve ni je 1991), ka te rih šte vi lo se je v zad njih 20 le tih po večalo za 3,4-krat. Pred vsem v manjših občinah se kažejo pre cejšnje ka drov ske, or ga ni za cij ske in 15 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji finančne ome ji tve, ki pre prečuje jo uve ljavljanje ka ko vost nih in učin ko vi tih prostor - skih rešitev (Na red 2004). Ob tem po sta ja vse bolj očitno, da v nas prot ju z ne ka te ri mi dru gi mi sek tor ji na po dročju ure ja nja pro sto ra ni re gio nal ne, to rej vme sne rav ni med državo in občino. • V nas prot ju s po dročjem ure ja nja pro sto ra se raz voj no načrto va nje osre do toča zlasti na re gio nal no ra ven v ob li ki ob vez ne pri pra ve re gio nal nih raz voj nih pro gra mov. Pri tem pri ha ja do raz me ro ma širo ko za stav lje nih pro gra mov, ki so gle de na fi nančne zmožno sti večino ma pre di menzioni ra ni, ena od nji ho vih po manj klji vo sti pa je tudi pre majh na pre mišlje nost pro stor ske ga umeščanja pro jek tov. To se je skušalo preseči v zad njem ob dob ju, ko se je re gio nal nim raz voj nim pro gra mom do da ja lo po samezne pro stor ske se sta vi ne, ven dar pa to ni bilo us trez no si stem sko rešeno (med mrežje 1). Po memb na vi di ka pri us mer ja nju re gio nal ne ga raz vo ja sta od sot nost po kra jin/regij in sek tor ski pri stop, ki sta prob le ma tična zla sti za ra di iz jem no niz ke stop nje so delova - nja. Rešitev za to vrst no sta nje bi lah ko iskali v učin ko vi tem re gio nal nem/me dobčin - skem uprav lja nju, ka te re ga na lo ge so dol go ročno in us kla je no us mer ja nje pro stor ske ga in re gio nal ne ga raz vo ja ter do se ga nje stop nje so glas ja o te melj nih prob le mih in ciljih us mer ja nja re gio nal ne ga raz vo ja na državni, pokra jin ski in lo kal ni rav ni z upošte - va njem ak tual nih evrop skih in glo bal nih po ve zav (Vrišer 1999; Po gačnik s so de lav - ci 2000). To je še zla sti po memb no v ok vi ru nove ho ri zon tal ne re gio nal ne po li ti ke, uve de ne v zad njem pro gram skem ob dob ju. Ta kliče po novih, raz voj no na rav na nih in stru men tih in do je ma nju re gi je kot nove rav ni za učin ko vi tejše iz va ja nje ak tiv no - sti ure ja nja pro sto ra in ure sničeva nje raz voj no-po li tičnih ukre pov. Pri stop re gio nal - ne ga uprav lja nja je v tem kon tek stu kot re gio nal ni in stru ment sode lo va nja tre ba uvr sti ti na po dročje raz voj no na rav na nih na log re gio nal ne ga pla ni ra nja. Za ra di od sot no sti po kra jin se kot ok vir so de lo va nja na re gio nal ni rav ni po nu ja jo me dobčin sko po ve - zo va nje in skup ne občin ske upra ve, ki pa so zaen krat le malo iz ko riščen in stru ment. Iz opi sa ne ga sta nja in nje go vih vzro kov sle di ugo to vi tev, da je po ve zo va nje prostor - ske ga in raz voj ne ga načrto va nja nuj no. Država se bo mo ra la pri la go di ti ne hie rar hičnim raz mer jem zno traj ho ri zon tal ne mreže vseh ude ležen cev, od po sa mez ne so cialne sku - pi ne, po li tične stran ke, za seb ne ga pod jet ja, jav ne upra ve, do lo kal nih skup no sti, raz nih združenj in društev, ne vlad nih or ga ni za cij ter po sa mez ni kov, ki ima jo izražen in te - res v pro sto ru. Celo več, da bi svo je prav no-for mal ne pri stoj no sti lah ko izpolnila, si mora so de lo va nje teh ude ležen cev za go to vi ti. Po ja vi se na mreč pro ti slov je med me - ri li za ra cio nal no rabo pro sto ra za po sa mez ne de jav no sti (po sa mez ni ke, or ga ni za ci je) in me ri li si stem ske ra cio nal no sti za ce lot no družbo. Zato je tre ba za go to vi ti usklaje - nost med po sa mez ni mi in te re si v pro sto ru ozi ro ma vsaj ne konf likt ne med se boj ne od no se. Država mora v množici in te re sov in ude ležen cev ena ko vred no za sto pa ti svo - je in te re se in spod bu ja ti k so de lo va nju ter s tem pre seči ome nje no nes klad je med pro storskim in raz voj nim načrto va njem, še po se bej na re gio nal ni rav ni kot vme sni rav ni med državo in lo kal ni mi skup nost mi. 16 GEORITEM 29 Na men knji ge je pri pra va us kla je ne ga in učin ko vi te ga mo de la pro stor ske ga in raz - voj ne ga načrto va nja na re gio nal ni/me dobčin ski rav ni, brez po se ganja v ob sto ječo ad mi ni stra tiv no de li tev pri stoj no sti občin in države. S tem bomo pre se gli tre nut no neus kla je nost pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja na re gio nal ni rav ni in za go - to vi li tako ime no va ni ce lo vit pri stop na ob močje (place-based), ki je možen le ob us trez ni vse bin ski in po stop kov ni po ve za vi obeh vi di kov načrto va nja. To vr sten pri - stop ob za go to vi tvi pre teh ta nih rešitev in do bre ga so de lo va nja de ležni kov in vseh ad mi ni stra tiv nih rav ni spod bu ja raz voj, ki je pro stor sko ra cio na len, us kla jen in omogoča do se ga nje raz voj nih si ner gij in pre bo jev. Ključno je tudi, da iz ko rišča dane prav ne možno sti v Slo ve ni ji, zla sti z vi di ka me dobčin ske ga so de lo va nja, kar je lah - ko rešitev tako za do slej tako re koč neu ve ljav lje no pro stor sko načrto va nje na re gio nal ni ravni kot tudi za vse manjši po men re gio nal ne po li ti ke, ki je s pre ho dom na »ho ri zon tal no re gio nal no po li ti ko« rav no za ra di manj ka jočega us kla je va nja in so - de lo va nja med de ležniki in sek tor ji na re gio nal ni rav ni močno zmanjšala svoj vpliv. 1.1 Na men in ci lji Na men knji ge je iz de la va mo de la po ve zo va nja pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto - va nja na re gio nal ni rav ni. Dejs tvo, da načrto va nja na re gio nal ni rav ni bo di si ni ali pa ni us kla je no med re sor ji in raz ličnimi de ležniki, ima dol go ročne ško dlji ve po sle - di ce na razvoj in ure ja nje pro sto ra. Zato je tre ba vzpo sta vi ti si stem načrto va nja na re gio nal ni rav ni, ki bo po ve zal stra teške us me ri tve vseh sek tor jev ter za go to vil traj - nost no in preu dar no rav na nje s pro sto rom, op ti mal no rabo na rav nih in družbe nih vi rov ter skr bel za raz voj in ohra nja nje en do ge nih po ten cia lov re gij. Stra te gi ja raz - vo ja Slo ve ni je 2030 (2016) iz po stav lja, da se v ok vi ru po sa mez ne ga raz voj ne ga ci lja pre ple ta jo vse bi ne po li tik, ki so v pri stoj no sti raz ličnih re sor jev, zato bo tre ba za us - pešno iz va janje stra te gi je okre pi ti učin ko vi tost me dre sor ske ga us kla je va nja in so de lo va nja. Večdi men zio nal nost in kom plek snost ci ljev zah te va skup ne na po re pri nji ho vem ure sničeva nju in učin ko vi to us kla je va nje med po sa mez ni mi po li ti ka mi. Po - leg tega bo tre ba kre pi ti tudi večnivojske me ha niz me uprav lja nja za za go tav lja nje sklad nejšega re gio nal ne ga raz vo ja, kjer je pro stor sko načrto va nje eden od po memb - nih vzvo dov za do se ga nje raz voj nih si ner gij (SRS 2030 2017, 51). Pred la ga ni mo del po ve zo va nja pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja iz ha ja iz te melj nih pred po stavk re gio nal ne ga načrto va nja, in si cer, da je za re gio nal no načrto - va nje ključno po ve zo va nje pro stor skih, eko nom skih in so cial nih vi di kov raz vo ja. Za ra di lažje iz ve dlji vo sti mo del te me lji na ob sto ječem za ko no daj nem (zlasti s po dročja ure - ja nja pro sto ra in re gio nal ne po li ti ke) in in sti tu cio nal nem ok vi ru, pri čemer smo si za da li sle deče ci lje: • na re di ti zgo do vin ski pre gled pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja na re gio nalni rav ni, 17 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji • opre de li ti iz ho dišča za ob li ko va nje modela po ve zo va nja pro stor ske ga in raz voj ne - ga načrto va nja na re gio nal ni rav ni, s pou dar kom na in sti tu cio nal nem, vse bin skem in pro ce snem vi di ku ter • ob li ko va ti mo del po ve zo va nja pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja na re gio nal - ni rav ni, vključno z opre de litvi jo vse bin, po treb nih stro kov nih pod lag, struk tu re stra teških iz ho dišč, pro ce snih vi di kov načrto va nja in po ve zo va nja, ključnih de ležni - kov, po treb nih fi nanc in tve ganj za nje go vo iz va ja nje. 1.2 Me to de Upo rab lje ni me to do loški pri stop te me lji na po sa mez nih ko ra kih, ki so vo di li k do - se ga nju za stav lje nih ci ljev ter ob li ko va nju mo de la po ve zo va nja pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja na re gio nal ni rav ni. Gle de na za stav lje ne ci lje smo upo ra bi li pred vsem opi sno (de skrip tiv no) me to do ra zi sko val ne ga dela. Uporablje na je bila zla - sti v dru gem in tret jem po glav ju, kjer sta po da na kra tek pre gled in ana li za raz voj ne ga in pro stor ske ga načrto va nja na re gio nal ni rav ni v ob dob ju od sre di ne 60. let 20. sto - let ja. Iz de lan je bil tudi pre gled tu jih pri me rov in do brih praks. Me to da je prav tako služila za pre gled nor ma tiv nih iz ho dišč ter izraz ja na obrav na va nem po dročju, saj se je iz ka za lo, da se je z vsa ko krat no spre mem bo za ko no da je spre mi nja lo tudi stro - kov no izra zo slov je. Pri tem mo ra mo zla sti opo zo ri ti na rabo dveh izrazov, načrto va nje in pla ni ra nje, saj se ju je v raz ličnih časov nih ob dob jih upo rab lja lo raz lično. Do spre - jet ja ZPN ačrt (2007) se je v stro ki uve lja vi la raba pla ni ra nje za stra teško ra ven, pred vsem za spre je ma nje stra teških od ločitev in gra fične pri ka ze v majh nih me ri lih. Pro stor - sko načrto va nje je bil izraz, re zer vi ran za iz ved be ne pro stor ske načrte, ki se iz de lu je jo v večjih me ri lih in po drob no stih. ZPN ačrt (2007) je nato vse vr ste načrto va nja in s tem tudi vse vr ste pro stor skih ak tov poe no til v pro storsko načrto va nje in pro stor ske načrte ter uki nil po jem pro stor ske ga pla ni ra nja. V prak si so se po ka za le sla bo sti to vrst ne - ga (pre ve li ke ga) poe no te nja poj mov, ki ni upošte va lo vse bin skih raz lik med stra teškim pla ni ra njem in iz ved be nim načrto va njem, zato je ZUre P-2 (2017) po nov no uve del po jem pro stor ske ga pla ni ra nja za stra teško ra ven. Z vi di ka lažjega ra zu me va nja pričujočega be se di la za bral ca, izraz pla ni ra nje upo rab lja mo le v po ve za vi z re gio - nal nim pro stor skim pla ni ra njem, v večini os ta lih be sed nih zvez pa izraz načrto va nje, še po se bej tam, kjer po ve zu je mo pro stor sko in raz voj no načrto va nje. V na da lje va nju smo upo ra bi li več raz ličnih oro dij in teh nik, s ka te ri mi smo pri - do bi li do dat ne in for ma ci je, nuj ne za ob li ko va nje mo de la po ve zo va nja pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja na re gio nal ni rav ni, kar je bil osred nji cilj iz ve de ne štu - di je: • S pred stav ni ki Mi ni strs tva za oko lje in pro stor, Mi ni strs tva za gos po dar ski raz voj in teh no lo gi jo ter Mi ni strs tva za jav no upra vo smo se do bi va li na red nih de lov - nih ses tan kih, kjer smo iz me nje va li po gle de in pri do bi va li nji ho va sta lišča. 18 GEORITEM 29 • Na ločeni de lav ni ci smo se se sta li s pred stav ni ki Združenja re gio nal nih raz voj nih agen cij in pred stav ni ki Službe Vla de Re pub li ke Slo ve ni je za raz voj in evrop sko ko - he zij sko po li ti ko. • Po seb no de lav ni co smo ime li tudi s pred stav ni ki sek tor jev, s ka te ri mi smo preučili možno sti nji ho ve ga so de lo va nja pri us kla je va nju načrto va nja na re gio nal ni rav ni. • Po leg tega smo pri pra vi li vprašal nik za občine, s ka te rim smo pre ver ja li ob li ke, pogos - tost, ka ko vost in po dročja me dobčin ske ga so de lo va nja ter od nos občin do pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja na re gio nal ni rav ni. Vprašal nik smo po - sla li vsem 212 občinam v Slo ve ni ji, na njo pa je od go vo ri lo 77 občin (36 %), od tega 10 mest nih občin. Treba je opo zo ri ti, da so bili ne ka te ri vprašal ni ki po manj klji vo iz pol nje ni in da je na ve li ko večino od go vo rov od go vo ri lo med 80 in 87 % občin, ki so iz pol ni le vprašal nik. Med občina mi, ki so po manj klji vo od go vo ri le, so tudi ne ka te re mest ne občine. Vsa spozna nja in po dat ki, pri dob lje ni v ana li tični fazi iz de la ve knji ge, so v na - dalj njih ko ra kih omo gočili si ste ma tično opi so va nje in po ve zo va nje dej stev in kri tično ana li zi ra nje obrav na va ne prob le ma ti ke. V osred njem delu knji ge smo upo ra bi li eks pert no me to do, ki je te me lji la na in ten ziv nem so de lo va nju vključenih stro kov - nja kov z raz ličnih po dročij. Prav in ter dis ci pli nar no se stav lje na de lov na sku pi na, ki je vključeva la stro kov nja ke s po dročja pro stor ske ga načrto va nja in re gio nal ne ga raz - vo ja, in si cer geo gra fe, kra jin ske ar hi tek te, pro stor ske načrto val ce, eko no mi ste, ar hi tek te, prav ni ke in geo de te, je omo gočila po mem ben do pri nos k soočenju raz ličnih po gle dov in k raz vo ju ka ko vost nejšega mo de la po ve zo va nja pro stor ske ga in raz voj - ne ga načrto va nja na re gio nal ni ravni. Pred la ga ni mo del smo nato pred sta vi li raz ličnim jav no stim, pri dob lje ne ko men - tar je pa smo smi sel no vključili v končni iz de lek. V sklep ni fazi smo na pod la gi vseh pri dob lje nih in for ma cij in spoz nanj ob li ko va li pri po ročila za na dalj nje delo. V na da ljevanju za ra di prak tičnih raz lo gov upo rab lja mo šte vil ne kra ti ce, med kateri - mi so ne ka te re uve ljav lje ne in splošno zna ne, ne ka te re pa se red ke je upo rab lja jo. Čeprav so ob prvi upo ra bi obraz ložene, jih za lažje ra zu me va nje pred stav lja mo sku paj: CPVO – ce lo vi ta pre so ja vpli vov na oko lje DPN – državni pro stor ski načrt DRR – do go vor za raz voj re gij EU – Evrop ska uni ja MOP – Mi ni strs tvo za oko lje in pro stor NUP – no si lec ure ja nja pro sto ra OPN – občin ski pro stor ski načrt PSPN – ana li za pred no sti, sla bo sti, pri ložnosti in ne var no sti RPN – re gio nal ni pro stor ski načrt RPP – re gio nal ni pro stor ski plan RRA – re gio nal na raz voj na agen ci ja 19 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji RRP – re gio nal ni raz voj ni pro gram RS – Re pub li ka Slo ve ni ja RZPR – re gio nal na za sno va pro stor ske ga raz vo ja SPRS – Stra te gi ja pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je SRR – stra te gi ja raz vo ja re gi je SRS – So cia li stična re pub li ka Slo ve ni ja. 2 Re gio nal no pro stor sko načrto va nje v Slo ve ni ji v ob dob ju 1968–2016 Začetki pro stor ske ga in re gio nal ne ga načrto va nja v Slo ve ni ji se ga jo v začetek 20. sto let ja (Rav bar 2016, 39). Kljub temu smo se osre do točili za pre gled raz vo ja re gional - ne ga pro stor ske ga pla ni ra nja v zad njih pet de se tih le tih, saj je bil leta 1967 v ta krat ni So cia li stični re pub li ki Slo ve ni ji spre jet Za kon o re gio nal nem pro stor skem pla ni ra - nju (1967). Na temo zgo do vin ske ga pre gle da pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja v Slo - ve ni ji je bilo na pi sa nih že kar ne kaj pris pev kov (Na prud nik 2005; Kaj zer 2016), ki jih de lo ma tudi pov ze ma mo. Raz voj re gio nal ne ga pla ni ra nja v Slo ve ni ji je zgled no do ku men tiran tudi v zvez kih Za vo da za re gio nal no pla ni ra nje So cia li stične re pub - li ke Slo ve ni je in Za vo da So cia li stične re pub li ke Slo ve ni je za družbeno pla ni ra nje, ki so bili iz da ni ko nec 60. in v 70. le tih prejšnje ga sto let ja. Tudi ka sne je je na sta lo pre - cej gra diva na temo re gio nal ne ga pro stor ske ga pla ni ra nja (in možnih re gio nal nih čle ni tev slo ven ske ga pro sto ra), še po se bej v ob dob ju po osa mos vo ji tvi Slo ve ni je. V tem ob dob ju so se naj prej pričele pri pra ve na nov pro stor ski plan Slo ve ni je, nato pa na Stra te gi jo pros tor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (zbir ka Pro stor SI2020 2004). Pri prav lja ti so se začele re gio nal ne za sno ve pro stor ske ga raz vo ja, ki niso bile ni ko li do končane. Spre - je ti so bili tri je za ko ni s po dročja ure ja nja pro sto ra, na zad nje Za kon o ure ja nju pro sto ra (ZUre P-2 2017). Pre gled smo pri pra vi li v dveh sklo pih. V pr vem opi su je mo ob dob je do osa mosvo - ji tve Slo ve ni je leta 1991, v dru gem pa do ga ja nje na po dročju re gio nal ne ga pro stor ske ga pla ni ra nja od osa mos vo ji tve do 2016. 2.1 Ključni mej ni ki re gio nal ne ga prostor ske ga načrto va nja do osa mos vo ji tve Slo ve ni je Že leta 1958 so na se mi nar ju Združenih na ro dov v To kiu stro kov nja ki s po dročja re gio nal ne ga pla ni ra nja iz ja vi li, »dajeprostorskonačrtovanjeintegralnidelgospodar- skeganačrtovanjaindastaobadelakontinuirnegainkompleksnegaprocesa« (Piha 1972, 67). Sklad no s tem načelom je bil v Ju go sla vi ji iz de lan si stem družbe nih pla - 20 GEORITEM 29 nov, ki ga je do pol nje val si stem pro stor skih pla nov. Služil je za za go tav lja nje hu ma - nih, gos po dar skih, funk cio nal nih in es tet skih raz mer za člo ve ko vo živ lje nje in delo. Tret je, so cial ne kom po nen te pla ni ra nja v Ju go sla vi ji ni bilo, niti niso ob sta ja li po sebni so cial ni načrti ozi ro ma pla ni. Sko zi družbeno kom po nen to se je pla ni ra la pred vsem družbena in fra struk tu ra za so cial ni raz voj in ne ka te re se sta vi ne živ ljenj ske ga stan - dar da. Pro stor sko pla ni ra nje je bilo us mer je no v pla ni ra nje eko nom ske ga in so cial ne ga živ lje nja v pro sto ru, zato so nje go ve vse bi ne širše in bolj raz no vrst ne od družbe nega pla ni ra nja. Pro stor ski načrti so obrav na vali: (a) or ga ni za ci jo živ lje nja in dela, (b) ure - di tev te ri to rial ne ljud ske skup no sti, (c) na rav no in us tvar je no oko lje, (d) zem ljišča, (e) stal ne za lo ge ter (f) zrak, vodo in vse os ta lo, kar pri po mo re, da člo vek živi sproščeno in zaživi ob učin kih ma te rial nih do brin in na ra ve. Od leta 1965 je bila od go vor nost za pro stor sko pla ni ra nje sklad no z načeli družbe - ne ga pla ni ra nja sko raj v ce lo ti pre ne se na na občine, zato so v začetku pla ni ra li le me sta in vasi. Eko nom sko pla ni ra nje je bilo pre puščeno pod jet jem ter prek občin po sredno re pub liški in zvez ni vla di. Ta ločitev funk cij je pri ved la do po manj ka nja us kla je va - nja med družbeno-eko nom ski mi ci lji in pri pra vo pro stor skih pla nov. Piha (1972) na va ja, da so raz li ke med družbe nim in pro stor skim pla ni ra njem na sta le predvsem kot po sle di ca nju ne ga zgo do vin ske ga raz vo ja ter po manj ka nja me tod pla ni ra nja nasploh. Vrišer (1978) v svo jem delu Re gio nal no pla ni ra nje ugo tav lja, da od nos med eko - nom ski mi ozi ro ma družbe ni mi in pro stor ski mi pla ni kljub te sni sood vi sno sti, po ve za nosti in po go je no sti še zda leč ni bil ure jen (glej tudi Sin te za … 1977). Družbeni pla ni so skušali ce lo vi to za je ti večino gos po dar skih in ne ka te re so cial ne (družbene) de jav no sti, med tem ko pro stor skih raz mer pra vi lo ma niso obrav na va li. Nas prot no temu mora prostor sko pla ni ra nje iz ha ja ti iz po kra ji ne in gle de na to za je ti po leg gos - po dar skih in družbe nih ele men tov, ki so upošte va ni v družbe nih pla nih, še vr sto dru gih, pred vsem pa mora biti ce lo vi to gle de na re gio nal ne raz me re. Težave je pov - zročala tudi časov na neus kla je nost med družbe ni mi in pro stor ski mi pla ni, saj so bili v ta krat ni ju go slo van ski prak si eko nom ski pla ni spr va le sred nje ročni (za 5 let). V 60. le tih so se uve lja vi li še krat ko ročni pla ni (1 leto), ter v 70. le tih tudi dol go ročni pla - ni (10–20 let). Kljub temu je Vrišer že uvo do ma po dal opre de li tev re gio nal ne ga pla ni ra nja, ki je »nekakšenmostmeddružbenorazvojnopolitikoinnjenogospodar- skointehničnouresničitvijo« (Vrišer 1978, 5). Večina pro stor skih načrtov je zato nuj no dol go ročna (20 in več let), večina družbe nih pla nov pa je sred nje ročnih ali pa v naj - boljšem pri me ru iz de la na za 15–20 let. O ročno sti (ob dob ja ve ljav no sti) pla nov je raz prav ljal tudi Jak hel (1977) v svo ji štu di ji Si stem plan skih ka te go rij in enot, pri čemer za dol go ročne in krat ko ročne pla - ne ne po sta vi časov nih ok vi rov, tem več jih vse bin sko de fi ni ra. Dol go ročni pla ni spre mi nja jo ob sto ječe sta nje in ga pre moščajo, se izražajo v ab strakt nih poj mih in ka te go ri jah ter niso ve za ni na ob sto ječe ome ji tve. Krat ko ročni pla ni pa so kon kret - ni v spre mi nja nju sta nja, ve za ni iz ključno na možno sti in po ten cia le za raz voj, ki jih 21 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji spoz na va jo in ak ti vi ra jo ter po pol no ma iz ha ja jo iz dane si tua ci je. Raz mer je med dol - go ročnim in krat ko ročnim pla ni ra njem je to rej raz mer je med splošnim (kom pleksnim) in kon kret nim (par cial nim). Leta 1967 je ta krat na So cia li stična Re pub li ka Slo ve ni ja (v na da lje va nju SR Slo - ve ni ja) spre je la Za kon o re gio nal nem pro stor skem pla ni ra nju, ki se je ome jil le na obrav na vo pro stor skih vi di kov re gio nal ne ga pla ni ra nja in Zakon o ur ba ni stičnem pla ni ra nju (1967). Go riup s so de lav ci (1969) na va ja, da je bil ta koj nato us ta nov ljen tudi Biro za re gio nal no pro stor sko pla ni ra nje SR Slo ve ni je ter spre jet pro gram in od - lok o fi nan ci ra nju iz de la ve re gio nal ne ga pro stor ske ga pla na za območje SR Slo ve ni je. Biro je bil za dolžen za koor di na ci jo dela. V delo so se po leg stro kov nih in znans tve - nih inšti tu cij vključeva li tudi ta krat ni sek tor ski or ga ni (za vod za spo me niško vars tvo, geo det ska upra va, za vod za sta ti sti ko …). Po pro gra mu je bilo pred vi de no, da Biro pred loži re pub liškim pred stav niškim or ga nom pred log re gio nal ne ga pro stor ske ga pla - na za ob močje SR Slo ve ni je in nje go ve ele men te do kon ca leta 1970. Glav ni ele men ti re gio nal ne ga pro stor ske ga pla na so po do ločbah za ko na ob se ga li (Go riup s so de lav - ci 1969): 1) družbeno eko nom ska iz ho dišča in smer ni ce za gos po dar je nje s pro sto rom, za ure ja nje pro sto ra in za za va ro va nje po kra ji ne, 2) splošne za sno ve za te melj no pro - met no omrežje, ener get sko omrežje ter za te melj ne vod no gos po dar ske ure di tve in 3) na men sko po raz de li tev po vršin po te melj nih ka te go ri jah (za kme tijs tvo, goz dars - tvo, tu ri zem, sta no vanj sko ure di tev, pro met in in fra struk tu ro) ter za va ro va na in re zer vi ra na ob močja. Z na me nom utr di ti re gio nal no pro stor sko pla ni ra nje so iz ved li tako imeno va no de mon stra cij sko (pi lot no) štu di jo za Ljub ljan sko mest no re gi jo, ki naj bi v prvi vr - sti pris pe va la k raz vo ju pla ner skih me tod in pro ce sov, ki bi jih lah ko po tem upo rab lja li pri re gio nal nem pro stor skem pla ni ra nju v Ju go sla vi ji. S pro jek tom naj bi raz vi li nove opi sne in ana li tične me to de za upo ra bo v pro stor skem pla ni ra nju, ki mo - ra jo biti ve li ko bolj od vi sne od poz na va nja družbe nih ho tenj in družbeno eko nom skih ci ljev. Re zul tat ni bil več le en sam plan, tem več ovred no te nje al ter na tiv nih pla nov, kar naj bi vo di lo k sklo pu znanj, ka te re bi lah ko upo rab lja li vsi ti sti, ki spre je ma jo od ločitve na re gio nal ni rav ni (Go riup s so de lav ci 1969; Vrišer 1978). Pro stor ski plan naj bi tako po stal sreds tvo za us mer ja nje od ločitev sek tor ske ga raz vo ja z izraženimi re gio nal ni mi ci lji. Mo del je bil na stav ljen tako, da ga je možno večkrat upo ra bi ti, ne gle de na ve li kost ali prob le ma ti ko v re gi ji. Omo gočal je večkrat no po no vi tev na is - tem ob močju, saj se raz me re spre mi nja jo tudi zno traj re gi je (po drob ne je o me to di in mo de lu v Go riup s so de lav ci 1969). Na men takšnega mo de la je bila hi tra od ziv - nost na spre mem be tako v ho ri zon tal nem kot ver ti kal nem us kla je va nju. Is točasno so bili na rav ni občin iz de la ni ur ba ni stični pro gra mi, ki bi mo ra li biti us kla je ni z re - gio nalnim pro stor skim pla nom SR Slo ve ni je. Isto bi mo ra lo ve lja ti tudi za sek tor ske pro gra me, saj je bilo že ta krat sek tor sko pla ni ra nje zelo izraženo in zato tudi v konf - lik tu s pro stor skim pla ni ra njem (Na prud nik 1972). 22 GEORITEM 29 Kot je ugo tav ljal Na prud nik (1972), je bilo re gio nal no pro stor sko pla ni ra nje ad - mi ni stra tiv no/for mal no do bro za stav lje no kot stal na de jav nost, ven dar v prak si ni po vsem de lo va lo. Pred vsem ni bila do sežena in ter dis ci pli nar nost, zato bi si mo ra li pri za de va ti za ka drov sko iz boljšanje pro stor sko planers kih služb tako na rav ni re - pub li ke kot po sa mez nih občin. Vzpo sta vi ti so žele li pro stor sko in for ma cij sko službo, z na me nom stal ne ga in for mi ra nja in ne neh ne ga us kla je va nja pro stor skih načrtov med se boj in s sek tor ski mi načrti. V tej sme ri bi mo ra le delovati tudi fi nančna po li ti ka ter po li ti ka gos po dar ske ga in so cial ne ga raz vo ja. Slo ve ni ja je bila v tem ob dob ju kljub temu zelo na pred na na po dročju pro storske - ga pla ni ra nja, saj je sle di la vsem sve tov nim tren dom. Evrop ska kon fe ren ca mi ni strov, pri stoj nih za re gio nal no pro stor sko pla ni ra nje, je šele leta 1973 spre je la de fi ni ci jo ure - ja nja pro sto ra (Evrop ska kon fe ren ca 1973 v: Na prud nik 2005, 25), v ka te ri opre de li re gio nal no pla ni ra nje kot ure ja nje pro sto ra, ki se iden ti fi ci ra z re gio nal nim eko nom - skim pla niranjem. Nje gov cilj je za go to vi ti dvig živ ljenj ske rav ni v ce lot nem pro sto ru in z omo gočan jem raz vo ja za po stav lje nih re gij manjšati re gio nal ne nee na ko sti. V začetku 1970-ih je bil nato us ta nov ljen še Re pub liški za vod za re gio nal no pro - stor sko pla ni ra nje, kjer so pričeli s pri pra vo re gio nal ne ga pro stor ske ga pla na za ob močje Slo ve ni je. Tako je bil že leta 1971 do pol njen pro gram iz de la ve Re gio nal ne ga pro stor - ske ga pla na SR Slo ve ni je (v na da lje va nju RPP SRS), v ka te rem so sklad no s ta krat no novo slo ven sko ustavo po sta vi li iz ho dišča in ci lje pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je. Nova us tav na do ločila in sta lišča o dol go ročnem raz vo ju SRS so po sta vi la družbeni ok vir za na dalj nje delo pri pro stor skem pla nu, ki je ob se gal (Go riup s so de lav ci 1969): 1) družbe noe ko nomska iz ho dišča za gos po dar je nje s pro sto rom in za vars tvo okolja, 2) za sno vo re gio nal ne ga pro stor ske ga raz vo ja in 3) pred log re gio nal ne ga pro stor skega pla na. Leta 1972 so ste kle pri pra ve za nje go vo iz de la vo in spre jet je. Pri prav ljen je bil Pro - gram za iz de lavo RPP SRS in nje go vo iz va ja nje (Hva la 1972; Na prud nik 1972). V njem so za je te stro kov ne pod la ge za RPP SRS, ki so na sta ja le med leti 1968–72 ter struk - tu ra RPP SRS: • iz ho dišča, po gla vit ni smo tri in smer ni ce za ure ja nje pro sto ra, • splošna za sno va re gio nalne ga pro stor ske ga raz vo ja: te melj no ur ba no omrežje, temelj - no pro met no omrežje, te melj no ener get sko omrežje, te melj ne vod no gos po dar ske ure di tve in • na men ska po raz de li tev po vršin in or ga ni za ci ja pro sto ra. Gra di vo je bilo leta 1972 v jav ni obrav na vi. Is tega leta je bila spre je ta Re so lu ci ja o dol go ročnem raz vo ju SRS (v: Sin te za … 1977). Po spre je mu za sno ve re gio nal ne ga pro stor ske ga raz vo ja pa naj bi bil leta 1973 v raz pra vo pred ložen še pred log re gional - ne ga pro stor ske ga pla na s pred lo gom or ga nizaci je pro sto ra in raz me sti tve de jav no sti v pro sto ru (ob močja na se lij, sta no vanj in za po sli tev, re krea ci ja in tu ri zem, kme tijs - tvo in goz dars tvo, pro met na de jav nost in pro met na omrežja, ko mu ni ka ci je, ener get sko 23 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji omrežje, vod no gos po dar ske ure di tve, vars tvo pokra jin skih ob močij, na rav nih in kul - tur nih spo me ni kov) (Na prud nik 1972). Leta 1973 je Skupščina SRS spre je la Re so lu ci jo o po gla vit nih smo trih in smer - ni cah pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (1973), ki je pred stav lja la iz ho dišča za pri pra vo re gio nal no-raz voj nega pla na SRS z opre de li tva mi: • raz voj nih ur ba nih sre dišč in nji ho vih vpliv nih ob močij, ki so pred stav lja le pod la - go tudi za opre de lje va nje raz voj nih sre dišč v ka snejših raz voj nih in pro stor skih do ku men tih, kot sta Stra te gi ja re gio nal ne ga raz vo ja Slo ve ni je iz leta 2001 in Stra - te gi ja pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je iz leta 2004 (Na prud nik 2005), • ka zal ni kov re gio nal ne ga raz vo ja (pre bi vals tvo, de lov na me sta in družbeni proi zvod po re gi jah) in • vpli va za sno ve ur ba ni za ci je na pla ni ra nje in fra struk tur nih si stemov (pro met, ener ge ti ka, vod no gos po dars tvo). Na prud nik (2005) na da lje na va ja, da je na tej pod la gi Za vod SRS za re gio nal no pro stor sko pla ni ra nje pri pra vil Za sno vo ur ba ni za ci je SRS. To je bil prvi plan ski do - ku ment, ki je bil za sno van na po li cen tričnem raz voju in je leta 1975 pre ra stel v Iz ho dišča in te me lje za po li ti ko re gio nal ne ga raz vo ja (1975). Do ku ment je iz ha jal iz zah tev po zmanjšanju so cial nih raz lik, ki se po jav lja jo med po sa mez ni mi ob močji, pred vsem me sti in po dežel jem. Z uved bo si ste ma družbe ne ga pla ni ra nja je Skupščina SRS leta 1976 spre je la prvi sred nje ročni Družbeni plan SRS za ob dob je 1976–1980. Do leta 1990 sta mu sle di - la še dva. Leta 1986 je bil na pod la gi Za ko na o ure ja nju pro sto ra (1984) spre jet še Dol go ročni plan SRS za ob dob je 1986–2000 (1986). V njem je bilo tudi po glav je Stra - te gi ja re gio nal ne ga raz vo ja in za sno va stra te gi je ure ja nja pro sto ra, po se li tve, vars tva do brin in oko lja. V ob dob ju sa mou prav lja nja je pla ni ra nje združeva lo eko nom ske, so cial ne in pro stor ske vi di ke. Ob krat kem preg le du ključnih mej ni kov raz vo ja re gio nal ne ga pla ni ra nja v SRS lah ko ugo to vi mo, da so bili 1) ma kroe ko nom ski in stru men ti pre več glo bal ni in splošni, da bi jih bilo mo goče nato upo ra bi ti tudi v oce nah ali pro jek ci jah na lo kal ni rav ni, 2) časov ni ok vi ri za gos po dar ske načrte v glav nem pre cej krajši kot za pro stor sko pla - ni ra nje in da se je 3) re gio nal ni pro stor ski plan ome jil le na obrav na vo pro stor skih vi di kov re gio nal ne ga pla ni ra nja. Kot po seb nost je tre ba pou da ri ti, da je ta krat ni re - gio nal ni pro stor ski plan ob se gal ob močje ce lot ne Slo ve ni je, po na stan ku sa mo stoj ne države pa nato po sta ne državni pro stor skih plan, ki je os tal v ve lja vi vse do spre jet - ja Stra te gi je pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004) (v na da lje va nju SPRS). 2.2 Re gio nal no pro stor sko načrtova nje po osa mos vo ji tvi Slo ve ni je Leta 1991 je bila spre je ta nova Us ta va Re pub li ke Slo ve ni je, ki je uki ni la si stem družbe ne ga pla ni ra nja tako, da so eko nom ske in so cial ne vi di ke pla ni ra nja na do me - 24 GEORITEM 29 sti li raz voj ni pro gra mi sek tor jev. V is tem letu je pričel velja ti tudi Za kon o pla ni ranju in ure ja nju pro sto ra v pre hod nem ob dob ju (1990), ki je ohra nil le pro stor ske se sta - vi ne družbe nih pla nov re pub li ke, občin in po seb nih družbe no po li tičnih skup no sti za ob dob je 1986–1990 do spre je ma no vih pred pi sov o ure ja nju pro sto ra. S tem je pro - stor sko pla ni ra nje si cer do bi lo av to no mi jo, ven dar brez po ve za no sti z os ta li mi seg men ti raz voj ne ga, pred vsem sek tor ske ga načrto va nja, ter tako »postalopredvsem okvirzarealizacijodoločenihsektorskihprojektovnapodročjuizgradnjeavtocestne- gaprogramaintudinekaterihdrugihprogramov« (Gan tar 1998, 18). Pre hod no ob dob je, v ka te rem je bil za pro stor ski vi dik za dolžen Urad za pro stor ski raz voj na Mi ni strs - tvu za oko lje in pro stor (v na da lje va nju MOP), je nato tra ja lo ce lih 12 let, do leta 2002. V vme snem času se je ve ljav nost pro stor skih se sta vin že spre je tih pro stor skih ak tov stal no po daljševa la, novi pa so še ved no na sta ja li na pod la gi do ločb Za ko na o ure - ja nju pro sto ra iz leta 1984. V ob dob ju 1993–1999 so bili v držav nem zboru kljub temu spre je ti ključni raz - voj ni pro gra mi za po dročja kme tijs tva, tu riz ma, goz dars tva, ener ge ti ke in pro me ta (Na prud nik 2005). Vla da Re pub li ke Slo ve ni je je leta 1999 spre je la tudi pro gram pri - pra ve pro stor ske ga pla na Slo ve ni je (Pro stor SI 2020 2004). Do leta 2004 je bila s tem na me nom iz de la na cela vr sta štu dij in stro kov nih pod lag, ki so pro stor sko-raz voj - na vprašanja obrav na va le v šti rih te mat skih sklo pih: iz ho dišča in te melj ne opre de li tve pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je, si stem po se li tve, in frastruk tur ni si ste mi in si stem kra - ji ne. V sklo pu te melj nih opre de li tev pro stor ske ga raz vo ja je bila iz de la na tudi štu di ja Za sno va re gio nal ne ga pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (Gu lič s so de lav ci 2000). Na prud nik (2005) je zelo do bro pov zel ta krat no sta nje na področju re gio nal ne - ga pla ni ra nja, v ka te rem je bilo družbeno pla ni ra nje že pre te klost, re gio nal no pro stor sko in raz voj no načrto va nje pa sta bila še ved no vsak na svo jem bre gu, »čeprav imataskupnoosnovov policentričniposelitvenizasnovi,malcesramežljivojuzdružuje določilo51.členaZakonao urejanjuprostora-1(2002),kipredvidevamožnostsočasne pripraveregionalnezasnoveprostorskegarazvojainregionalnegarazvojnegaprogra- ma« (Na prud nik 2005, 32). Tudi na sve tov ni rav ni so se v 90. le tih prejšnje ga sto let ja ob li ko va la nova pra - vila za po dročje načrto va nja, ki so bila spre je ta v Agen di 21 (1992). V evrop skem me - ri lu pa so bila nova načela spre je ta ne ko li ko ka sne je v Evrop skih pro stor skih raz voj nih perspek ti vah (2000) in v Vo dil nih načelih za traj nost ni raz voj evrop ske ce - li ne (CEMAT 2000). Leta 2002 je bil spre jet nov Za kon o ure ja nju pro sto ra ZU re P-1, z začet kom ve - ljav no sti 1. 1. 2003, ki je v Slo ve ni ji kot sa mo stoj ni državi uve lja vil re gio nal no ra ven pro stor ske ga pla ni ra nja. Za ob močja stati stičnih re gij so se pričele pri prav lja ti re gio - nal ne za sno ve pro stor ske ga raz vo ja (RZPR), ka te rih ključni ele ment je bil, da je država na sto pa la tudi kot part ner pri nji ho vi pri pra vi. Za ra di hi tre od ločitve, da je tre ba ZU - re P-1 spre me ni ti, je država proces pri pra ve RZPR že leta 2006 us ta vi la. Tako no ben 25 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji RZPR ni bil do kon ca iz de lan in spre jet (pro ces pri pra ve je bil spe ljan naj dlje za RZPR JV Slo ve ni je). Leta 2007 je bil spre jet nov Za kon o pro stor skem načrto va nju, ki je popol - no ma spre me nil po men re gio nalnega pro stor ske ga pla ni ra nja. Re gio nal ni pro stor ski načrt je bil na novo opre de ljen kot iz ved be ni akt, v ka te rem ni bilo več me sta za part - ner sko vlo go med državo in občina mi v pro ce su nje go ve pri pra ve. S tem je si cer re gio nal no pro stor sko načrto va nje formal no os ta lo, ven dar se v prak si ni ude ja njalo. Leta 2001 je bila iz de la na štu di ja Sta nje in teženje v pro stor skem raz vo ju RS ter spre je ta Po li ti ka ure ja nja pro sto ra. Oba do ku men ta sta pred stav lja la pod la go za vse - bin sko nad grad njo za pri hod nji pro storski raz voj v SPRS (2004). SPRS je sku paj s Stra te gi jo gos po dar ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2001) pred stav ljal krov ni do ku ment za us mer ja nje ce lo vi te ga raz vo ja in pod la go za us kla je va nje sek tor skih po li tik. SPRS opre - de lju je ob močja na cio nal ne ga in re gio nal ne ga po me na s ka zal ni ki de mo graf ske ga, sta no vanj ske ga, eko nom ske ga in so cial ne ga – družbe ne ga raz vo ja ter po da ja raz voj - ne us me ri tve za po sa mez ne pro stor ske si ste me, po se li tev, in fra struk tu ro in kra ji no ter do loča ukre pe za nji ho vo iz va ja nje. Kljub temu je opaziti, da SPRS ni bila po vsem sklad na z dru gi mi stra te gi ja mi raz vo ja, še po se bej s Stra te gi jo re gio nal ne ga raz vo ja Slo ve ni je (2001). Ne gle de na raz li ke med do ku men ti pa lah ko ugo to vi mo, da so vsi vse bo va li us me ri tve za sklad nejši re gio nal ni raz voj. Pre gled li te ra tu re in dru gih vi rov je po ka zal, da kljub vsem na po rom v Slo ve ni ji le težko naj de mo pri mer spre je te ga re gio nal ne ga pro stor ske ga pla na (če se ve da izv - za me mo Dol go ročni plan SRS za ob dob je 1986–2000 (1986), kot ta krat ni re gio nal ni plan ene iz med jugoslo van skih re pub lik, 1986). Zad nji po skus je bil na re jen v le tih 2004–06 na pod la gi Za ko na o ure ja nju pro sto ra-1 (ZU re P-1 2002), ven dar do spre - jet ja re gio nal nih za snov pro stor ske ga raz vo ja ni ni ko li prišlo. Vse ka kor pa pričaku je mo, da bodo na pod la gi novega Za ko na o ure ja nju pro sto ra ZU re P-2 (2017) ka ko vost - no in v pred vi de nem ob se gu iz de la ni novi re gio nal ni pro stor ski pla ni (v na da lje va nju RPP) za vse raz voj ne re gi je v Slo ve ni ji. Pri tem je težje pričako va ti, da bo iz pol njen tudi zah te van časov ni okvir, saj v času na stan ka te knji ge vse bin ski in pro ce sni del pri pra ve RPP še ni sta bila po vsem ja sna. De jan sko ga bo mo goče ob li ko va ti šele na pod la gi pred la ga ne ga mo de la po ve zo va nja pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja na re gio nal ni rav ni, saj tudi ZU reP-2 zah te va po ve zo va nje obeh vi di kov, to rej RPP in re gio nal ne ga raz voj ne ga pro gra ma (v na da lje va nju RRP). 3 Re gio nal na po li ti ka v Slo ve ni ji v ob dob ju 1971–2017 3.1 Re gio nal na po li ti ka v Slo ve ni ji med le to ma 1971 in 1991 Družbe noe ko nom ski raz voj v 50. in 60. le tih prejšnje ga sto let ja je v Slo ve ni ji po - večal re gio nal ne raz li ke, kar je bila v ve li ki meri po sle di ca cen tra li stičnega us mer ja nja. 26 GEORITEM 29 V os pred ju za ni ma nja re gio nal ne ga raz vo ja pred le tom 1971 je bila me dre pub liška re gio nal na po li ti ka, saj so bile raz li ke v raz vi to sti med re pub li ka mi ne pri mer no večje kot zno traj njih, hkra ti pa je de lo va la v sme ri po večeva nja na cio nal ne ko he zi je (Ku - kar 1997). Na po večeva nje re gio nal nih raz lik so naj prej opo zo ri li in te lek tual ci (zbor nik Siti in lačni Slo ven ci iz leta 1969), ki so opo zo ri li na dra stično zao sta ja nje ne ka te rih obrob - nih ob močij za hi tro na pre du jočimi mest ni mi sre dišči. K ob li ko va nju re pub liške re gio nal ne po li ti ke so pris pe va li tudi po zi tiv ni zgle di re gio nal ne po li ti ke iz tu ji ne. Po sle dično je ob last v 70. le tih začela z ob li ko va njem vzvo dov za pos peševa nje sklad - nejšega re gio nal ne ga raz vo ja, kar se je odražalo tako v ob li ko va nju po li cen tričnega si ste ma Slo ve ni je kot tudi v za kon sko opre de lje ni re gio nal ni po li ti ki (Na red 2007). Leta 1971 je bil sprejet Za kon o ukre pih za pos peševa nje raz vo ja manj raz vi tih ob močij v SRS (1971), ki je do ločil manj raz vi te občine in ukre pe za iz boljšanje nji - ho ve ga po ložaja. Cilj je bil zmanjšati raz li ke med po sa mez ni mi ob močji (Pečar in Fa rič 2001, 11). Slo ve ni ja je bila ta krat edi na so cia li stična država (del države), ki je ime la last no re gio nal no po li ti ko (Ku kar 1996, 316). Raz voj manj raz vi tih občin je bil v prvi vr sti na ra me nih občin pa tudi na ra me - nih gos po dar skih sub jek tov in or ga ni za cij, ki so de lo va li v manj raz vi tih ob močjih. V raz voj manj raz vi tih ob močij se je vključeva la tudi re pub li ka ne po sred no (Za kon o ukre pih za pos peševa nje raz vo ja manj raz vi tih ob močij v SRS 1971), in si cer z gra - di tvi jo in fra struk tur nih ob jek tov, davčnimi in kre dit ni mi olajšavami ter so fi nan ci - ra njem raz voj nih pro gra mov. Za kon je ure jal ob dob je sred nje ga pla na (prib ližno 5 let) (Ku kar 1989), kar je bilo pra vi lo za za ko no da jo, ki je ure ja la re gio nal no po li ti ko do osa mos vo ji tve Slo ve ni je. Na manj raz vi tih ob močjih je v obdobju 1971–1980 pre bi - va lo 21 %, v obdobju 1981–1990 pa 16 % vse ga pre bivals tva (Kušar 2005, 116). To - rej so upra vičena ob močja pred stav lja la manj kot pe ti no ce lot ne ga pre bi vals tva. Re gio nal na po li ti ka je te me lji la na kon cep tu po li cen tričnega raz vo ja, ukre pi pa so se na našali pred vsem na spod bu ja nje gos po dar ske ga raz vo ja (pos peševa nje vla ganj) in us tvar ja nje te me ljev za raz voj (gos po dar ska in fra struk tu ra in družbene dejav nosti). Na men ukre pov je bil spod bu di ti last ne ak tiv no sti pre bi vals tva in gos po dars tva na manj raz vi tih ob močjih in po večati pri prav lje nost za po ve zo va nje s pod jet ji na dru - gih ob močjih v Slo ve ni ji, kar bi pri pe lja lo do boljšega iz ko rist ka in raz vi to sti last nih vi rov in raz po ložlji ve de lov ne sile. Pre vla do va la so za po sli tve na vla ga nja, ki so si cer ugod no vpli va la na za po slo va nje pre bi vals tva, ven dar pa niso iz boljševa la izo braz - be ne in kva li fi ka cij ske struk tu re za po sle nih. Vse pre večkrat je bila glav ni na raz vo ja us mer je na na občin sko sre dišče, obrob ni deli pa so še na prej zao stajali in pre bi valstvo se je od se lje va lo (Ku kar 1997). Si stem ukre pov za hi trejši raz voj manj raz vi tih območij je v 80. po sta jal čeda lje manj učin ko vit za ra di na raščajoče gos po dar ske stag na ci je in kri - ze v Slo ve ni ji. Kljub davčnim olajšavam za na ložbe v manj raz vi ta ob močja so pod jet ja, 27 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji ki so raz po la ga la s si cer skrom ni mi fi nančnimi sreds tvi, pred vsem in ve sti ra la v ob - sto ječe lo ka ci je, saj so bile davčne olajšave pre skrom ne, da bi spod bu ja le po ten cial ne in ve sti tor je za in ve sti ra nje v slabše raz vi ta ob močja (Ku kar 1989). Kljub ne ka te rim po zi tiv nim re zul ta tom re gio nal ne po li ti ke v 70. in 80. le tih so re gio nal ne raz li ke os ta le in se še po glab lja le (Kušar 2005). Ku kar je va je (1993) s po - močjo em pi ričnih ana liz spre memb v stop nji raz vi to sti slo ven skih re gij in občin ugo to vi la, da so se v ob dob ju re la tiv no hi tre gos po dar ske ra sti (1970–1980) re gionalne raz li ke med naj manj in naj bolj raz vi ti mi občina mi in re gi ja mi zmanjšale, v ob dob - ju stag na ci je in upa da nja gos po dar ske ra sti pa so se po večale (1980–1990). Zato lah ko slo ven sko re gio nal no po li ti ko do leta 1990 oce ni mo kot pre ma lo učin ko vi to. Kljub znat nim in ve sti ci jam se je od se lje va nje pre bi vals tva na da lje va lo, saj je bil pou da rek pred vsem na šte vi lu no vih de lov nih mest in ne na ka ko vo sti. Zato se je izo bražena mla di na se li la v ur ba na sre dišča (Maj cen s so de lav ci 2000, 73). 3.2 Ob dob je spod bu ja nja de mo graf sko ogroženih ob močij med le to ma 1991 in 1999 Re gio nal ne raz li ke je do dat no zao stri lo dra stično po slabšanje de mo graf skih razmer na ve li kem delu držav ne ga ozemlja. V želji po pre se ga nju raz lik je bil leta 1990 sprejet Za kon o spod bu ja nju raz vo ja de mo graf sko ogroženih ob močij v Re pub li ki Slo ve ni ji (1990), ki je pri do ločanju prob lem skih ob močij opu stil gos po dar ska me ri la in se v ce - lo ti oprl na de mo graf ske kazal ni ke. Te melj na pro stor ska eno ta pri opre de lje va nju de mo graf sko ogroženih ob močij je bila kra jev na skup nost, po spre mem bi nji ho ve - ga sta tu sa z Za ko nom o us ta no vi tvi občin ter do ločitvi nji ho vih ob močij leta 1994 pa po sa mez no na se lje (Na red 2007). Za kon je opre de lil dolžno sti države pri raz vo ju de mo graf sko ogroženih ob močij. Na rav ni države ni bilo eno vi te ga pro gram ske ga ok vi ra, je pa za kon spod bu jal pro - gra mi ra nje na lo kal ni rav ni. Za kon o spod bu ja nju raz vo ja de mo graf sko ogroženih ob močij v Re pub li ki Slove ni ji (1990) je vse bo val raz lične ukre pe, kot so so fi nan ci - ra nje iz de la ve raz voj nih pro gra mov in pro jek tov, so fi nan ci ra nje lo kal ne in fra struk tu re, spod bu ja nje gos po dars tva (pre mi je, ugod na po so ji la), davčne olajšave in so fi nan ci - ra nje družbene in fra struk ture. Leta 1995 je bil us ta nov ljen Sklad za re gio nal ni raz voj in ohra nja nje po se lje no - sti slo ven ske ga po deželja kot družba z ome je no od go vor nost jo z Re pub li ko Slo ve ni jo kot edi nim družbe ni kom. Po gla vit ni in stru men ti spod bu ja nja de mo graf sko ogroženih ob močij so bili: sub - ven ci je, ugod na po so ji la, po roštva, davčne olajšave in opro sti tve, ka pi tal ski vložki, pre nos držav ne ga pre moženja v uprav lja nje držav nim skla dom, po de lje va nje sta tu - sa eko nom ske ga ob močja, po de lje va nje sta tu sa ob močij za pos peševa nje za po slo vanja, pre nos držav ne ga pre moženja lo kal nim skup no stim. 28 GEORITEM 29 Ana li za re gio nal ne po li ti ke v 90. le tih je po ka za la šte vil ne sla bo sti, kot so zmanj - ševa nje sred stev za ne po sred no re gio nal no po li ti ko in neu strez na or ga ni zi ra nost ne po sred ne ga spod bu ja nja re gio nal ne ga raz vo ja, osre do točenje le na de mo graf ske ka zal ni ke, od sot nost koor di na ci je sek tor skih po li tik in od sot nost re gio nal ne rav ni (Maj cen s so de lav ci 2000). 3.3 Ob dob je spod bu ja nja sklad ne ga re gio nal ne ga raz vo ja med le to ma 1999 in 2005 Re for ma re gio nal ne po li tike leta 1999 pred stav lja dra stičen od mik od ra zu me - va nja re gio nal ne po li ti ke v Slo ve ni ji od leta 1971 da lje, s tem pa je bil po stav ljen te melj tudi re for ma ma v le tih 2005 in 2011, ki sta bili v ve li ki meri zgolj nad grad nja ure di - tve iz leta 1999. Dejstvo je, da se šte vil na pričako va nja (pred po stav ke) re for me niso ure sničila. Tako ni prišlo do re for me državne in lo kal ne sa mou pra ve, ka kor tudi ne do re gio na li za ci je sek tor skih po li tik in iz boljšanja med sek tor ske koor di na ci je. Leta 1999 je Državni zbor po tr dil Za kon o spod bu ja nju sklad ne ga re gio nal nega raz vo ja (ZSRR), leta 2003 pa nje go vo spre mem bo. Za kon je re gio nal no po li ti ko de - fi ni ral kot re gio nal no struk tur no po li ti ko. To so raz voj ne ak tiv no sti, pro gra mi in ukre pi države, lo kal nih skup no sti in dru gih nosilcev or ga ni zi ra nih in te re sov na re - gio nal ni rav ni za do se ga nje raz voj nih ci ljev ob upošte va nju sklad ne ga re gio nal nega raz vo ja. V le tih 2000 in 2001 so bili spre je ti vsi pod za kon ski akti, ki jih je pred vi - de val za kon. Leta 2001 je Vla da spre je la tudi Stra tegijo re gio nal ne ga raz vo ja Slo - ve ni je (2001). Z re for mo se je bis tvo re gio nal ne po li ti ke pre mak ni lo od spod bu ja nja raz vo ja de - mo graf sko ogroženih ob močij k novi re gio nal ni po li ti ki. Re gio nal na po li ti ka naj bi se iz va ja la na ce lot nem ozem lju države, tako v raz vi tih kot tudi v manj raz vi tih območjih, v ur ba nih in po dežel skih oko ljih. Lo kal ne in državne in te re se naj bi pove - zo va la v ce lo vi te re gio nal ne raz voj ne pro gra me. Nova re gio nal na struk tur na po li ti ka je za sle do va la dva sklo pa ci ljev (Maj cen s so de lavci 2000, 281): • spod bu ja nje raz vo ja (vseh) re gij in • zmanjšanje re gio nal nih raz lik s spod bu ja njem raz vo ja pred nost nih ob močij re - gio nal ne po li ti ke: ob močja s po seb ni mi raz voj ni mi prob le mi (eko nom sko šibka ob močja, ob močja s struk tur ni mi prob le mi in vi soko brez po sel nost jo, raz voj no ome je va na ob mej na ob močja in ob močja z ome je ni mi de jav ni ki); re gi je ali deli re gij, ki po vred no sti bru to do mačega proi zvo da na pre bi val ca po kup ni moči ali stop nji brez po sel no sti za več kot 20 % ne ga tiv no od sto pa jo od državnega pov - prečja. Sklad no z ZSRR se je začela pri pra va re gio nal nih raz voj nih pro gra mov (v na da - lje va nju RRP). RRP so pri pra vi le re gio nal ne raz voj ne agen ci je sklad no z mi ni mal no ob vez no vse bi no in me to do lo gi jo pri pra ve RRP. Z re gio nal nim raz voj nim pro gramom 29 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji se na pod la gi ana li ze sta nja in gi banj ter sek tor skih raz voj nih pro gra mov us kla di jo raz voj na pred vi de va nja in na lo ge države in občin na po dročju gos po dar ske ga, so - cial ne ga, pro stor ske ga in okolj ske ga ter kul tur ne ga raz vo ja v re gi ji. Sklad no z za ko no da jo so se re gio nal ne raz voj ne spod bu de na pod la gi re gio nal - nih raz voj nih pro gra mov lah ko do de lje va le občinam, prav nim in fi zičnim ose bam, in si cer v ob li ki ne po sred nih (cilj na ob močja re gio nal ne po li ti ke) in po sred nih re - gio nal nih spod bud. Mi ni strs tva so kom bi nirala na cio nal na sreds tva in sreds tva Evrop ske uni je (EU), pred vsem sreds tva iz no ve ga pro gra ma Pha re. Re pub li ka Slo ve ni ja je leta 2003 pri pra vi la Enot ni pro gram ski do ku ment Re pub - li ke Slo ve ni je 2004–2006 (2004) in Pro gram sko do pol ni lo (2005), kar je omo gočalo črpa nje sred stev evrop skih Struk tur nih skla dov v pro gram skem ob dob ju 2004–2006. Ce lot na sreds tva so znašala 237,5 mi li jo na evrov. Urav no težen re gio nal ni raz voj je v Enot nem pro gram skem do ku men tu Slo ve ni ja opre de li la kot ho ri zon tal no po li ti - ko in ene ga izmed ci ljev ter do ločila, da bodo ime le naj manj raz vi te re gi je A in B (Po mur ska, Po drav ska, Za sav ska, Spod nje po sav ska, Sa vinj ska, Ko roška, No tranj sko- kraška in Ju govz hod na Slo ve ni ja) do stop do in di ka tiv ne alo ka ci je 60 % raz po ložlji vih sred stev EU. Prostorsko us mer jen pri stop pri do de lje va nju sred stev je bil pri la go jen po sa mez nim po li ti kam, s čimer je bil do sežen kom pro mis med učin ko vi tost jo Slo - ve ni je kot ce lo te ter do se ga njem no tra nje ko he zi je. Leta 2000 se je začel iz va ja ti pro gram raz vo ja Za sav ske regije na pod la gi Za ko - na o za pi ra nju Rud ni ka Tr bov lje–Hrast nik, leta 2002 pa se je začel iz va ja ti tudi Pro gram spod bu ja nja raz vo ja v Po sočju 2002–2006 (Soča 2006). Slo ve ni ja je v ob dob ju 1999–2005 vzpo sta vi la te melj ne in sti tu cio nal ne po go je za učin ko vi to regio nal no po li ti ko. Vzpo stav ljen je bil za kon ski in in sti tu cio nal ni ok vir, spre je ti so bili stra teški do ku men ti in za ključena so bila pri stop na po ga ja nja z EU. Po večala se je po zor nost jav no sti in po li ti ke za re gio nal no prob le ma ti ko, vzpo stavljen je bil part ner ski od nos z re gi ja mi, ne vlad ni mi or ga ni za ci ja mi, občina mi in so cial ni - mi part ner ji. Iz boljšano je bilo so de lo va nje mi ni str stev pri us mer ja nju raz voj nih spod bud in reševa nju te kočih prob le mov, bis tve no je bila po večana za lo ga znanj o pri - pra vi in izvajanju pro jek tov na re gio nal ni in lo kal ni rav ni, pri dob lje na so bila nova zna nja o evrop ski struk tur ni in ko he zij ski po li ti ki. Vsee no je bilo pri iz ved bi re for - me še pre cej »im ple men ta cij ske ga de fi ci ta« (Ka vaš in Pečar 2004, 3). 3.4 Ob dob je spod bu ja nja skladne ga re gio nal ne ga raz vo ja med le to ma 2005 in 2011 Za kon o spod bu ja nju sklad ne ga re gio nal ne ga raz vo ja iz leta 1999 se je po sprejet - ju po go sto spre mi njal in do bil ve li ko pod za kon skih pred pi sov z na me nom zmanjševa - nja re gio nal nih raz lik ter po večanja ak tivnosti v po sa mez nih re gi jah, ki bi spod bu di le do da ten raz voj. Za kon sta za ko no da ja lec in mi ni strs tvo, od go vor no za re gio nal ni raz - 30 GEORITEM 29 voj, sprot no do gra je va la, kar kaže, da so bile na po dročju slo ven ske re gio nal ne po - li ti ke po treb ne spre mem be. Pred lo gi za ko na iz leta 2004 niso bili spre je ti v Držav - nem zbo ru, k vse bi ni Za ko na o spod bu ja nju sklad ne ga re gio nal ne ga raz vo ja (v na da lje va nju ZSRR-1), ki je začel ve lja ti no vem bra 2005, pa je pris pe va la tudi spre - mem ba vla de ko nec leta 2004. V ZSRR-1 je ime lo po memb no vlo go pro jekt no fi nan ci ra nje, saj je po skušal ZSRR- 1 za pol ni ti prav no praz ni no na po dročju jav no-za seb ne ga fi nan ci ra nja. Za ni mi vo je, da za kon iz leta 2005 ni opre de lil re gio nal ne po li ti ke, niti re gio nal ne ga prob le ma. Ker se re gio nal ni kri te rij pri do de litvi sred stev ko he zij ske po li ti ke ni po ka zal za do bro rešitev, je bil re gio nal ni raz voj vključen v Ope ra tiv ni pro gram kre pi tve re gio - nal nih raz voj nih po ten cia lov (2008). Vse bi ne raz voj ne prio ri te te Raz voj re gij so se smi sel no po ve zo va le v ok vi ru dveh prednostnih us me ri tev: re gio nal ni raz voj ni pro - gra mi in raz voj ob mej nih ob močij s Hr vaško. Or gan od ločanja je po ZSRR-1 svet re gi je, se stav ljen iz ne po sred no iz vo lje nih pred - stav ni kov občin. Svet re gi je spre je ma re gio nal ni raz voj ni pro gram, nje go ve iz ved be ne programe in us ta nav lja re gio nal no raz voj no agen ci jo ozi ro ma iz be re no sil ca na log re gio nal ne raz voj ne agen ci je. Re gio nal ni raz voj ni svet je samo še us kla je val no telo za iz va ja nje re gio nal ne po li ti ke na rav ni raz voj ne re gi je. Pred nost na us me ri tev »Re gio nal ni razvoj ni pro gra mi« vključuje in po ve zu je ukre - pe, do ločene v re gio nal nih raz voj nih pro gra mih, ki so v pri stoj no sti sa mou prav nih lo kal nih skup no sti, ozi ro ma je smi sel no, da se iz va ja jo »po meri« lo kal ne ga oko lja. Vse bin ska po dročja, kjer so bile ugo tov lje ne največje raz voj ne sla bo sti in neiz ko riščene pri ložno sti v re gio nal nem raz vo ju in ki jih na va ja jo re gio nal ni raz voj ni pro gra mi kot prio ri tet na, so bili (Ope ra tiv ni pro gram kre pi tve re gio nal nih raz voj nih po ten cia lov za ob dob je 2007–2013 2011, 101–103): • ekonomskainizobraževalnainfrastruktura: vzpo sta vi tev mrež re gij skih in ku ba tor - jev, mrež po slov nih con re gio nal ne ga po me na in re gio nal nih višješol skih sre dišč, • prometnainfrastruktura, • okoljskainfrastruktura: raz voj vseh vrst jav ne lo kal no-re gio nal ne komunal ne in okolj - ske in fra struk tu re, • razvojurbanihobmočij: ce lo vi ti pro gra mi pre no ve mest in de gra di ra nih ur ba nih sre dišč in za go tav lja nje ce lo vi tih pro met nih si ste mov (»čisti in in te li gent ni trans - port ni si ste mi«), • javnainfrastrukturav območjihs posebniminaravovarstvenimirežimiinv turističnih območjih: pred vsem pod po ra raz voj nih pro jek tov na ob močjih NATURA 2000, s pou dar kom na jav nih na ložbah in • socialnainfrastruktura: pod po ra so cial no vars tve nim in dru gim us ta no vam re gio - nal ne ga po me na. Z iz bru hom fi nančne in gos po dar ske kri ze se je v ne ka te rih re gi jah in uprav nih eno tah močno po večala stop nja re gi stri ra ne brez po sel no sti. De cem bra 2009 je bila 31 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji naj višja v uprav nih eno tah Mur ska So bo ta, Len da va in Kočevje. Kot od ziv na izrazito stop nje vanje gos po dar ske kri ze v Po mur ju je državni zbor spre jel Za kon o raz voj ni pod po ri Po mur ski re gi ji v ob dob ju 2010–2015 (2009). Na pod la gi za ko na je bil leta 2010 pri prav ljen Pro gram spod bu ja nja kon ku renčno sti Po mur ske re gi je 2010–2015. V ob dob ju 2007–2013 se je na da lje va lo tudi iz va ja nje »po soškega« za ko na (Za kon o po po tre sni ob no vi … 1998). Fi nan ci ra nje slo ven ske re gio nal ne po li ti ke iz sred stev ko he zij ske po li ti ke je po - zi tiv no, ker omo goča dol go ročno načrto va nje in sta bil nost fi nančnih vi rov. Vred no te nje četr te raz voj ne prio ri te te »Raz voj re gij« Ope ra tiv ne ga pro gra ma kre pi tve re gio nal - nih raz voj nih po ten cia lov za ob dob je 2007–2013 (2009) je po ka za lo naj večje težave ure di tve v ob dob ju 2005–2011. De jav ni ki tve ga nja us pešno sti pri do se ga nju ci ljev progra ma so bili zla sti: 1. Sreds tva se na me nja jo ope ra ci jam, ki iz pol nju je jo po go je raz pi sa in ki so jih pred - hod no v iz ved be nih načrtih po tr di li sve ti re gij. Svet re gi je je po li tično telo, ki ga se stav lja jo iz ključno župa ni, zato so pri spre je ma nju od ločitev v os pred ju po li tični in lo kal ni in te re si, kar vpli va na ka ko vost sa mih pro jek tov. 2. Pre vla du joč način iz bo ra ope ra cij po te ka na te me lju raz de li tve raz po ložlji vih re gij skih kvot po sa mez nim občinam, ki pred sta vi jo svo je prio ri tet ne pro jekte. Po ve zo va nje večjega šte vi la občin pri iz ved bi re gio nal nih pro jek tov je zelo redko. 3. Re gio nal ne raz voj ne agen ci je so pre ma lo vključene v pri pra vo pro jek tov re gij ske - ga po me na, med tem ko občine večino ma ni ma jo do volj fi nančnih in ka drov skih zmožno sti, da bi pri pra vile pro jek te na za lo go, s ka te ro bi lah ko us trez no rea gi - ra le na jav ne raz pi se, za ka te re je rok za od da jo vlog re la tiv no kra tek. 3.5 Ob dob je spod bu ja nja sklad ne ga re gio nal ne ga raz vo ja od leta 2011 da lje Za ra di ne za do voljs tva z ZSRR-1 je od go vor no mi ni strstvo že leta 2009 začelo s pri - pra vo spre memb ve ljav ne ga za ko na. Pri pra va spre memb je po ka za la, da je tre ba ve ljav ni za kon te me lji to spre me ni ti, zato je začela s pri pra vo no ve ga za ko na. Pri pra va no ve - ga za ko na je po te ka la vzpo red no s pri pra vo nove po krajinske za ko no da je. Nov Za kon o spod bu ja nju sklad ne ga re gio nal ne ga za ko na (v na da lje va nju ZSRR-2) je Državni zbor RS spre jel mar ca leta 2011, za kon pa je bil še dva krat do pol njen v letih 2012 in 2016. S spre je mom ZSRR-2 se je si stem spod bu ja nja sklad ne ga re gio nal ne ga raz vo ja pri la go dil kriz nim raz me ram. Z uved bo do dat nih začas nih ukre pov raz voj ne pod - po re na prob lem skih ob močjih z vi so ko brez po sel nost jo je bila od prav lje na po tre ba po in ter ven cij skih raz voj nih za ko nih. Vla da RS je na tej pod la gi spre je la ukre pe raz - voj ne pod po re v Po kolp ju, Ma ri bo ru z oko li co ter na ob močju občin Hrast nik, Ra deče in Tr bov lje, ki so v iz va ja nju. Na pod la gi ZSRR-2 in nje go vih do pol ni tev so bili iz - da ni vsi pred vi de ni pod za kon ski akti in us ta nov lje ni raz voj ni sve ti v 12 razvoj nih 32 GEORITEM 29 re gi jah. Re gio nal ne raz voj ne agen ci je so bile vpi sa ne v evi den co pri mi ni strs tvu, pri - stoj nem za re gio nal ni raz voj in v vseh re gi jah so bili spre je ti re gio nal ni raz voj ni pro gra mi za pro gram sko ob dob je 2014–2020. Nji ho vi iz ved be ni do ku men ti, do go - vori za raz voj re gij, pa so se začeli pod pi so va ti ko nec leta 2017 (Ka vaš 2014). 4 Iz ho dišča za pri pra vo mo de la po ve zo va nja pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja 4.1 In sti tu cio nal ni vi dik Načrto va nje na re gio nal ni rav ni se je začelo z Za ko nom o sklad nem re gio nal nem raz vo ju leta 1999, ki je re gio nal no po li ti ko po sta vil na en do ge ne te me lje, re gio nal - ni raz voj ni pro gra mi pa so se pri prav lja li za ra ven sta ti stičnih re gij, po letu 2005 pa za ra ven raz voj nih re gij. V pro stor ski za ko no da ji je bila re gio nal na raven de jan sko uve de na z ZU re P-1 (2002), ki je pred vi de val pri pra vo re gio nal nih za snov pro stor - ske ga raz vo ja. Z ZPN ačrt (2007) je bila pred vi de na pri pra va re gio nal ne ga pro stor ske ga načrta kot iz ved be ne ga načrta na me dobčin ski rav ni, ZU re P-2 (2017) pa ume sti re - gio nal ni pro stor ski plan na ra ven raz voj nih re gij ter jih s tem po sta vi v isti ok vir, kot ga ima re gio nal na po li ti ka. Težavno do ločanje re gio nal ne rav ni je po sle di ca dejs tva, da v Slo ve ni ji ni in sti - tu cio na li zi ra nih re gij, kar se po leg na ve de nih pro storske in re gio nal ne po li ti ke odraža tudi v os ta lih re sor nih po li ti kah, ko ima prak tično vsa ka svo jo te ri to rial no čle ni tev (sli ka 1). Te ri to rial no in in sti tu cio nal no ima slo ven ski uprav ni sistem dve rav ni upra ve – državno in lo kal no. Državne in sti tu ci je, kot so vla da, mi ni strs tva, vlad ne službe, agen - ci je in jav ni za vo di, so večino ma v Ljub lja ni, na nižjih rav neh po slu je jo po sa mez ne ob močne eno te (na pri mer iz po sta ve Za vo da za vars tvo kul turne de diščine, geo det - ske upra ve, davčni ura di). Državna ra ven svo je sto ri tve po nu ja tudi v ok vi ru 58 uprav nih enot, ter s tem za go tav lja boljšo do stop nost pre bi val cev do sto ri tev s po - dročja no tra njih za dev, pro me ta, gra di tve ob jek tov in dru gih po se gov v pro stor, kme tijs tva, de na cio na li za ci je … Za za de ve lo kal ne ga po me na skr bi 212 občin, ki so si med sabo po ve li ko sti, šte - vi lu pre bi val cev in gos po dar ski moči pre cej raz lične. Naj manjša Občina Ho doš ima manj kot 400 pre bi val cev, naj večja, Me sta občina Ljubljana, pa prib ližno 290.000. 11 občin je mest nih občin. Te ima jo v pri mer ja vi z os ta li mi občina mi ne kaj do dat nih pri stoj no sti. Na svo jih ob močjih tako iz va ja jo traj nost ne ur ba ne stra te gi je, ki so jih spre je le leta 2015. Slika1:Prostorskečlenitveposameznihsektorjev.p str.34 33 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji Km 80 aej h mnipu a k 1 – 2 3 – 4 5 – 6 7 – 8 9 nd egeL število s 40 20 0 34 GEORITEM 29 Za ra di raz lik med občina mi in manjkajoče vme sne re gio nal ne rav ni pri ha ja do težav pri iz va ja nju po sa mez nih na log re gio nal ne ga po me na, kot so jav ni pro met, pro - stor sko načrto va nje, rav na nje z od pad ki, na rav ne ne sreče … Te na lo ge so pre majh ne, da bi jih iz va ja li na na cio nal ni rav ni, a hkrati pre ve li ke, da bi jih lah ko iz va ja le občine same. Pri učin ko vi tem iz va ja nju zah tev nejših na log ima jo težave zla sti majh ne občine (Pre bi lič in Haček 2012), saj se srečuje jo s po manj ka njem oseb ja in sred stev, prav tako so šibke v raz mer ju do države. Od leta 1990 je bilo ne kaj po sku sov us ta no vi tve po kra jin (čle ni tve Slo ve ni je na re gio nal ni rav ni), ven dar so bili po sku si za ra di raz ličnih pred stav o šte vi lu, ve li ko - sti in pri stoj no stih po kra jin neus pešni. Za po tre be iz va ja nja re gio nal ne po li ti ke je bilo v Slo ve ni ji us ta nov lje nih 12 raz voj nih re gij (NUTS 3), za po tre be evrop ske ko he zij - ske po li ti ke pa dve ko he zij ski re gi ji (Vzhod na in Za hod na Slo ve ni ja; NUTS 2). Na rav ni raz voj nih re gij de lu je jo svet re gi je, ki ga se stav lja jo po leg župa nov vseh občin v re giji še člani av toh to nih na rod nost nih skup no sti, raz voj ni svet re gi je, se stav ljen iz pred stav ni kov občin, gos po dars tva in ne vlad ne ga sek tor ja, re gij ska raz voj na mreža, ki prek po god be ne ga so de lo va nja združuje ključne raz voj ne in sti tu ci je v re gi ji ter re - gio nalna raz voj na agen ci ja, ki oprav lja splošne raz voj ne na lo ge po sa mez ne re gi je in za vsa ko pro gram sko ob dob je pri pra vi re gio nal ni raz voj ni pro gram. Na rav ni ko he - zij ske re gi je de lu je raz voj ni svet ko he zij ske re gi je (ZSRR-2 2011). Čeprav do se daj us ta no vi tev pokra jin, ki bi raz bre me ni le občine, še ni us pe la, in nav kljub pre poz na nim težavam zla sti majh nih občin (pri mer Na red 2004), šte vi lo občin po letu 1991 stal no na rašča. Ob osa mos vo ji tvi je bilo v Slo ve ni ji 62 občin, leta 1994 jih je bilo 147, leta 1998 pa že 192. Število občin se je povečalo tudi v letih 2002, 2005, 2006 in 2011. Danes je v Sloveniji skupno 212 občin. Ker na re gio nal ni rav ni ni prav ne ose be z le gi tim nost jo od ločanja in us trez ni - mi fi nančnimi viri, so od ločitve spre je te bo di si na državni ali lo kal ni ravni. Na re - gional ni rav ni ima ta svet re gi je in raz voj ni svet re gi je pre cej ome je na poob la sti la, po leg nji ju pa bi lah ko za de ve re gio nal ne ga po me na ure ja li tudi prek zvez občin, skup nih občin skih uprav ali no vou sta nov lje nih jav nih za vo dov, ki bi ime li us trezna poob la sti la. Po dob no sta nje je tudi v ne ka te rih dru gih državah (na pri mer na Šved skem in Fin skem), ven dar je tam so de lo va nje med občina mi us pešnejše in so raz vi li pri me - re do brih praks, ki bi jih lah ko pre ne sli tudi v Slo ve ni jo. Od sot nost re gio nal ne ravni je tri najst občin v oko li ci Göte bor ga na Šved skem pre - mo sti lo z us ta no vi tvi jo Združenja občin Göte borg. Us ta no vi li so sku pen or gan – Re gi ja Göte borg – ki na pod la gi po li tičnega so glas ja in so de lo va nja skr bi za na lo ge re gio - nal ne ga po me na, kot so re gionalno načrto va nje, oko lje, pro met, trg dela, so cial no vars tvo in so cial ne sto ri tve, raz voj kom pe tenc, izo braževa nje in ra zi sko va nje. Na lo - ga or ga ni za ci je je okre pi ti me dobčin sko so de lo va nje med čla ni ca mi in za go to vi ti re gio nal no plat for mo za mreženje in izmenjavo idej in iz kušenj v re gi ji. Tako Re gija 35 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji Göte borg pris pe va k dol go ročnemu traj nost ne mu raz vo ju občin čla nic, saj po kri va družbeni, eko loški in gos po dar ski vi dik raz vo ja. Uprav ni od bor re gi je se stav lja jo pred - stav ni ki vseh občin skih iz vršnih od bo rov. Regijo Göte borg z let no čla na ri no fi nan ci ra jo občine us ta no vi te lji ce, de lo ma pa se fi nan ci ra jo še s pri hod ki od kon fe renc in tečajev, ra zi skav in dru gih pri hod kov čla nic. Kot te melj us pe ha iz po stav lja jo po li tično vods tvo, ki se za ve da med se boj ne sood vi snosti in po ve za no sti občin v re gi ji, pri čemer sku paj lah ko do sežejo boljše rešitve. Dol go let no so de lo va nje med Re gi jo Göte borg in občina mi je pri pe lja lo do ob li ko va nja raz ličnih re gio nal nih spo ra zu mov, kot sta cilj ni in stra teški do ku ment »Traj nost na rast – cilj in stra te gi je, ki se osre do točajo na traj nost no re gio nal no struk tu ro« in »Struk tur na ilu stra ci ja Re gi je Göte borg« (Na - red in Raz pot nik Vi sko vi ć 2012). Na Fin skem je cen tral na vla da spod bu ja la združeva nje občin, zla sti med le to ma 2005 in 2013, ko je s struk tur ni mi re for ma mi občine ob ve za la, da pri pra vi jo načrte za do se go vna prej do ločene ga mi ni mal ne ga šte vi la pre bi val cev za raz lične ak tiv no - sti, ki jih mo ra jo iz va ja ti (na pri mer 20.000 pre bi val cev za iz va ja nje os nov ne ga zdravs tva in 50.000 pre bi val cev za iz va ja nje os nov ne po klic ne izo braz be). Občine so ime le pro - sto pot, da se od ločijo, kako bodo to do se gle – ali z združit vi jo dveh ali več občin ali z okrep lje nim so de lo va njem, ki vodi v us ta no vi tev skup ne ga občin ske ga or ga na. Med 2005 in 2015 se je število občin zmanjšalo s 416 na 313 občin, združile pa so se pred - vsem ti ste občine, ki so že prej us pešno so de lo va le (Saa ri maa in Tu ki ai nen 2013; Lo cal Fin land 2016; Rus 2017). Al ter na ti va združeva nju je bilo te snejše me dobčin sko so de lo va nje, ki se je iz kazalo za pri me ren in eko nom sko upra vičen funk cij ski pri stop k oprav lja nju občin skih na - log (Hämäläinen in Moi sio 2015). Naj po memb nejše skup ne občin ske upra ve za je ma jo bol nišnična okrožja, os nov no zdravs tvo, skrb za in va lid ne ose be, po klic no izo braževa - nje in re gio nal ne sve te. Po leg os nov nih sto ri tev je po memb nejša na lo ga tudi re gio nal ni raz voj. Me dobčin sko so de lo va nje in skup ne občin ske upra ve so bili do - da ni v občin sko za ko no da jo že leta 1932, kar je bilo po memb no pred vsem za ra di manj ka joče vme sne re gio nal ne rav ni (Moi sio, Loik ka nen in Ou las vir ta 2010; Suo - mi.fi 2015; Rus 2017). Pred vsem majh ne občine so us ta no vi le skup ne občin ske pi sar ne po mo de lu od je ma lec – proi zva ja lec, v ka te rem ena občina iz ve de do ločene na lo ge za dru go občino. Del na log so občine pre pustile tudi za seb nim iz va jal cem. Pri za go - tav lja nju sto ri tev in funk cij se lo kal ni or ga ni ved no bolj po služuje jo tudi so de lo va nja brez us ta no vi tve po seb ne or ga ni za ci je. Po god be no so de lo va nje je naj po go stejše na po dročju rav na nja z od pad ki, do ba ve vode, reševal nih služb, grad be ne inšpek ci je, potrošniškega in kre dit ne ga sve to va nja ter izo braževa nja (Moi sio, Loik ka nen in Ou - las vir ta 2010; Rus, Na red in Boj nec 2018). Od ločitev občin za kom bi na ci jo last ne ga iz va ja nja na log, skup nih me dobčin skih uprav in po god be ne ga dela daje občinam možnost reševa nja eko no mij ob se ga in storitev v vsa kem pri me ru spro ti, s čimer se po večuje nji ho va pri la go dlji vost in učin - 36 GEORITEM 29 ko vi tost, bolj kot is ka nje no vih ob lik so de lo va nja na re gio nal ni rav ni pa bi bilo smi - sel no op ti mi zi ra ti ob sto ječe me dobčin sko so de lo va nje (Rus 2017). Na re gio nal ni rav ni si cer de lu je jo re gio nal ni sve ti, ki jih je od zgo raj navz dol us - ta no vi la fin ska vla da. Ti ima jo ome je ne na lo ge, ve za ne pred vsem na načrto va nje rabe zem ljišč in re gio nal ni raz voj ter s tem us mer ja nje po sa mez nih občin. Pri prav lja jo pla - ne, ni ma jo pa last nih fi nančnih vi rov, vo lje nih pred stav ni kov in možno sti od ločanja (Rus 2017). Po leg obeh po drob ne je pred stav lje nih ob lik me dobčin ske ga so de lo va nja lah ko iz po sta vi mo še pri mer Me tro po li tan ske ga ob močja Barce lo ne v Špa ni ji, Skup ne ga od - del ka za pro stor sko načrto va nje dežel Ber lin in Bran den burg v Nem čiji ter ne for mal ne ga so de lo va nja me tro po li tan ske ga ob močja Du na ja v Av stri ji. V Me tro po li tan skem ob močju Bar ce lo ne so pri stoj no sti načrto va nja pro me ta raz - deljene med štiri te ri to rial ne rav ni (državna, po kra jin ska, re gio nal na in lo kal na), a so se z na me nom us kla je va nja ak tiv no sti po ve za le ter us ta no vi le Svet za mo bil nost, ki vključuje vse urad ne in ne for mal ne de ležnike, po ve za ne z mo bil nost jo na me tro po - li tan skem ob močju Bar ce lo ne. Svet se se sta ja vsaj dva krat let no v ob li ki sek tor skih de lov nih sku pin, se mi nar jev, kon fe renc in po dob no. Us pešnost to vrst ne ga so de lovanja se je po ka za la pri ob li ko va nju re gio nal ne ko le sar ske mreže, ko se je prek or ga ni za - ci je os mih različnih srečanj pred stav ni kov vseh 36 občin poe no ti lo o iz grad nji skup ne ga ko le sar ske ga omrežja (SMART-MR 2016). Čeprav sta Ber lin in Bran den burg dve nemški zvez ni deželi, sta se od ločili, da je za ra di nju ne funk cij ske po ve za no sti smi sel no skup no pro storsko načrto va nje. Zato sta us ta no vi li skup ni urad za pro stor sko načrto va nje, ka te re ga po gla vit ni cilj je za - go tav lja nje do sled ne ga načrto va nja ce lot ne ga ozem lja me tro po li tan ske re gi je ter s tem ome je va nja raz pršene ur ba ni za ci je, kre pi tev raz voj nih je der, zgoščeva nje ob raz voj - nih oseh, zaščito ze le nih po vršin ter ome je va nje na raščajočih po treb po raz vo ju pro me ta (Na red in Raz pot nik Vi sko vi ć 2012). Za raz li ko od nemškega pri me ra je so de lo va nje na rav ni du naj ske me tro po li tanske re gi je po vsem pro sto volj no, čeprav tudi tu sega v dve zvez ni deželi (Du naj in Spod - nja Av stri ja). Ob močje skup ne ga uprav lja nja (Stadt-UmlandManagement) pred stav lja fo rum za so de lo va nje med Du na jem in oko liškimi občina mi Spod nje Av stri je in je in stru ment tran sre gio nal ne ga us kla je va nja brez do dat nih po seb nih prav nih in stru - men tov ali in sti tu cio nal ne hie rar hi je. Služi zla sti do se ga nju skup ne ga ra zu me va nja in med se boj ne ga zau pa nja, kar do se ga jo prek iz me nja ve in for ma cij in us kla je va nja po li tik re gio nal ne ga raz vo ja, vzpo stav lja nja oro dij za sodelova nje in ko mu ni ka ci jo ter z do go vo rom o skup nih ob vez no stih (Na red in Raz pot nik Vi sko vi ć 2012). V Slo ve ni ji me dobčin sko so de lo va nje po te ka na več načinov. Lah ko je ne for mal - no, v po god be nem raz mer ju ali v in sti tu cio na li zi ra ni ob li ki, ki v Slo ve ni ji zaje ma or ga ne skup nih občin skih uprav, or ga ne skup ne ga uprav lja nja jav nih za vo dov, jav nih podje - tij, jav nih skla dov in jav nih agen cij ter in te re sne zve ze občin (med mrežje 2). Pri ana li zi 37 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji me dobčin ske ga so de lo va nja smo se opr li na re zul ta te ana li ze v Ljub ljanski ur ba ni re - gi ji (Rus, Na red in Boj nec 2018), kjer so pred stav ni ki občin iz pol nje va li an ket ni vprašal nik in od go var ja li na in terv ju je, nato pa po do ben vprašal nik pri pra vi li za vse slo ven ske občine. Pri ob li kah med se boj ne ga so de lo va nja da je jo občine pred nost ne for mal nim obli - kam so de lo va nja (ne for mal na srečanja med župa ni in pro jekt no so de lo va nje), so de lo va nje v skup nih za vo dih in pod jet jih, sle di jo še so de lo va nje v lo kal nih ak cijskih sku pi nah, skup nih občin skih upra vah in pri re gio nal nih raz voj nih agen cijah (sli ka 2). Občine naj po go ste je so de lu je jo na po dročju re dars tva in skup nih inšpek cij skih služb, pri ko mu nal nih za de vah (vo do vod, od pad ki, ka na li za ci ja), na po dročju zdravs - tva, tu riz ma in pro mo ci je (sli ka 3). Pri tem so so de lo va nje na me sečni rav ni pri pisali re dars tvu in inšpek cij skim službam, vo do vo du in ko mu nal nim od pad kom, na osta - lih po dročjih pa so de lu je jo kvečjemu ne kaj krat let no. Ključne pred no sti me dobčin ske ga so de lo va nja so us kla je no načrto va nje za dev v skup nem in te re su, po ve zo va nje v funk cij sko za ključeno ce lo to (na pri mer po vod - je), preu dar nejša raba vi rov ali boljše uprav lja nje po sa mez ne ga po dročja (na pri mer pro stor ske ga načrto va nja) (sli ka 4). Naj večje po manj klji vo sti medobčin ske ga so de lo va nja so zah tev nejše us kla je va - nje gle de fi nan ci ra nja na log, med se boj no pri la ga ja nje in zah tev nejše us kla je va nje gle de iz va ja nja na log, manjši po men pa pri pi su je jo dol go traj no sti iz va ja nja na log in mo - re bit ni iz gu bi sa mo stoj no sti (sli ka 5). Čeprav kar 83 % občin meni, da zmo re jo same iz pol ni ti vse na lo ge v nji ho vi pri - stoj no sti, to ni ključna ovi ra me dobčin ske mu so de lo va nju. Naj večja ovi ra je po nji ho vem mne nju pre ma lo fi nančnih spod bud (naj po go stejši od go vor je bil »močan vpliv« ozi ro ma pov prečje 4,03), sle di ta pa neu strez no us mer ja nje države in pa neustrez na ali nes pod bud na za ko no da ja. Občine kot ovi ro sma tra jo tudi po manj ka - nje ka drov in po manj ka nje časa (sli ka 6). Za so fi nan ci ra nje skup nih občin skih uprav občine naj po go ste je upo rab lja jo državne vire, sle di jo last na sreds tva vključenih občin, red ke je pa v ta na men pri do - bi jo evrop ska sreds tva, sreds tva ene same občine ali za to ko ri sti jo jav no-za seb no part ners tvo (sli ka 7). Ugo to vi tve iz ve de ne an ke te po tr ju je jo dog na nja iz Ljub ljan ske ur ba ne re gi je (Rus, Na red in Boj nec 2018), da kljub ob sto ječim prav nim možno stim me dobčin sko so - de lo va nje za ra di težav pri fi nan ci ra nju skup nih na log, zah tev no sti in dol go traj no sti Slika2:Ocenaustreznostiposameznihorganizacijskihoblikmedobčinskegasodelovanja (0=nesodelujemo,1=zeloslabo,2=slabo,3=srednje,4=dobro,5=zelodobro).p Slika3:Pogostostsodelovanja(0=nesodelujemo,1=zeloredko(vsakihnekajlet), 2=redko(1–2-kratletno),3=pogosto(5–6-kratletno),4=zelopogosto(mesečno), 5=redno(dnevno,tedensko)).p str.40 38 GEORITEM 29 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) javne agencije regionalna destinacijska organizacija lokalna razvojna agencija javni skladi razvojni svet regije lokalna energetska agencija svet regije turistično-informacijska pisarna regionalna razvojna agencija druge oblike medobčinskega sodelovanja skupne občinske uprave javna podjetja lokalna akcijska skupina (Program razvoja podeželja 2014-2020) javni zavodi skupni medob in č ski projekti (EU sredstva, državna sredstva) redna neformalna srečanja med župani in drugimi predstavniki občine 39 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 občinsko pravobranilstvo stanovanjska gradnja urejanje vodotokov prostorsko načrtovanje športna infrastruktura energetika (npr. učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije) skupna blagovna znamka gospodarske/obrtne cone in promocija investicij zavarovana območja narave naravne vrednote računovodstvo kulturna dediščina (snovna, nesnovna) projektna pisarna (za prijavo projektov) prostorski informacijski sistemi varstvo okolja notranje revidiranje osnovno šolstvo javni potniški promet varstvo pred nesrečami otroško varstvo prometna infrastruktura (npr. kolesarske steze) varstvo starejših kultura drugo kanalizacija turizem in promocija zdravstvo komunalni odpadki vodovod redarstvo in skupne inšpekcijske službe 40 GEORITEM 29 5 4,5 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 e e i) - v u o no še oj ov ša a) alog ami kih očja sko nje) ej jsko ačr et es ug es naln titet edstev lajeno ter dr časov čin kci kovitej ši razv čins ter io , kadr ovodja, in avljanje odr ostor naln pr. n rom janje n ej stopanje in eg iden črtova nje zade ba sr un usk učin ed ob ba ob ega p . pr na ance izva m itev r še upr racio to (n tnega p skladn ram ej ezn npr( pora (fin nje v f lo lo škega p črtova kupnem in ob krep va o ce otni na skupno za am v s ustrezn pos nje ce povezo vato zaključen javnega p Slika4:Glavneprednostimedobčinskegasodelovanja(0=niprednosti,1=nepomembno, 2=malopomembno,3=srednjepomembno,4=pomembno,5=zelopomembno). 4,5 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 izguba dolgotrajnejši zahtevnejše prilagajanje zahtevnejše drugo samostojnosti proces usklajevanje ene občine usklajevanje odločanja izvajanja glede izvajanja drugi glede financiranja občine nalog nalog nalog Slika5:Glavnepomanjkljivostimedobčinskegasodelovanja(0=nipomanjkljivosti, 1=nepomembno,2=malopomembno,3=srednjepomembno,4=pomembno, 5=zelopomembno). 41 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji 4,5 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 o a a e nje nja ov ja alo ug lasja rska lstvo ami bčin žav og va nje idej čin eva lo ečas es nka iva ih o ustrezno prem podbud dr tra tžupanov o r ode ug kanj nje kadr podbudn ne h s os anjka ed ob es zakonoda janje dr m a s anj er čni ebna n čna s naln nerazum en ni dr anjka a/n os pom tra pom usm finan razli pripadn pom s s pom tradicio strezn neu Slika6:Vplivovirnasodelovanjeobčin(0=nivpliva,1=zelošibekvpliv,2=šibek vpliv,3=srednjivpliv,4=močanvpliv,5=zelomočanvpliv). 4,5 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 javno–zasebno sredstva državna sredstva evropska sredstva lastna sredstva sofinanciranje skupne partnerstvo ene občine (z ali brez sofinan- (z ali brez sofinan- vključenih občin občinske uprave ciranja občine) ciranja države/občine) s strani države Slika7:Pogostostuporabljanjavirovfinanciranja(0=neuporabljamo,1=zeloredko, 2=redko,3=pogosto,4=zelopogosto,5=vedno). 42 GEORITEM 29 us kla je va nja, stra hu pred iz gu bo av to nom ne ga od ločanja ter po dob nih raz logov os - ta ja pre ma lo iz ko riščen in stru ment uprav lja nja, ki bi ga občine lah ko iz ko ri sti le za stra teški raz voj, iz me nja vo iz kušenj, iz va ja nje pro jek tov, mreženje ter skup no na sto - pa nje in za go var ja nje občin skih in te re sov na pram državi. Čeprav da je jo občine prednost ne for mal ne mu po ve zo va nju, pa do se daj iz ve de ne štu di je na ka zu je jo na to, da je so - de lo va nje po go stejše v ob močjih s skup ni mi us ta no va mi, kar kaže na po men in sti tu cio na li za ci je so de lo va nja (Kušar 2010; 2011), ter na ob močjih, ki so bila v pre - te klo sti te sne je po ve za na (Rus, Na red in Boj nec 2018). 4.2 Vse bin ski vi dik Na re gio nal ni rav ni se pre kri va jo raz voj ne in ser vi sne na lo ge države ter lo kal ne sa mou pra ve. To otežuje ce lo vit pre gled vse bin, po memb nih za re gio nal no ra ven, zato smo se pri opre de lje va nju na log re gio nal ne ga po me na osre do točili na pro stor sko in raz voj no načrto va nje ter na lo kal ne na lo ge širšega po me na. Ana li zi ra li smo raz lična gra di va, iz de la na za več na me nov – ne ka te ra za pri kaz sta nja v pro sto ru (Kle menčič s so de lav ci 1969; Šarec 1975), dru ga so že na va ja la kon - kret ne vse bi ne do ku men tov (Hva la 1972; Na prud nik 1972), tret ja so bila iz de la na le kot teo re tične štu di je ali z na me nom, da se nji ho ve vse bi ne ka sne je vgra di jo v si stem - ske (za ko no daj ne) rešitve pro stor ske ga pla ni ra nja na re gio nalni rav ni. Ome nje na dela obrav na va jo po sa mez ne splošne značil no sti re gi je, ki za je ma jo raz li ke med re gi ja mi (pre bi vals tvo, za po sle ni pre bi val ci, družbeni proi zvod, oprem - lje nost z os kr bo val ni mi de jav nost mi – sre dišča in nji ho va vpliv na ob močja ter do stop nost do os kr bo val nih de jav no sti) (Šarec 1975) ali splošne za sno ve re gio nal - ne ga pro stor ske ga raz vo ja (Hva la 1972), kot so 1) te melj no ur ba no omrežje, 2) te melj no pro met no omrežje, 3) te melj no ener get sko omrežje, 4) te melj ne vod no gos po dar ske ure di tve. Gle de na obrav na va ne vse bi ne del lah ko ob li ku je mo na sled nje te mat ske sklo - pe: geo graf ska lega in po ten cia li, na rav no oko lje, de mo gra fi ja, trg dela, si stem na se lij, cen tral ne de jav no sti/os kr ba, in fra struk tu ra, grad nja/sta no va nja, gos po dars - tvo, raba tal, mo bil nost in tu ri zem, re krea ci ja, pro stočasne ak tiv no sti. Pri geo graf ski legi in po ten cia lih obrav na va jo po ložaj v Ju go sla vi ji in Evro pi (Hva - la 1972; Šarec 1975), kar av tor ja pri ka zu je ta na vpe to sti v večje na rav no geo graf ske eno te (na pri mer gor ska ob močja) ali pa v na ve za vi na pro met ne ko ri dor je in omrežje mest. De lo ma je ta ana li za nad gra je na tudi z de mo graf ski mi značil nost mi, gos po - dar sko us pešnost jo in iz po sta vi tvi jo po sa mez nih pers pek tiv nih ob močij. Pri na rav nem oko lju Vrišer (1978) vključuje te melj ni pre gled fizično geo graf skih značil no sti ob močja (geo mor fo lo gi ja in geo lo gi ja, pod neb je, hi dro lo gi ja in pe do lo - gi ja), Go riup s so de lav ci (1969) in Hva la (1972) pa ome nje ne vse bi ne ovred no ti jo z vi di ka nji ho ve ga vars tva in upo ra be (vod ni viri, za jet ja, ukre pi pro ti ones naževa - nju, oce na de jav ni kov z vi di ka kme tijs tva, rud nih bo ga stev …). 43 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji Na po dročju de mo gra fi je av tor ji (Kle menčič s so de lav ci 1969; Hva la 1972; Šarec 1975; Vrišer 1978) iz po stav lja jo raz me sti tev pre bi vals tva, nje go vo struk tu ro (spolna, sta rost na, izo brazbena), po mem ben vi dik pa so tudi mi gra ci je in dnev na mo bil nost na delo. De mo graf ske ana li ze nad gra di jo tudi s tr gom dela (Go riup s so de lav ci 1969; Kle menčič s so de lav ci 1969), kjer se de lo ma za te ka jo k ana li zi de lov ne sile po sek - tor jih, de lo ma pa k anali zi dnev ne mo bil no sti in šte vi lu se zon skih de lav cev. Pri si ste mu na se lij ra zen Hva le (1972), ki sprem lja pro stor sko raz po re di tev pre - bi vals tva na po deželju in v me stih, av tor ji opre de lju je jo vlo go na se lij na pod la gi cen tral nih funk cij. Na tej pod la gi naredi jo ti po lo gi jo na se lij, opre de li jo nji ho va gra - vi ta cij ska ob močja ter pri mer no ra ven os kr be za po sa mez no hie rar hično stop njo. Po dročje in fra struk tu re obrav na va jo Go riup s so de lav ci (1969), Hva la (1972) in Vrišer (1978), pri čemer iz po stav lja jo pro met no, ener get sko in vo do vod no omrežje. Zgod nejša dela iz po stav lja jo tudi po dročje grad nje in sta no vanj skih po vršin. Sklad no z družbe no po li tičnimi raz me ra mi sta bila na po dročju gos po dars tva v os - pred ju kme tijs tvo in in du stri ja, ločeno obrav na va jo tudi tu ri zem, re krea ci jo in pro stočasne de jav no sti, pri čemer pa po leg te melj nih na sta ni tve nih zmog lji vo sti po - go sto obrav na va jo se kun dar na bi va lišča. Vrišer v svo ji knji gi Re gio nal no pla ni ra nje po da ja teo re tične ok vi re vse bin ske za - sno ve re gio nal nih pla nov (Vrišer 1978). Pri tem ugo tav lja, da se vse stran sko upo rab ne za sno ve ne da na re di ti, ker se re gi je med se boj raz li ku je jo. Drug raz log za to pa je, da se re gio nal no pla ni ra nje za ra di no vih spoz nanj tudi spre mi nja. V 60. le tih prejšnje - ga sto let ja je tako re gio nal no plani ra nje dožive lo ve lik pre mik, naj prej v Združenih državah Ame ri ke ter nato še v An gli ji in Skan di na vi ji. Pred tem je pre vla do va lo mnenje, da mora re gio nal ni plan ob de la ti vse na rav ne in družbene de jav ni ke, ki se uve ljav - lja jo in učin ku je jo v re gi ji. Torej bi mo ral biti re gio nal ni plan vseob sežen. Po no vem pri sto pu pa naj bi pla ner pred vsem ugo to vil te melj ne ci lje, ki naj jih pla ni ra nje obrav - na va v po sa mez ni re gi ji ali me stu ter šele nato pri la go di pla ner ske po stop ke tem glo bal nim družbe nim ali re gio nalnim in lo kal nim ci ljem. To je po me ni lo, da re gio - nal ni plan ni več vseob sežen v kla sičnem smi slu, tem več je vse stran ski gle de sno va nja in iz va ja nja ci ljev, ki jih je pla ner ugo to vil ali pa so mu bili po sre do va ni. V tem pri - me ru je za pla ner ja ve li ko bolj pomemb no, da poz na me to do lo gi jo pla ni ra nja, da zmo re urav na va ti delo po sa mez nih sku pin iz ve den cev in da zna zbra ne po dat ke, iz sled ke in po gle de spra vi ti v ce lo to in med nji mi na te me lju ma te ma tičnih mo de lov in ob upo ra bi računal ni kov poi ska ti na ju strez nejše va riant ne rešitve. Tak pri stop je ned - vom no bolj ela stičen, pro do ren in us pešen, če ga pri mer ja mo s kla sičnim, vendar pa ter ja zelo raz čiščene pred sta ve o dol go ročnih in krat ko ročnih ci ljih in po tre bah. Po spre je mu Za ko na o lo kal ni sa mou pra vi (1993) se je šte vi lo občin v Slo ve ni ji hi tro po večeva lo, kar je za ra di ka drov skih, or ga ni za cij skih in fi nančnih ome ji tev otežilo uve ljav lja nje ka ko vost nih, ra cio nal nih in učin ko vi tih pro stor skih rešitev pred vsem v manjših občinah. Po bis tve nem po večanju šte vi la občin je po sta ja la po tre ba po 44 GEORITEM 29 uveljavi tvi re gio nal ne rav ni na po dročju ure ja nja pro sto ra vse bolj očitna. Z uve lja - vi tvi jo Za ko na o ure ja nju pro sto ra (ZU re P-1 2002) je bila uve de na Re gio nal na za sno va pro stor ske ga raz vo ja (v na dalj njem be se di lu: RZPR) kot pro stor ski plan ski akt, s čimer je bila v pro stor ski za ko no da ji uve ljav lje na nuj nost po ve zo va nja in us kla je va nja raz - ličnih in te re sov na re gio nal ni rav ni. Iz de la va RZPR je po te ka la v več de lov nih fa zah. Pri mer Re gio nal ne za sno ve pro - stor ske ga raz vo ja za Jugovz hod no Slo ve ni jo (2006), ki je bila v mno gočem po do ben os ta lim pri me rom pri pra ve RZPR, kaže, da so bile v prvi fazi za ce lot no re gi jo in po su bre gi jah iz de la ne po drob ne analize sta nja pro sto ra po po sa mez nih si ste mih (po - se li tev, in fra struk tu ra in krajina), analize sta nja v pro sto ru (de jan ska raba pro sto ra, ome ji tve, oprem lje nost s pro met nim omrežjem in gos po dar sko jav no in fra struk turo, Slika8:Zasnovaposelitve:primerRZPRzaJugovzhodnoSlovenijo(Regionalna zasnova … 2006). 45 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji raz vred no te na ob močja, vred nejša kra jin ska ob močja …), ana li za gi banj in vred no - te nje tren dov po po sa mez nih si stemih in ana li za sek tor skih raz voj nih stra te gij ter držav nih in občin skih pro stor skih do ku men tov. V dru gi fazi je bila ob li ko va na vi - zi ja pro stor ske ga raz vo ja re gi je, v tret ji fazi pa je bil iz de lan pred log do ku men ta. Sko zi več faz pri pra ve RZPR in sko zi usklaje va nje med vse mi de ležniki se je izob li ko val na - bor ure di tev re gio nal ne ga po me na na po dročjih raz vo ja po se li tve, pro met ne ga omrežja ter ko mu nal ne, ener get ske in te le ko mu ni ka cij ske in fra struk tu re, in na po - dročju raz vo ja v kra ji ni. Glav ni del do ku men ta je bila za sno va raz me sti tve de jav no sti v pro sto ru za po sa mez ne pro stor ske si ste me (po se li tev, in fra struk tu ra, kra ji na), v ok - vi ru ka te re so bili kon kre ti zi ra ni in pro stor sko pri ka za ni stra teški ci lji in opre de lje ne us me ri tve za raz voj ce lot ne re gi je, po da ne v pred hod no ob li ko va ni vi zi ji. Do ločena Slika9:Zasnovaprometnegaomrežja:primerRZPRzaJugovzhodnoSlovenijo (Regionalnazasnova … 2006). 46 GEORITEM 29 so bila raz voj na ob močja v re gi ji ter za sno va na omrežja na se lij, gos po dar skih con in tu ri stičnih ob močij ter omrežja pro met ne in gos po dar ske jav ne in fra struk tu re in de - jav no sti v kra ji ni. Po da ne so bile us me ri tve za pri pra vo držav nih in me dobčin skih iz ved be nih pro stor skih ak tov za naj po memb nejše re gij ske pro jek te in za iz de la vo kra - jin skih za snov. V ok vi ru RZPR je bil na ve den tudi pro gram ukre pov za iz va ja nje načrto va nih ure di tev, ki je iz po sta vil nuj nost uved be sek torskih in pro stor skih ukre - pov, vključno z me ha niz mi za spod bu ja nje sklad ne ga re gio nal ne ga raz vo ja. Opre de lje ni so bili ukre pi in pri stoj ni no sil ci za ure sničeva nje ter mi ni mal ni enot ni ka zal ni ki za sprem lja nje sta nja v pro stor skem raz vo ju re gi je. Pri pra va RZPR se je izka za la kot zah tev na na lo ga za vse de ležnike – od re gionalnih raz voj nih agen cij, mi ni strs tva, pri stoj ne ga za pro stor in de lov nih sku pin izdelovalcev Slika10:Zasnovadejavnostiinrabev krajini:primerRZPRzaJugovzhodnoSlovenijo (Regionalnazasnova … 2006). 47 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji pa do občin in po sa mez nih re sor jev ozi ro ma no sil cev ure ja nja pro sto ra. Prvi iz - ziv je bila že opre de li tev pojma »re gio nal no«, ki je bil do te daj v kon tek stu ure - janja pro sto ra in de lo va nja po ve za nih re sor jev zelo ne do rečen. Raz pra ve gle de me ril za opre de li tev re gio nal ne ga po me na značil no sti, prob le mov, ci ljev in pro jek tov so po ka za le, da je ta prob le ma ti ka izjemno kom plek sna in da gre za pre cej ne do rečeno - sti tako na stra ni re sor jev kot občin, sled njih pred vsem za ra di po ve za no sti teh me - ril z RRP-ji in po sle dičnimi pred vi de va nji o možno stih za pri do bi va nje sred stev, s čimer so se zelo uve ljav lja le težnje po nižanju pra gov za do ločanje re gio nal nih vse bin. Sko zi več faz pri pra ve RZPR-jev in sko zi us kla je va nje med vse mi de ležniki se je izob li ko val ok vi ren na bor ure di tev re gio nal ne ga po me na: Slika11:Razvojnaobmočjainomejitve:primerRZPRzaJugovzhodnoSlovenijo (Regionalnazasnova … 2006). 48 GEORITEM 29 1. Napodročjurazvojaposelitve: omrežje na se lij z lo kal nim sre diščem kot naj nižjo ka te go ri jo in s tu ri stičnimi sre dišči, gos po dar ske cone na cio nal ne ga in re gio nal - ne ga po me na, ob močja re vi ta li za ci je opuščenih na se lij in ob močja spod bu ja nja raz vo ja po se li tve ter ob močja po se li tve nih vzor cev v re gi ji. 2. Napodročjurazvojaprometnegaomrežja: državne ce ste in želez niške pro ge ter državne in re gio nal ne ko le sar ske po ve za ve, pro met ni ter mi na li na cio nal ne ga po - me na in pro met ni ter mi na li za jav ni pot niški pro met, le ta lišča, pri sta nišča ter mej ni pre ho di. 3. Napodročjurazvojajavnegospodarskeinfrastrukture: ka na li za cij ski si ste mi (ob - močja ce lost ne ga ure ja nja po rečja) ter čis til ne na pra ve, od la ga lišče od pad kov višjega reda, ob močja vars tva vod nih vi rov, ob močja vo doo skrb nih si ste mov in re gio nal - ni vo do vo di, pre no sni dalj no vo di in prenosni pli no vo di ter pri pa da joče na pra ve, te le ko mu ni ka cij sko omrežje in RTV antene, skladišča naft nih de ri va tov držav ne - ga in re gio nal ne ga po me na ter naprave za rabo geo ter mal ne ener gi je. 4. Napodročjurazvojav krajini: ob močja za raz voj tu riz ma in prostočas nih de jav - no sti, ob močja za raz voj kme tijs tva in goz dars tva, ob močja pri do bi va nja mi ne ral nih su ro vin, na rav ni par ki, ob močja na cio nal ne in re gio nal ne pre poz nav no sti, raz - vred no te na ob močja. Pri pra va vseh RZPR je bila leta 2006 us tav lje na za ra di spre jet ja Za ko na o pro - stor skem načrto va nju (2007), ki je uve del re gio nal ne pro stor ske načrte (RPN) kot iz ved be ne pro stor ske akte. V nas prot ju z RZPR, ki je obrav na va la ce lo ten pro stor re - gi je, je bil RPN ome jen le na eno ali ne kaj po sa mez nih pro stor skih ure di tev in je bil pod la ga za pri do bi tev grad be ne ga do vo lje nja. Od uve lja vi tve ZPN ačrt (2007) ozi ro - ma Pra vil ni ka o pri pra vi RPN je bil po do stop nih po dat kih iz de lan le en RPN. V prak si se je po ka za lo, da je RPN, kot je bil pred vi den v ZPN ačrt (2007), prak tično pov sem na do mest ljiv bo di si z občin skim po drob nim ali držav nim pro stor skim načrtom (DPN). Tudi to je ver jet no raz log, da RPN v prak si ni zaživel. S spre jet jem ZU re P-2 (2017) je bil RPN na do meščen z re gio nal nim pro stor skim pla nom (RPP), ki je po dob no kot nek da nji RZPR stra teški pro stor ski plan za raz voj ne re gi je. Da ob sta ja po tre ba po skup nem us kla je nem načrto va nju pro stor skih ure di tev na po sa mez nih funk cio nal nih ozi ro ma raz voj nih ob močjih, je po ka za la za kon ska rešitev v ZPN ačrt (2007), ki je spre me ni la dote da nja do ločila v zve zi z načrto va njem ure di tev držav ne ga po me na. ZPN ačrt (2007) je na mreč do ločil, da se DPN ne iz de - lu je zgolj za načrto va nje ene same pro stor ske ure di tve, pač pa za vse po treb ne/žele ne ure di tve (tudi lo kal ne ga po me na) na do ločenem območju. Tako je bil v pri me ru DPN za hi droe lek trar no Brežice, ki se je za ra di po seb no sti ure ja nja voda ure ja la na zelo ob sežnem ob močju, na bor pro stor skih ure di tev zelo šte vi len in raz no ro den. Pri pra - va tega DPN je bila za ra di šte vil nih načrto va nih ure di tev in po drob ne ga me ri la DPN, za ra di šte vil nih de ležni kov (več po bud ni kov, in ve sti tor jev, občin, pro jek tan tov) zelo kom plek sna in težavna, saj za kon ni pri ne sel no be nih si stem skih ozi ro ma pro ce snih 49 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji rešitev. S spre jet jem Za ko na o umeščanju pro stor skih ure ditev držav ne ga po me na v pro stor je bil DPN leta 2010 spet opre de ljen kot pro stor ski iz ved be ni akt za po sa - mično pro stor sko ure di tev, kar je pov zel tudi ak tual ni ZU re P-2. V želji po večji po ve za no sti pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja je mi ni strs - tvo, pristoj no za pro stor, vsem raz voj nim re gi jam sep tem bra 2012 pred pričet kom pri pra ve RRP po sre do va lo smer ni ce s po dročja pro stor ske ga raz vo ja za pri pra vo nove ge ne ra ci je RRP 2014–2020. Te so pri po ročale, da se v RRP iz de la oce na sta nja s po - dročja pro stor skega raz vo ja za ob močje raz voj ne re gi je, kjer se opišejo fi zične, družbene, okolj ske in eko nom ske značil no sti pro sto ra. Na pod la gi oce ne sta nja se v na da lje va - nju pri pra ve RRP do ločijo us me ri tve za na dalj nji raz voj re gi je, vključno z us me ri tva mi za raz voj pose li tve nih in dru gih si ste mov v re gi ji (Lupše 2016, 25–26). Vse bi ne, ki naj se obrav na va jo v oce ni sta nja pro stor ske ga raz vo ja re gi je, so razdelje - ne v se dem sklo pov. V pr vem sklo pu se obrav na va jo po gla vit ni de jav ni ki pro stor - ske ga raz vo ja, to so so cialna in gos po dar ska struk tu ra re gi je ter na rav ni viri v re gi ji. V dru gem sklo pu se obravna va raz voj omrežja mest in dru gih na se lij ter funk cio - nal ne re gi je. V tret jem sklo pu je in fra struk tur na oprem lje nost na se lij in gos po darska in fra struk tu ra, ki vključuje pro met no po ve za nost, te le ko mu ni ka cij sko in fra struk turo, ener get sko in fra struk tu ro in os kr bo re gi je z ener gi jo, os kr bo s pit no vodo, po dročje od va ja nja od pad nih voda in rav na nja z od pad ki. V četr tem sklo pu se obrav na va po - deželje in v pe tem ob močja z ome ji tva mi v pro stor skem raz vo ju in rabi tal, na pri - mer vo do de fi ci tar na ob močja ter območja po ten cial nih na rav nih in dru gih ne sreč. V šes tem sklo pu se obrav na va po ve zo va nje re gi je s so sed nji mi in dru gi mi re gi ja mi v Re pub li ki Slo ve ni ji in v sed mem po dročje vključeva nja re gi je v med na rod ni pro - stor. Vse bi ne na re gio nal ni rav ni po sred no določa tudi SPRS (2004), ki pred vi de va, da se bo pri načrto va nju raz vo ja re gi je za sle do va lo tudi na sled nje ci lje pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je: • ra cio na len in učin ko vit pro stor ski raz voj s pou dar kom na ko riščenju no tra njih po - ten cia lov na se lij in de gra diranih ur ba nih ob močij ter pri la ga ja nju pro stor skim in okolj skim ome ji tvam (na pri mer iz po stav lje nost po pla vam in dru gim na rav nim ne srečam) ter preu da rim rav na njem z na rav ni mi viri, zla sti s pit no vodo, ener gi - jo in zem ljišči, • raz voj po li cen tričnega omrežja mest in dru gih na se lij s pou dar kom na kre pi tvi vlo - ge sre dišč v po li cen tričnem omrežju sklad no z us me ri tva mi SPRS ter prispevku k večji kon ku renčno sti slo ven skih mest v evrop skem pro sto ru, nji ho ve mu ka ko - vost ne mu raz vo ju in pri vlačno sti za gos po darstvo ter pre bi vals tvo in • med se boj no do pol nje va nje funk cij po dežel skih in ur ba nih ob močij, s pou dar kom na raz vo ju po ten cia la kul tur ne raz no vrst no sti ozi ro ma kul tur ne de diščine in biot ske raz no vrst no sti ter va ro va nih ob močij. 50 GEORITEM 29 Us me ri tve za raz voj na re gio nalni rav ni na slav lja jo vse bi ne/ukre pe za do se ga nje vi tal nih in ure je nih mest, us kla jen raz voj širših mest nih ob močij po SPRS, vi tal nost in pri vlačnost po deželja, kre pi tev ka ko vost nih na rav nih in kul tur nih značil no sti kra - ji ne ter pro stor ski raz voj v ob močjih s po seb ni mi po ten cia li in prob le mi. V sklep nem delu so po da ne us me ri tve SPRS za raz voj po sa mez ne raz voj ne re - gi je, in si cer za raz voj: • po li cen tričnega si ste ma mest in dru gih na se lij, s pou dar ki/us me ri tva mi za raz voj po se li tve nih ob močij, pred vsem na širših mest nih ob močjih, raz voj sta no vanj, gos - po dar skih con, cen tral nih de jav no sti in jav ne ga pot niškega pro me ta ter večji pri vlačno sti mest in ur ba nih ter po dežel skih na se lij, • os kr be re gij z ener gi jo, • pre poz nav no sti Slo ve ni je z vi di ka kul tur ne ga in sim bol ne ga po me na kra ji ne ter • ogrožena in vo do de fi ci tar na ob močja. Po da na so tudi pri po ročila za ob li ko pro stor ske ga dela RRP, pri po ročila za pri - pra vo RPN po Za ko nu o pro stor skem načrto va nju (ZPN ačrt 2007) in po dat ki o pri pra vi DPN na ob močju po sa mez ne raz voj ne re gi je ter po dat ki o občin skih pro - stor skih načrtih (OPN) na ob močju raz voj ne re gi je (Smer ni ce… 2012). Da mora re gio nal no pla ni ra nje us kla je va ti so cial ni, eko nom ski in pro stor ski vi - dik raz vo ja je bilo v Slo ve ni ji pre poz na no že v 70. le tih prejšnjega sto let ja (Vrišer 1978), EU pa je to po tre bo pre poz na la s spre je mom Evrop skih pro stor skih raz voj nih pers - pek tiv (2000). V slo ven skih raz me rah to med dru gim po me ni tudi us kla je va nje pro stor ske in re gio nal ne po li ti ke. Do težav pri do ločanju re gio nal nih vse bin je na - mreč pri ha ja lo tudi pri RRP, ki sklad no z na me nom opre de lju je jo raz voj ne pred no sti re gi je, do ločajo nje ne raz voj ne prio ri te te in vse bu je jo fi nančno ovred no te ne pro grame pri spod bu ja nju raz vo ja v raz voj ni re gi ji. Vse bin ska po dročja, kjer so bile ugo tov lje - ne naj večje raz voj ne sla bo sti in neiz ko riščene pri ložno sti v re gio nal nem raz vo ju in ki jih na va ja jo RRP kot prio ri tet na, so bila zla sti eko nom ska, so cial na, okolj ska, pro - met na in izo braževal na in fra struk tu ra ter raz voj ur ba nih ob močij (Ope rativni pro gram kre pi tve re gio nal nih raz voj nih po ten cia lov za ob dob je 2007–2013 2011). Pri RRP je do po bud pri ha ja lo od spo daj navz gor, obe nem pa so v njih iz po stavljene zla sti krat ko ročne po tre be re gi je. Vse bi ne tako večkrat niso bile us trez no pro storsko oprede lje ne ali us kla je ne s pro stor ski mi akti, po go sto pa so se re gio nal ne vse bi ne pre - ple ta le z lo kal ni mi. Vse bi ne re gio nal ne ga po me na lah ko raz be re mo tudi iz do se da nje ga me - dobčinske ga so de lo va nja. Kot za Ljub ljan sko ur ba no re gi jo ugo tav lja jo Rus, Na red in Boj nec (2018), je so de lo va nje in po ve zo va nje med občina mi naj močnejše na po - dročju pod jet ništva (na pri mer pro jek ti Pod jet no v svet pod jet ništva, VEM točke, enot ne re gij ske šti pen dij ske she me) in eko nom ske in fra struk tu re, kjer je šte vi lo to - vrst nih pro jek tov na ra slo zla sti po letu 2014. Sle di jo po dročja traj nost ne mo bil no sti, 51 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji ko mu nal ne in fra struk tu re, pro stor ske ga načrto va nja in spod bu ja nja so de lo va nja v re - gi ji. V in terv ju jih (Rus, Na red in Boj nec 2018) so bila kot po dročja so de lo va nja med občina mi iz po stavlje ni tu ri zem, ko mu nal ne sto ri tve in pro met, v pri hod nje pa bi si občine žele le več so de lo va nja na po dročjih ure ja nja pro sto ra, tu riz ma, me dobčin ske - ga pra vo bra nils tva, uprav lja nja z od pad ki, pro me ta, ure ja nja vo do to kov, os nov ne ga šols tva in predšol ske vzgoje ter pri jav lja nja pro jek tov in pri do bi va nja evrop skih sred - stev (Rus, Na red in Boj nec 2018). An ke ta, ki smo jo na isto temo iz ved li sami, je po ka za la, da občine naj po go ste - je so de lu je jo pri re dars tvu in skup nih inšpek cij skih službah, ve li ko pa so de lu je jo tudi pri vo do vo dih, ko mu nal nih od pad kih in zdravs tvu. Naj manj po go sto so sed nje občine med se boj so de lu je jo na po dročju občin ske ga pra vo bra nils tva in sta no vanj skih gra - denj. Gle de skup ne ga iz va ja nja na log občine me ni jo, da bi bilo naj bolj ne smi sel no na na dobčin ski rav ni iz va ja ti računo vods tvo (52 %), za otroško vars tvo, os nov no šols - tvo in sta no vanj ske grad nje pa se je od ločilo prib ližno 40 % an ke ti ran cev. Naj bolj smi sel no se občinam zdi na nadobčin ski rav ni iz va ja nje jav ne ga pot niškega pro meta, saj le 2 % vprašanih me ni ta, da bi bilo to ne smi sel no. Temu sle di jo ure ja nje vo do to - kov, pro met na in fra struk tu ra in skup na bla gov na znam ka z do bri mi 3 %. Oko li 70 % občin meni, da bi bilo smi sel no iz va ja nje vo do vo da na rav ni funk - cio nal ne re gi je, temu sle di ka na li za ci ja s 67 %. Naj manj občin mi sli, da bi bilo na rav ni funk cio nal ne re gi je do bro iz va ja ti sta no vanj ske grad nje (29 %), ta koj za tem pa tudi os nov no šols tvo, uprav lja nje na rav nih vred not, uprav lja nje kul tur ne de diščine in ure - ja nje vo do to kov, za kar se je od ločilo do brih 30 %. Na rav ni razvojne re gi je do brih 40 % občin mi sli, da bi bilo smi sel no iz va ja ti tu - ri zem in pro mo ci jo ter skup no bla gov no znam ko, med tem pa se je le 5 % občin od ločilo za otroško vars tvo in 7 % za os nov no šols tvo. Med vo dil ni ma dve ma in os ta li mi na - lo ga mi je ve li ka raz lika, več kot 10 % točk. Občine so ime le možnost, da na pišejo, ka te re na lo ge bi bilo smi sel no iz va ja ti na rav ni države. Kar 54 % občin meni, da bi mo ra la država po skr be ti za ure janje vo doto - kov, 38 % pa za za va ro va na ob močja na ra ve. Sle di jo jima kul tur na de diščina, vars tvo sta rejših in vars tvo pred ne srečami. Občine me ni jo, da ni smi sel no, da država poskr - bi za računo vods tvo (2 %), no tra nje re vi di ra nje, tu ri zem in pro mo ci jo ter ka naliza ci jo (3 %). Slika12:Sodelovanjeobčinnadoločenihpodročjih. p 52 GEORITEM 29 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% vodovod komunalni odpadki zdravstvo turizem in promocija redarstvo in skupne inšpekcijske službe kultura prometna infrastruktura (npr. kolesarske steze) varstvo pred nesrečami naravne vrednote varstvo okolja osnovno šolstvo varstvo starejših kulturna dediščina (snovna, nesnovna) kanalizacija prostorsko načrtovanje zavarovana območja narave otroško varstvo javni potniški promet športna infrastruktura urejanje vodotokov skupna blagovna znamka gospodarske/obrtne cone in promocija investicij projektna pisarna (za prijavo projektov) energetika (npr. učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije) drugo prostorski informacijski sistemi računovodstvo stanovanjska gradnja notranje revidiranje občinsko pravobranilstvo ne sodelujemo sodelujemo 53 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji 4.3 Pro ce sni vi dik Re gio nal ni pro stor ski plan (RPP), ki ga je uve del ZU re P-2 (2017), pred stav lja novo vr sto pro stor ske ga akta, ki se v hie rar hi ji pred vi de nih do ku men tov uvršča med državne in občin ske pro stor ske akte. Pred stav lja pri ložnost za med se boj no ho ri zon tal no us - kla di tev pro stor sko re le vant nih in te re sov in na log po sa mez nih re sor jev na državni rav ni, pa tudi ho ri zon tal no us kla di tev raz ličnih občin skih in me dobčin skih pro jek - tov ozi ro ma na log. Obe nem bo pri pra va RPP po lje ver ti kal ne ga us kla je va nja državne, lo kal ne in re gio nal ne rav ni. RPP bo kot re gio nal ni stra teški pro stor ski akt po eni stra ni pred stav ljal rea li zaci - jo stra te gij re sor jev na državni rav ni, po dru gi stra ni pa bo uve del stra teške us me ri tve za raz voj re gij in s tem na do me stil stra te gi je lo kal nih skup no sti (ra zen za mest ne občine). Pri pra va RPP, kot ga do loča ZU re P-2 (2017), je po dob na kot za os ta le pro stor - ske akte in ob se ga po bu do, pri do bi va nje smer nic no silcev ure ja nja pro sto ra, iz de la vo os nut ka ter jav no raz gr ni tev, za tem pa spre jem sta lišč do pri pomb in pred lo gov jav - no sti, ki so pod la ga za iz de la vo pred lo ga do ku men ta, h ka te re mu se pri do bi jo po zi tiv na mne nja no sil cev ure ja nja pro sto ra, za tem sle di spre jem do ku men ta, ki je v pri stoj no sti raz voj ne ga sve ta re gi je. Gle de na vr sto in značaj tega pro stor ske ga akta je za ni mi va iz kušnja s pro ce som pri pra ve re gio nal nih za snov pro stor ske ga raz vo ja, ki so bile prav tako opre de lje ne kot stra teški pro stor ski plan ski akti za raz voj ne re gi je. Iz de la ne so bile na pod la gi Pravilni ka o po drob nejši vse bi ni, ob li ki in načinu pri pra ve re gio nal ne za sno ve pro - stor ske ga raz vo ja ter vr stah nje nih stro kov nih pod lag (2004; v na dalj njem be se di lu: Pra vil nik o RZPR), ki pa je na stajal tudi ob upošte va nju iz kušenj pri nji ho vi iz de lavi in je bil spre jet šele po enem ali več le tih od začetka pri pra ve šti rih že ome nje nih re - gio nal nih za snov. Pri prav lja le so se kot part ner ski akt med državo in vse mi občina mi po sa mez ne re gi je. Pri pra vo vseh šti rih RZPR so vo di le in sti tu ci je, ki so ime le vlo go re gio nal ne raz voj ne agen ci je, iz de lo val ci so bila pro stor sko-načrto val ska pod jet ja, ki so za iz de la vo do ku men ta ci je in stro kov nih pod lag ob li ko va la šte vilčne, in ter dis ci - pli nar no za sto pa ne de lov ne sku pine z iz kušeni mi pro stor ski mi načrto valci in Slika13:Nesmiselnostizvajanjanalognanadobčinskiravni.p Slika14:Smiselnostizvajanjanalognaravnifunkcionalneregije.p str.56 Slika15:Smiselnostizvajanjanalognaravnirazvojneregije.p str.57 Slika16:Smiselnostizvajanjanalognaravnidržave.p str.58 54 GEORITEM 29 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % javni potniški promet urejanje vodotokov skupna blagovna znamka prometna infrastruktura (npr. kolesarske steze) varstvo pred nesrečami turizem in promocija projektna pisarna (za prijavo projektov) energetika (npr. učinkovita raba energije, obnovljivi viri varstvo okolja komunalni odpadki redarstvo in skupne inšpekcijske službe zdravstvo gospodarske/obrtne cone in promocija investicij zavarovana območja narave varstvo starejših prostorsko načrtovanje vodovod prostorski informacijski sistemi občinsko pravobranilstvo kanalizacija naravne vrednote športna infrastruktura kulturna dediščina (snovna, nesnovna) kultura notranje revidiranje stanovanjska gradnja osnovno šolstvo otroško varstvo drugo računovodstvo 55 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % drugo stanovanjska gradnja osnovno šolstvo naravne vrednote kulturna dediščina (snovna, nesnovna) urejanje vodotokov otroško varstvo zavarovana območja narave računovodstvo varstvo pred nesrečami notranje revidiranje prostorski informacijski sistemi energetika (npr. učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije) varstvo okolja varstvo starejših občinsko pravobranilstvo kultura skupna blagovna znamka prometna infrastruktura (npr. kolesarske steze) turizem in promocija komunalni odpadki zdravstvo športna infrastruktura gospodarske/obrtne cone in promocija investicij prostorsko načrtovanje javni potniški promet redarstvo in skupne inšpekcijske službe projektna pisarna (za prijavo projektov) kanalizacija vodovod 56 GEORITEM 29 0 % 5 % 10 % 15 % 20 % 25 % 30 % 35 % 40 % 45 % drugo otroško varstvo osnovno šolstvo računovodstvo urejanje vodotokov kulturna dediščina (snovna, nesnovna) varstvo starejših vodovod kanalizacija zdravstvo zavarovana območja narave prostorski informacijski sistemi stanovanjska gradnja varstvo okolja javni potniški promet naravne vrednote kultura športna infrastruktura prometna infrastruktura (npr. kolesarske steze) redarstvo in skupne inšpekcijske službe projektna pisarna (za prijavo projektov) komunalni odpadki varstvo pred nesrečami občinsko pravobranilstvo energetika (npr. učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije) notranje revidiranje gospodarske/obrtne cone in promocija investicij prostorsko načrtovanje skupna blagovna znamka turizem in promocija 57 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % računovodstvo notranje revidiranje turizem in promocija kanalizacija prostorsko načrtovanje športna infrastruktura vodovod kultura projektna pisarna (za prijavo projektov) redarstvo in skupne inšpekcijske službe skupna blagovna znamka gospodarske/obrtne cone in promocija investicij občinsko pravobranilstvo stanovanjska gradnja komunalni odpadki otroško varstvo osnovno šolstvo javni potniški promet prometna infrastruktura (npr. kolesarske steze) energetika (npr. učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije) zdravstvo prostorski informacijski sistemi naravne vrednote varstvo okolja varstvo pred nesrečami varstvo starejših kulturna dediščina (snovna, nesnovna) zavarovana območja narave drugo urejanje vodotokov 58 GEORITEM 29 dru gi mi stro kov nja ki. V po stop kih pri pra ve RZPR so ak tiv no so de lo va li Mi ni strs - tvo za oko lje, pro stor in ener gi jo, Mi ni strs tvo za pro met, Mi ni strs tvo za kme tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no, Mi ni strs tvo za gos po darstvo, Agen ci ja RS za re gio nal ni raz - voj ter vse občine v po sa mez ni re gi ji, čeprav so de lo va nje občin ni bilo ob vez no. Za kon o ure ja nju pro sto ra (2002) je po sta vil državo in občine pri pri pra vi RZPR v ena kovre - den od nos, s ci ljem, da se s pri pra vo skup nega pro stor ske ga akta do sežejo us kla je ni ci lji re gio nal ne ga pro stor ske ga raz vo ja, pred vsem pa ume sti tev držav nih pro stor skih in te re sov v pro stor ski raz voj re gi je, ume sti tev pro stor skih ure di tev držav ne ga po me - na, ob li ko va nje in pro stor ska ume sti tev ob močij in ure di tev re gio nal ne ga po me na ter us kla di tev in do pol ni tev re gio nal nih vse bin v ob sto ječih pro stor skih plan skih do - ku men tih občin. Za raz li ko od RZPR je bil pro ces pri pra ve RPN pre cej dru gačen, saj je bil us mer - jen v iz de la vo iz ved be ne ga pro stor ske ga akta za po sa mez no pro stor sko ure di tev. ZPN ačrt (2007) je do ločal, da ude ležene občine ali zve za občin skle ne jo do go vor o pri - pra vi RPN, v ka te rem do ločijo tudi pri prav ljav ca. RPN naj bi pri pra vi le ude ležene občine za iz ved bo RRP po pred pi sih o spod bu ja nju sklad ne ga re gio nal ne ga raz vo - ja, ki zah te va jo načrto va nje pro stor skih ure di tev re gio nal ne ga po me na, in si cer na pod la gi pri ka za sta nja pro sto ra, us me ri tev iz držav ne ga stra teškega pro stor ske ga načrta in ob upošte va nju DPN in RRP. Po sto pek pri pra ve RPN naj bi pote kal na enak način kot pri pra va občin skih pro stor skih načrtov. Os nu tek RPN naj bi po tr di li občin ski sve ti ude leženih občin, ki bi RPN na kon cu po stop ka tudi spre je li. Z vi di ka pro ce sa pri pra ve re gio nal nih pro stor skih ak tov ve lja ome ni ti še po dročje strateškega pre so ja nja vpli vov na oko lje (CPVO), ki bo po mem ben se stav ni del po - stop ka pri pra ve RPP in po memb no po dročje us kla je va nja in te re sov in pro stor skih od ločitev. Ta po sto pek po te ka kot vzpo red ni po sto pek pri pra vi pro stor skih ak tov, v ka - te rem se v okviru iz de la ve okolj ske ga po ročila pre so ja jo vpli vi na oko lje in po sle dično v pro stor skem aktu za go tav lja jo okolj sko us trez ne rešitve. Po dob no kot na po dročju pro stor ske ga pla ni ra nja je so de lo va nje med lo kal no in na cio nal no rav njo pred vi de no tudi pri raz vojnem načrto va nju. ZSRR-2 (2011) lokal - ne skup no sti za ve zu je k po ve zo va nju, kjer v part ner skem pro ce su pri pra ve razvoj - ne ga pro gra ma us kla di jo svo ja pred vi de va nja in na lo ge na po dročju gos po darske ga, so cial ne ga in pro stor ske ga raz vo ja, upošte va joč sek tor ske in na cio nal ne raz voj ne us - me ri tve. Raz voj no načrto va nje na re gio nal ni rav ni se ure sničuje sko zi re gio nal ne raz vojne pro gra me (RRP) za vseh dva najst raz voj nih re gij. V skla du z Za ko nom o spod bu ja - nju sklad ne ga re gio nal ne ga raz vo ja (ZSRR-2, 13. člen) je regional ni raz voj ni pro gram te melj ni stra teški in pro gram ski do ku ment na re gio nal ni rav ni: • Z re gio nal nim raz voj nim pro gra mom se us kla di jo raz voj ni ci lji v re gi ji ter do ločijo in stru men ti in oce ni jo viri za nji ho vo ure sničeva nje. 59 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji • RRP je se stav ljen iz strateškega in pro gram ske ga dela. Stra teški del vse bu je analizo re gio nal nih raz voj nih po ten cia lov, opre de li tev ključnih raz voj nih ovir in pred nosti re gi je, raz voj ne ci lje in prio ri te te re gi je v pro gram skem ob dob ju ter določitev raz - voj ne spe cia li za ci je re gi je. Pro gram ski del pa vse bu je pro gra me za spod bu ja nje raz vo ja v re gi ji s časov nim in fi nančnim ovred no te njem ter do loči si stem sprem - lja nja, vred no te nja in or ga ni zi ra no sti iz va ja nja re gio nal ne ga raz voj ne ga pro gra ma. • RRP se sprej me za pro gram sko ob dob je in mora biti us kla jen s Stra te gi jo raz vo ja Slo ve ni je. • RRP sprej me svet naj poz ne je de cem bra leta pred le tom, v ka te rem se konča prejšnje pro gram sko ob dob je. • Vla da z ured bo pred piše mi ni mal no ob vez no me to do lo gi jo pri pra ve in iz ved be RRP ter do loči način sprem lja nja in vred no te nja nje go vih učin kov. Pri pri pra vi RRP se iz ve de pre gled sta nja v re gi ji; oce na iz va ja nja RRP v pre teklem ob dob ju; ana li za po dročij, na ka te rih ima re gi ja izra zi te raz voj ne vr ze li in priložnosti; iden ti fi ci ra se raz voj ne po ten cia le v re gi ji; opre de li se vi zi ja raz vo ja re gi je; izob li ku - je sta lišče gle de raz voj ne spe cia li za ci je re gi je; po sta vi jo se raz voj ni ci lji ter raz voj ne prio ri te te re gi je, in ve sti cij ska po dročja in ukre pi; iden ti fi ci ra jo se pred lo gi pro jek - tov lo kal nih skup no sti in dru gih de ležni kov v re gi ji, ki so pred stav lja li te melj za ob li ko va nje večjih re gij skih pro jek tov. Za sled nje in s tem za kon kre ti zi ra nje pro gram - ske ga dela RRP po te ka jo in ten ziv ne us kla je val ne ak tiv no sti s ključnimi de ležniki v re gi ji – in di vi dual no, v ok vi ru od bo rov raz voj ne ga sve ta in v ok vi rih bo dočih pro - jekt nih part ner stev, ter na na cio nal ni rav ni. RRP se iz va ja z do go vo rom za raz voj re gij, ki do loča ključne re gij ske in sek torske pro jek te za pre ma go va nje raz voj nih ovir ter vire fi nan ci ra nja, pri čemer ima jo pred - nost pri uvrščanju v do go vor pro jek ti za do se ga nje raz voj ne spe cia li za ci je razvoj ne re gi je. RRP se pri pra vi za ob močje raz voj ne re gi je, in si cer za po sa mez no pro gram - sko ob dob je (tre nut no 2014–2020). Re gio nal ne raz voj ne agen ci je oprav lja jo stro kov ne, teh nične in ad mi ni stra tiv ne na lo ge pri pri pra vi RRP v so de lo va nju z dru gi mi raz voj ni mi in sti tu ci ja mi v re gi ji sklad - no s pro gra mom pri pra ve RRP. Sklep o pri pra vi RRP in pro gram pri pra ve RRP sprej me raz voj ni svet re gi je. Sklep o pri pra vi RRP vključuje na ved bo ob močja pri pra ve RRP in za dolžitve dru gih raz voj nih in sti tu cij v re gi ji, če po leg RRA so de lu je jo pri pri pra - vi RRP. Pro gram pri pra ve RRP mora vse bo va ti na ved bo vod je pro jek ta pri pra ve RRP in čla nov pro jekt ne sku pi ne, na ved bo dru gih pravnih oseb v večin ski jav ni la sti, če po leg RRA so de lu je jo pri pri pra vi RRP, ter časov ni in fi nančni načrt pri pra ve RRP. Vod ja pri pra ve RRP je od go vo ren sve tu za vse bin sko in ope ra tiv no us mer ja nje pri - pra ve RRP. V pro jekt ni sku pi ni so de lu je jo vod je od bo rov raz voj ne ga sve ta re gi je. Pri pro gra mu pri pra ve RRP je tre ba upošte va ti časov ni načrt pri pra ve pro gra ma držav - nih raz voj nih prio ri tet in in ve sti cij tako, da se pri prav lja ta us kla je no. 60 GEORITEM 29 RRA ob ja vi sklep o pri pra vi RRP, pro gram pri pra ve RRP in spre jet RRP na splet - nih stra neh RRA, in for ma ci jo o tem, kje so ti do ku men ti ob jav lje ni, pa v gla si lih občin v re gi ji ali na drug pri me ren način. RRP je po treb no us kla di ti s pri stoj nim mi ni strs tvom. Mi ni strs tvo ime nu je skrb - ni ka re gi je kot ose bo za sti ke med re gi jo in mini strs tvom. Prek skrb ni ka re gi je RRA us kla ju je raz voj ne ci lje re gi je, ka zal ni ke prio ri tet, ukre pov in pro jek tov ter opre de - li tev raz voj nih spe cia li za cij re gi je z mi ni strs tvom, pri stoj nim za re gio nal ni raz voj (v na dalj njem be se di lu: mi ni strs tvo). Skrb nik re gi je skr bi tudi za us kla je nost raz voj - nih ci ljev z os ta li mi mi ni strs tvi. RRA mora pri do bi ti mne nje mi ni strs tva o sklad no sti RRP z za ko nom, iz ved be nim do ku men tom raz voj ne ga načrto va nja na državni rav - ni in raz voj ni mi po li ti ka mi. Če ugo to vi, da so nes klad no sti, mi ni strs tvo o njih ob ve sti RRA in zah te va do pol ni tev ali us kla di tev RRP. Mi ni strs tvo mora iz da ti mne nje v roku 45 ko le dar skih dni od pre je ma RRP in 30 ko le dar skih dni od pre je ma do pol ni tve RRP. Če mne nje ni iz da no v teh ro kih, se šteje, da je iz da no po zi tiv no mne nje. Raz voj ni svet re gi je sprej me RRP po tem, ko prej me mne nja mi ni strs tva. Raz voj ni svet re gi je sprem lja ure sničevanje za stav lje nih ci ljev RRP na pod la gi let - nih in končnega po ročila o iz va ja nju RRP, ki jih pri pra vi RRA in po po tre bi pred la ga nje go ve spre mem be. V Za ko nu o spod bu ja nju sklad ne ga re gio nal ne ga raz vo ja (ZSRR-2 2011) je v 19. členu opre de lje no, da pro storsko pla ni ra nje na re gio nal ni rav ni spa da med raz - voj ne na lo ge države, ki se na re gio nal ni rav ni oprav lja jo v jav nem in te re su, ven dar mora za iz ved bo na log biti iz ve den po sto pek jav ne ga raz pi sa, na pod la gi ka te re ga pri - stoj ni mi ni ster po de li jav no poob la sti lo iz bra ni prav ni ose bi, ki iz kaže us po sob lje nost za oprav lja nje teh na log, če ni z za ko nom, ki ure ja po sa mez no na lo go, do ločeno dru - gače. Med me ri li jav ne ga raz pi sa se upošte va jo iz kušnje in us po sob lje nost za iz va ja nje na log. Ker za oprav lja nje na lo ge v javnem in te re su na po dročju pro stor ske ga pla ni ra nja na re gio nal ni rav ni po sto pek jav ne ga raz pi sa ni bil iz ve den, te raz voj ne na lo ge države niso oprav lje ne. RRA zato zelo raz lično vključuje jo pro stor sko načrto va nje ter so zelo raz lično, pre težno pa ne pri mer no ka drov sko pri la go je ne tem po tre bam, saj ni ma jo si stem ske ga vira fi nan ci ra nja za to po dročje. Ak tiv no sti RRA, ve za ne na pro stor sko načrto va nje v re gi jah, so tako ve za ne pred vsem na po sa mez ne pro jek te, ki ima jo vlo - go re gij ske ga po ve zo va nja pri umeščanju v pro stor (na pri mer pro jek ti re gij skih cen trov za zbi ra nje od pad kov, pro jek ti re gij skih ko le sar skih mrež, pro jekt re gij ske ga si ste ma P + R). Kom po nen to re gij ske ga pro stor ske ga raz vo ja po na vo di lih Mi ni strs tva za oko - lje in pro stor (Smer ni ce s po dročja prostor ske ga raz vo ja za RRP 2014–2020 za po sa mez no raz voj no re gi jo) pa v manjši meri RRA vključuje jo tudi pri pri pra vi RRP. Od začetka iz de la ve RRP-jev in RZPR-jev ozi ro ma RPN se v prak si kaže dvo tirnost po stop kov pri pra ve obeh (to rej raz voj nih in pro stor skih) do ku men tov, po ve zo va nje 61 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji pa je ome je no na pov ze ma nje ugo to vi tev/do ločil enih in dru gih do ku men tov z na - me nom ute me lje va nja po sa mez nih ugo to vi tev, od ločitev in pred lo gov. Vzro kov za to je več. Pro stor ski in raz voj ni akti se med se boj no raz li ku je jo gle de ročno sti (stra - teški pro stor ski akti so izra zi to dol go ročni, raz voj ni pa ve za ni na fi nančne pers pek ti ve). Prak sa kaže, da se v ok vi ru pri pra ve RRP iz de lu je jo ne ka te re stro kov ne pod la ge (pred - vsem za stra teški del RRP), ki so ozi ro ma bi bile lah ko vsaj po sredno zelo do bro došle za pri pra vo pro stor skih plan skih ak tov, obe nem pa iz de la va RRP le red ko vključuje po glob lje no pro stor sko-načrto val sko obrav na vo. Leta 2005 je bil pri prav ljen stro kov ni pred log po ve zo va nja RZPR-jev in RRP-jev (sli ka 17), ven dar je bilo njuno de jan sko po ve zo va nje ome je no in ni bilo si stem sko vzpo stav lje no. Ne gle de na vr sto načrto va nja na re gio nal ni rav ni je bis tve ne ga po me na za nje - go vo us pešnost ja sna opre de li tev de ležni kov, nji ho vo do sled no vključeva nje, us kla je va nje in te re sov in po bud ter pre gled nost po stop kov. Kot so po ka za le de lav ni ce s sek tor ji, se ti po na va di osre do točajo na za dolžitve, ki jih sek tor ima, manj pa se us klajuje jo in do pol nju je jo z os ta li mi sek tor ji, čeprav se za ve da jo, da bi bilo to vrst no so de lo va nje nuj no. Raz lo gi za to so večino ma v po - manj ka nju časa in ka drov, lah ko pa tudi po manj kljiv in te res in pod po ra po li tične rav ni. Po gost vzrok za manjšo od ziv nost sek tor jev na re gio nal ni rav ni pa je tudi dejs tvo, da ti ni ma jo opre de lje nih ci ljev na re gio nal ni rav ni. Slabše je tudi vključeva nje splošne jav no sti. Ta je v pro stor sko načrto va nje vklju - čena prek jav nih raz gr ni tev, ven dar je ana li za si ste mov pro stor ske ga načrto va nja na rav ni alp skih držav po ka za la, da je ta kljub na raščajočemu vključeva nju še ved no na ne za do vo lji vi rav ni, ker se jo po go sto do je ma kot nuj no zlo in ker je zna nje pla ner - jev o vključeva nju jav no sti še ved no po manj klji vo (Na red s so de lav ci 2015). V želji po iz boljšanju raz mer na po dročju vključeva nja jav no sti je tre ba vključeva nje jav - no sti iz po sta vi ti kot po mem ben načrto val ski in stru ment, is točasno pa po skr be ti za raz voj znanj, me tod in oro dij s tega po dročja. Vključeva nje jav no sti po ma ga preseči par cial ne in te re se po sa mez nih re gio nalnih ak ter jev ter pris pe va k so de lo va nju, part ners tvu in skup ne mu uprav lja nju. Ena ko po ma ga us kla di ti raz li ke v in di vi dual nih po gle dih, ob li ko va ti rešitve, spre jem lji ve za vse družbene sku pi ne, pre prečiti nas protujočo si kon ku ren co, za go to vi ti ude ležbo in zain te re si ra nost lo kal nih ak ter jev, nji ho vo iden ti fi ka ci jo z od ločit va mi, ki za devajo Slika17:PredlogpostopkovpripraveinsprejemaRZPRinRRP(Colnar-Leskovšek s sodelavci2005).p 62 GEORITEM 29 RZPR RRP POBUDA OBČINE, MINISTRSTVA ALI DOGOVOR MED ZVEZAMI OBČIN IN RRA MINISTRU ZA OKOLJE IN PROSTOR VLADO ZA PRIPRAVO RRP ZA PRIPRAVO RZPR SKLEP O PRIPRAVI RRP DOGOVOR IMENOVANJE ENOTNEGA ORGANA NA IMENOVANJE ENOTNEGA RAVNI REGIJE (PROGRAMSKI SVET) ORGANA NA RAVNI REGIJE PROGRAM PRIPRAVE PROGRAM PRIPRAVE 1. PROSTORSKA KONFERENCA SMERNICE NUP IZDELAVA VARIANTNIH REŠITEV IZDELAVA STRATEŠKEGA DELA RRP IZBOR VARIANTE (PROGRAMSKI SVET) IZDELAVA PROGRAMSKEGA DELA RRP IZDELAVA KONČNEGA PREDLOGA RRP IZDELAVA KONČNEGA PREDLOGA RZPR 2. PROSTORSKA KONFERENCA PREDHODNA ANALIZA PREDLOGA JAVNA RAZGRNITEV RRP (SVLR) UPOŠTEVANJE PRIPOMB SVLR STALIŠČA DO PRIPOMB IN OSTALIH DELEŽNIKOV IZ JAVNE RAZGRNITVE DOPOLNJEN PREDLOG RZPR DOPOLNJENI PREDLOG RRP POZITIVNA MNENJA NUP POTRDITEV RZPR (VLADA) SPREJEM RZPR (OBČINE UDELEŽENKE) SPREJEM RRP (OBČINE UDELEŽENKE) 63 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji nji ho vo bi vanj sko oko lje, kre pi ti nji ho vo us tvar jal nost in pre poz nav nost. Vključeva - nje po gle dov jav no sti v načrto va nje daje načrto val cem večjo le gi tim nost (Hage, Leroy in Pe ter sen 2010) in omo goča opol no močenje pre bi val cev, spod bu ja ob li ko - va nje vi zi je in možnost za go var ja nja spre je tih rešitev (Reed 2008; Ric ketts 2008; Pacione 2014). In for mi ra in vključuje lah ko raz lične družbene sku pi ne, po glab lja med se boj no ra zu me va nje, od kri va in vključuje nove ide je in rešitve ter s tem pla - ni ra nju in od ločanju po da ja ve de nje o po tre bah in in te re sih po sa mez ne skup no sti (Say ce s so de lav ci 2013). Par ti ci pa tiv ni pro ces kre pi re gio nal no iden titeto in pro - mo vi ra pri mer jal ne pred no sti re gi je, te me lječe na lo kal nem zna nju in po ve za no sti na re gio nal ni rav ni. Zato je tre ba mne nja lju di upošte va ti in jih pri ka za ti kot del poseb - no sti re gi je (Me yer 1999; Geog he gan, Re nard in Brown 2004; Abels 2007; Zumaglini s so de lav ci 2008; Na red 2014). Čeprav ce lost ne pro met ne stra te gi je, ki so jih ob pod po ri Mi ni strs tva za in fra - struk tu ro pri prav lja le slo ven ske občine, niso bile do ku men ti na re gio nal ni rav ni, jih je s pro ce sne ga vi di ka smi sel no obrav na va ti, saj so bile do ber pri mer si ste ma tičnega par ti ci pa tiv ne ga načrto va nja v prak si. Pri pri pra vi ce lost nih pro met nih stra te gij je bilo vključeva nje jav no sti eno ključnih me to do loških iz ho dišč, pri čemer je bila v pr - vem ko ra ku oprav lje na pre poz na va de ležni kov ter možnih konf lik tov med nji mi, ob skup nem so de lo va nju pa je bilo mo goče raz bra ti tudi nji hov vpliv na geo graf ski ob - seg, po ve zo va nje po li tik, raz po ložlji vost sred stev in le gi tim nost pro ce sa iz de la ve stra te gi je. Po leg opre de li tve ključnih de ležni kov je bilo po membno zaz na ti tudi vse za po stav lje ne de ležnike ter po skr be ti za nji ho vo vključenost v načrto val sko koa li cijo. Za pri pra vo ce lost ne pro met ne stra te gi je so bili de ležniki pred stav ni ki ob la sti, za seb - nih pod je tij, ne vlad ni sek tor, pre voz ni ki, pre bi val ci … (Trajnostna mo bil nost … 2012; Jav ni raz pis … 2015). Za raz li ko od lo kal ne rav ni, kjer pre bi val ci prob le me svo je ga ob močja zelo do - bro poz na jo, vključeva nje na re gio nal ni rav ni po tre bu je že večjo mero us po sob - ljenosti, saj so vprašanja in prob le mi ve li ko bolj kom pleksni in ab strakt ni. V tem pri me ru je bolj na me stu vključeva nje vseh ad mi ni stra tiv nih rav ni ter zla sti vključeva nje eks per tov, širša jav nost pa je po na va di za sto pa na prek pred stav ni kov po sa mez nih družbe nih sku pin, ali pa se vključuje prek splet nih fo rumov in an ket (SMART-MR 2016). 64 GEORITEM 29 5 Mo del po ve zo va nja pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja na re gio nal ni rav ni 5.1 Mo del Pri ob li ko va nju mo de la po ve zo va nja pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja na re gio nal ni rav ni smo iz ha ja li iz do slej pred stav lje nih analitičnih ugo to vi tev ter raz - prav, ki smo jih ime li z vse mi vključeni mi de ležniki. Mo del smo ob li ko va li na način, da bi z njim lah ko za go to vi li us kla je nost in po ve za nost pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja na re gio nal ni rav ni. Pri tem smo iz ha ja li iz nasled njih pred po stavk: 1. Vse bin sko je pred la ga ni mo del umeščen med državne do ku men te in do ku men - te na lo kal ni rav ni in združuje tako po bu de od zgo raj navz dol kot od spo daj navz gor. 2. Pred stav lja vez med pro stor skim in raz voj nim načrto va njem, zato mora sle diti po - seb no stim obeh ti pov načrto va nja ter za ko no da ji na obeh po dročjih. Ključno pri tem je, da ra zu me mo raz li ke med dol go ročnim načrto va njem, značil nim za pro - stor sko načrto va nje, in krat ko ročnim načrto va njem, značil nim za načrto va nje na po dročju gos po darstva in družbe nih de jav no sti. 3. Po leg časov ne raz sežno sti, ki je opre de lje na s pred met ni ma za ko no da ja ma, je treba upošte va ti tudi proce sni, in sti tu cio nal ni in ob li kov ni vi dik pro stor ske ga in razvoj - ne ga načrto va nja na re gio nal ni rav ni. Okvirno 7 letni, kratkoročni Vsaj 15 ali več letni časovni nje časovni horizont. horizont. Kratkoročni plani so Dolgoročni plani nimajo P lanira operativnega, temveč ros v nasprotju z dolgoročnimi konceptualni karakter. t konkretni in detajlni. ors Podajajo osnovni koncept razvoja ko p Razdelujejo in konkretizirajo in generalne strateške smernice razvojne cilje in naloge. l podarsko) p ter s tem okvir za izdelavo anira os Usmerjeno v reševanje kratkoročnih planov. n o (g j trenutnih perečih problemov, e Usmerjeno v bodočnost, konflikte ojn konflikte rešuje le trenutno odpravlja s tem, da odpravlja in to po prioriteti akutnosti, pogoje, v katerih nastajajo, Razv prevladujejo parcialni prevladujoči so interesi celotne ekonomski interesi. družbe. Slika18:Časovnividikprostorskegainrazvojneganačrtovanja(Pogačniks sodelavci 2006,3;Jakhel1977). 65 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji 4. Za načrto va nje na re gio nal ni rav ni je po memb no, da se ob upošte va nju pro ce sov od spo daj navz gor (po bu de občin, gos po dar skih sub jek tov, po sa mez ni kov) in od zgo raj navz dol (pro stor ske ure di tve in raz voj ne po bu de po sa mez nih sek tor jev, evrop ska in na cio nal na za ko no da ja) v od ločanje vključi po treb ne ana li ze, ki zago - to vi jo, da je načrto va nje pri la go je no de jan skim po tre bam, upošteva iz kušnje pre te klih ak tivnosti (vred no te nja) in slo ni na trd nih te me ljih. 5. Načrto va nje na re gio nal ni rav ni po ve zu je raz lične in te re se in vključuje raz lične de ležnike. Le-ti mo ra jo biti pre poz na ni, pri pra va do ku men tov na re gio nal ni rav - ni pa mora vključeva ti tudi do volj vi so ko stopnjo par ti ci pa ci je de ležni kov, kar med dru gim za go tav lja vključitev vseh re le vant nih raz voj nih po bud, večjo poi sto vete - nje pre bi val cev s spre je tim do ku men tom ter eno stav nejšo im ple men ta ci jo (Na red s so de lav ci 2015). Mo del (sli ka 19) pri ka zu je te melj no she mo po ve zo va nja raz voj ne ga in pro storske - ga načrto va nja na re gio nal ni rav ni. Iz she me je ja sno raz vid na umeščenost raz voj ne ga in pro stor ske ga načrto va nja med državno in re gio nal no rav njo ter nju no med se bojno po ve zo va nje tako v stra teški kot iz ved be ni fazi. No vost so stra teška iz ho dišča re gi je, ki pred stav lja jo skup no iz ho dišče za pro stor - sko in raz voj no načrto va nje na re gio nal ni rav ni. Gre za izred no po mem ben do ku ment, ki bo oba vi di ka po ve zal v najz god nejši fazi načrto va nja ter tako dal pod la go za bolj NADREJENI DOKUMENTI NA RAVNI EU IN DRŽAVE • za pripravo strateških izhodišč regije Strokovne • za pripravo RPP in RRP podlage • NRUP posredujejo podatke, usmeritve, omejitve, razvojne pobude/načrte STRATEŠKA IZHODIŠČA REGIJE (STRATEGIJA RAZVOJA REGIJE) • regijska razvojna mreža • NRUP - nosilci razvoja in urejanja prostora Deležniki REGIONALNI REGIONALNI • gospodarstvo • NVO in splošna javnost PROSTORSKI RAZVOJNI PLAN (RPP) PROGRAM (RRP) • podzakonski akt Vlade RS Vsebina • združuje razvojni in prostorski in oblika vidik na regionalni ravni PROSTORSKI IZVEDBENI DOGOVOR ZA AKTI: RAZVOJ REGIJE • državni prostorski načrt, • občinski prostorski načrt, • občinski podrobni prostorski načrt Slika19:Modelpovezovanjaprostorskegainrazvojneganačrtovanjanaregionalni ravni. 66 GEORITEM 29 ra cio nal no raz voj no načrto va nje ob hkrat nem raz mišlja nju o umeščanju po se gov v pro - stor. Stra teška iz ho dišča re gi je bi mo ra la biti zelo te me lji to pri prav ljena, us kla je na med de ležniki ter spre je ta s stra ni raz voj ne ga sve ta re gi je, ki igra po memb no vlo go tako pri pri pra vi re gio nal ne ga pro stor ske ga pla na kot re gio nal ne ga raz voj ne ga pro gra ma. Smi - sel no bi bilo, da se stro kov na iz ho dišča re gi je sprej me kot stra tegijo raz vo ja re gi je (vna prej za stra teška iz ho dišča upo rab lja mo izraz stra te gi ja raz vo ja re gi je; SRR), čeprav ta v za ko no da ji ni opre de lje na in zato ne bi bila za ve zu joča. V zve zi s tem je na mestu tudi raz mi slek, ali bi se stra te gi jo raz vo ja re gi je ob more bit ni pre no vi vključilo v Ured - bo o do ku men tih raz voj ne ga načrto va nja in po stop kih za pri pra vo pred lo ga držav ne ga pro računa (2010) in v Za kon o spod bu ja nju sklad ne ga re gio nal ne ga raz vo ja (2016). Na re gio nal ni rav ni sta nato naj po memb nejša re gio nal ni pro stor ski plan in re - gio nal ni raz voj ni pro gram kot stra teška do ku men ta ter do go vor za raz voj re gi je kot iz ved be ni do ku ment raz voj ne ga načrto va nja na re gio nal ni rav ni. ZU re P-2 (2017) pred - vi de va, da bo re gio nal ni pro stor ski plan pri prav ljen predčasno ali sočasno s pri pra vo re gio nal ne ga raz voj ne ga pro gra ma, kar bo za ra di nes klad ja v časov ni ci obeh pred - met nih po dročij iz ve dlji vo po letu 2027, bi pa lah ko pri pra va stro kov nih pod lag ter dia log na re gio nal ni rav ni po te ka la vzpo red no že ob pred vi de ni pri pra vi regional - nih raz voj nih pro gra mov za ob dob je 2021–2027. 5.2 Stro kov ne pod la ge Stro kov ne pod la ge vključuje jo prav ni ok vir pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto - va nja na re gio nal ni rav ni, na dre je ne stra teške do ku men te z državne in evrop ske rav ni, po dat ke in us me ri tve načrto val cev raz vo ja in ure ja nja pro sto ra, us me ri tve po sa mez - nih sek tor jev, ob vez ne stro kov ne pod la ge, do ločene z ZU re P-2 (2017) in ZSRR-2 (2016), ana li ze, ki da je jo vpo gled v sta nje re gi je, opre de lju je jo nje ne vire, kom pe ten ce in po - ten cia le ter raz vojne po bu de občin, gos po dars tva in ci vil ne sfe re. V stro kov nih pod la gah za stra te gi jo raz vo ja re gi je je tre ba ana li zi ra ti sta nje in razvoj ne možno sti re gij in ugo to vi ti, v čem se re gi je med se boj no raz li ku je jo, kaj so pri mer jal ne pred no sti ozi ro ma po seb no sti po sa mez nih re gij. Stro kov ne pod la ge, ki mo ra jo biti iz de la ne pred začet kom pri pra ve stra teških do - ku men tov (SRR, RRP, RPP) ali hkra ti v ok vi ru iz de la ve stra teških do ku men tov, se de li jo v dve te melj ni sku pi ni: 1. Zapripravostrategijerazvojaregije: demograf ska štu di ja, štu di je raz vo ja gos podars - tva, štu di je raz vo ja kme tijs tva, štu di je raz vo ja tu riz ma, štu di ja raz vo ja družbe nih de jav no sti, štu di ja po treb po sta no va njih, štu di ja raz vo ja člo veških virov, štu di ja sta nja oko lja, štu di ja sta nja in raz vo ja gospodar ske jav ne in fra struk tu re (prometna, ener get ska, ko mu nal na, ko mu ni ka cij ska), štu di ja me dre gio nal ne ga in čez mej nega so de lo va nja, štu di ja raz vo ja po se li tve … Štu di je mo ra jo po leg po glob lje ne ana lize vse bo va ti tudi us me ri tve za na dalj nji raz voj. 67 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji 2. ZapripravoRPP(zaprostorskorelevantnevsebine): • ur ba ni stične za sno ve in kra jin ske za sno ve, ki ju kot ob vez ni stro kov ni pod la gi za RPP do loča ZU re P-2, pri čemer je tre ba obe vr sti stro kov nih pod lag za snova ti v vse bi ni, ob li ki in po drob no sti, ki bo us tre zala do me tu RPP, • z ur ba ni stično in kra jin sko za sno vo nuj no po ve za ne stro kov ne pod la ge za do - lo čitev ur ba ne ga omrežja (rav ni na se lij gle de na vlo go v ur ba nem omrežju in oprem lje nost s funk ci ja mi) in po se li tve (raz lične vr ste po se li tve nih ob močij, regio - nalne po seb no sti, kot na pri mer rom ska na se lja, opuščena in de gra di ra na ob močja, vi no grad niška ob močja) ter za vred no te nje kra jin in ohra nja nje (re gio nal ne) pre - poz nav no sti (opre de li tev iz jem nih kra jin, raz vred no te nih ob močij, va ro va nih ob - močij na ra ve, ob močij po ten cial nih ali de jan skih konf likt nih ob močij …), • si stem ske, za ce lot no re gi jo in me dre gio nal no us kla je va nje (ana li za sta nja in teženj, ana li za raz voj nih možno sti ter po drob nejše stro kov ne pod la ge: ur ba no omrežje, omrežje gos po dar skih con, omrežje uredi tev za raz voj tu riz ma in pro stočas nih de jav no sti, omrežje pro met nih po ve zav …), • za po sa mez na prob lem ska, funk cio nal na ob močja (ur ba ni stične za sno ve za po - sa mez na večja na se lja ter kra jin ske za sno ve ali dru ge stro kov ne pod la ge za vi no grad niška ob močja, območje kra jin ske ga par ka, ob močja ure di tev za za gotav - lja nje po plav ne var no sti in dru ga pro stor sko skle nje na ob močja v več občinah) in • za po sa mez ne ure di tve (ko le sar ske po ve za ve, tu ri stična ob močja, dalj no vo di, hi - tre ce ste, želez niške pro ge …). 5.3 Struktu ra stra te gi je raz vo ja re gi je Če želi re gi ja iz ko ri sti ti last ne po ten cia le in se pri la go di ti spre mem bam, po tre - bu je stra te gi jo raz vo ja. Stra te gi ja raz vo ja re gi je je do ku ment, ki riše ci lje in smer raz vo ja, po ka te ri želi re gi ja sto pa ti v na sled njih le tih. Na pod la gi ana li ze, stra teškega raz mišlja - nja in vključitve de ležni kov (par ti ci pa tiv ni pro ces) se opre de li jo vi zi ja in ci lji ter stra te gi ja za nji ho vo do se ga nje. Če stra te gi ja pove, kako bo re gi ja do se gla ci lje, sta RRP in RPP do ku men ta, ki opre de li ta ključne iz ved be ne ko ra ke in pro stor ske da - no sti, ki bodo re gi jo po pe lja li do za stav lje nih ci ljev. Pri pra va vseh treh do ku men tov te me lji na čim boljši ana li zi no tra nje ga (re gi ja) in zu na nje ga oko lja (iz ven re gi je). S pri pra vo stra te gi je raz vo ja re gi je želi mo: • iden ti fi ci ra ti pričako van raz voj in se pri pra vi ti na spre mem be, • vključiti in te re se ključnih sub jek tov v re gio nal ni raz voj, • iden ti fi ci ra ti in ob li ko va ti naj bolj pers pek tiv ne skup ne pro jek te, ki bodo do pri nesli k raz vo ju re gi je, • si ste ma tično po ve zati no sil ce v re gi ji z na me nom iz va ja nja skup nih raz voj nih projektov in • za go to vi ti us kla jen pro stor ski raz voj re gi je in med se boj no do pol nju joče se pro storske ukre pe. 68 GEORITEM 29 Stra te gi ja raz vo ja re gi je mora ja sno od sli ka va ti sta nje, vire, kom pe ten ce in poten - cia le re gi je, pri čemer mo ra jo raz voj ne prio ri te te iz ha ja ti iz značil no sti in spe ci fičnih po treb re gi je (raz voj na spe cia li za ci ja re gi je) in ne iz raz po ložlji vih vi rov fi nan ci ranja ozi ro ma vse bin skih po treb vsa ko krat ne ga pro gram ske ga ob dob ja. V vse bin skem smislu bi mo ra la stra te gi ja raz vo ja re gi je vse bo va ti na sled nja področja: 1. Uvod 2. Splošen opis re gi je • Te melj ni po dat ki o re gi ji z zem lje vi dom: ve li kost (km2), geo stra teška lega, šte - vi lo pre bi val cev, šte vi lo občin, šte vi lo part ner stev, lega, šte vi lo ur ba nih sre dišč, ob močja s po seb ni mi raz voj ni mi prob le mi • Krat ka zgo do vi na re gi je 3. Raz voj no iz ho dišče re gi je (gi ba nja, tren di, pred vi de va nja) • Glo bal ni kon tekst • Slo ve ni ja • Re gi ja (pov ze tek ana li tičnega dela) 4. Ana li za raz voj nih pred no sti, sla bo sti, priložno sti in ne var no sti v re gi ji (PSPN) • PSPN re gi je 5. Pro gram ski in prav ni ok vir • Stra teški do ku men ti EU • Stra teški do ku men ti Re pub li ke Slo ve ni je • Prav ne pod la ge 6. Vi zi ja, stra teški ci lji in stra te gi ja raz vo ja re gi je • Vi zi ja raz vo ja re gi je • Stra teški ci lji raz vo ja re gi je • Stra te gi ja raz vo ja re gi je, te me lječa pred vsem na raz voj ni spe cia li za ci ji re gi je 7. Glav ne stra teške us me ri tve re gi je • Glav ne stra teške us me ri tve re gi je, ki te me lji jo na stra teških ci ljih raz vo ja re gije in stra te gi ji raz vo ja re gije z na ved bo pred vi de nih ak tiv no sti (ključni in te gral ni pro jek ti) 8. Sprem lja nje in vred no te nje iz va ja nja stra te gi je V stra te gi jo raz vo ja re gi je so lah ko vključene tudi pri lo ge, kot so: • prob lem ska ana li za za po sa mez ne sek tor je in re gi jo v ce lo ti (gos podar ski, družbeni, okolj ski in pro stor ski vi dik), • PSPN za raz voj na po dročja (na pri mer gos po dars tvo, člo veški viri) in • ana li za sklad no sti stra te gi je s te melj ni mi stra teškimi do ku men ti EU in Slo ve ni je. Pri pri pra vi stra te gi je raz vo ja re gi je je tre ba slediti tudi načelom raz voj nih politik Vla de. Tako mo ra jo pri pri pra vi in iz va ja nju raz voj nih po li tik Vla de nji ho vi pri prav - ljav ci in iz va jal ci spošto va ti načela: • upošte va nja raz voj nih prio ri tet, • upošte va nja eko nom skih, so cial nih in pro stor skih možno sti in ome ji tev, 69 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji • traj nost ne ga raz vo ja, • part ners tva s so cial ni mi in re gio nal ni mi part ner ji ter ci vil no družbo in • in for mi ra nja. Na pod la gi spre je te stra te gi je raz vo ja re gi je se sočasno začneta pri prav lja ti oba do ku men ta: RPP in RRP, pri čemer vsak od nji ju sle di za kon skim do ločilom, ki urejajo nju no pri pra vo. 5.4 Pro ce sni vi dik načrto va nja na re gio nal ni rav ni Ko so stra teška iz ho dišča re gi je pri prav lje na, us kla je na med de ležniki in spre je - ta, so ta te melj za pri pra vo vseh do ku men tov na re gio nal ni rav ni. Če se pri tem osre do točimo na po stop ke pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja (sli ki 20 in 21), ima ta pri pra vi re gio nal ne ga raz voj ne ga pro gra ma in re gio nal ne ga pro stor ske ga pla - na po sa mez ne skup ne točke, ki bi jih bi bilo v pri hod nje smi sel no še nad gra di ti oziroma pri pra vo do ku men tov še bolj po ve za ti (sli ka 22). V skla du s 13. čle nom Za ko na o spod bu ja nju sklad ne ga re gio nal ne ga raz vo ja je re gio nal ni raz voj ni pro gram te melj ni stra teški in pro gram ski do ku ment na re gio nal - ni rav ni. Re gio nal ni raz voj ni pro gram ni pred pis, pač pa raz voj ni ozi ro ma pro gram ski do ku ment, ki nima splošne ve ljav no sti. Re gio nal ni raz voj ni pro gram se iz va ja z do go vo rom za raz voj re gij. To je dvo stran - ski iz ved be ni akt, s ka te rim se ure sničuje re gio nal ni raz voj ni pro gram tako, da se do ločijo ključni re gij ski in sek tor ski pro jek ti za pre ma go va nje raz voj nih ovir ter viri fi nan ci ra nja, pri čemer ima jo pred nost pri uvrščanju v do go vor pro jek ti za do se ga - nje raz voj ne spe cia li za ci je raz voj ne re gi je. Do go vor za raz voj re gi je se skle pa za ob dob je štirih let. Pod pišeta ga pred sed nik raz voj ne ga sve ta re gi je in mi ni ster, pri sto jen za re gio nal ni raz voj. Do go vor vključuje re gij ske pro jek te in sek tor ske pro jek te, ki so ključni za raz voj ni pre boj in raz voj no spe cia li za ci jo re gi je. Sek tor ski pro jekt je raz vojni projekt, ki ure sničuje pro gram pri stoj ne ga mi ni strs tva za do se ga nje ci ljev na po dročju dela mi ni strs tva in ima tudi po mem ben vpliv na ure sničeva nje raz voj nih prio ri tet v regiji. Re gij ski pro jekt pa je raz voj ni pro jekt, ki te me lji na re gio nal nem raz vojnem pro gra - mu, ure sničuje raz voj ne prio ri te te re gi je in iz ko rišča nje ne raz voj ne po ten cia le. Tudi za ob dob je po letu 2020 bodo pri prav lje ni re gio nal ni raz voj ni pro gra mi. Sklad - no z Za ko nom o spod bu ja nju sklad ne ga re gio nal ne ga raz vo ja re gio nal ni raz voj ni svet sprej me RRP za novo pro gram sko ob dob je naj poz ne je leto pred kon cem pred hod - ne ga pro gram ske ga ob dob ja, kar je de cem bra 2019. V pre te klo sti je pri pra va RRP-jev za mu ja la, saj se je re gio nal na po li ti ka pre težno fi nan ci ra la iz sred stev ko he zij ske po - li ti ke EU in so bili spre je ti pro gram ski do ku men ti (ope ra tiv ni pro gra mi, part ner ski spo ra zum) stra teško iz ho dišče za pri pra vo RRP-jev. Ker v na sled nji fi nančni pers - pek ti vi pričaku je mo zmanjšanje EU sred stev (ko he zij ska po li ti ka), je tre ba iz ko ri sti ti ob sto ječe finančne vire in pri do bi ti nove vire iz držav ne ga pro računa. Zato je tre ba 70 GEORITEM 29 začeti s pri pra vo RRP-jev že v letu 2018, saj je le tako možno pri ka za ti/oce ni ti re gio - nal ne po tre be. RRP vse bu je: 1. ana li zo re gio nal nih raz voj nih po ten cia lov: opre de li tev ključnih razvoj nih ovir in pred no sti re gi je, vključno s po ložajem re gi je v med na rod nem pro sto ru (pov - ze to iz stra te gi je raz vo ja re gi je), 2. opre de li tev vi zi je raz vo ja re gi je (pov ze to iz stra te gi je raz vo ja re gi je), 3. opre de li tev raz voj nih spe cia li za cij re gi je (pov zeto iz stra te gi je raz vo ja re gi je), 4. opre de li tev (stra teških) raz voj nih ci ljev re gi je (pov ze to iz stra te gi je raz vo ja re gije), 5. opre de li tev in opis raz voj nih prio ri tet re gi je s kvan ti fi ci ra ni mi ka zal ni ki in na - vedbo vi rov po dat kov za sprem lja nje ka zal ni kov, 6. opre de li tev in po dro ben opis ukre pov v ok vi ru po sa mez ne prio ri te te z: • opi som pred vi de nih ak tiv no sti, s ka te ri mi se bo iz va jal ukrep, • časov nim načrtom za iz ved bo, • ok vir nim fi nančnim ovred no te njem in pred vi de ni mi viri fi nan ci ra nja, • pri ka zom kvan ti fi ci ra nih ka zal ni kov in vi rov sprem lja nja ka zal ni kov, 7. opre de li tev si ste ma sprem lja nja, vred no te nja in or ga ni zi ra no sti iz va ja nja RRP, 8. opre de li tev si ste ma in for mi ra nja in ob veščanja jav no sti o načrto va nju in iz va janju RRP, 9. pred sta vi tev naj po memb nejših re gij skih pro jek tov: • re gij ski stra teški pro jek ti, • na cio nal ni pro jek ti, ki ima jo stra teški po men za re gi jo, 10. sez nam pro jek tov s po drob nim opi som vse bin, kot so: • de lov ni na ziv pro jek ta, • pov ze tek pro jek ta, • na ved ba prio ri te te in ukre pa, v ka te ra se uvršča pro jekt, • cilj na sku pi na, ki ji je pro jekt na me njen, in ana li za nje nih po treb, • opis na me na in ci ljev pro jek ta ter opis sklad no sti z raz voj no spe cia li za ci jo regije, • pred sta vi tev no sil ca pro jek ta ozi ro ma sku pi ne part ner jev, • opis po sa mez nih ak tiv no sti, • ok vir ni časov ni načrt pro jek ta, • pro stor ska opre de li tev pri mer nih lo ka cij za iz va ja nje ak tiv no sti, • pri kaz ok vir ne finančne oce ne po ak tiv no stih in ok vir ne ce lot ne vred no sti, • pri kaz ok vir ne ce lot ne vred no sti po pred vi de nih vi rih fi nan ci ra nja in • opis ka zal ni kov ter na ved ba vi rov po dat kov za sprem lja nje ka zal ni kov. To zah te va iz va ja nje pro jek tov, ki bodo pris pe va li k po večeva nju kon ku renčno - sti pod je tij, ohra nja nju in us tvar ja nju no vih (ka ko vost nih) de lov nih mest, iz boljšanju kom pe tenc pre bi vals tva in za po sle nih ter k iz boljšanju pri vlačno sti/pre poz nav no sti slo ven skih re gij. Re gij ski pro jek ti naj te me lji jo na ja sno izraženih po tre bah in/ali na raz voj ni spe cia li za ci ji po sa mez ne re gi je. Tak pri stop zah te va: • us trez no kri tično maso (kon cen tra ci ja), 71 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji • koor di na ci jo pro jek tov (si ner gi ja) in • us trez no pro jekt no vo de nje. Ce lo ten RRP mora biti us kla jen s Stra te gi jo raz vo ja Slove ni je in raz voj ni mi politika - mi, z držav nim stra teškim pro stor skim ak tom, z vars tve ni mi in raz voj ni mi do ku men ti za va ro va nih in va ro va nih ob močij ter mora iz ka zo va ti način raz vo ja pri mer jal nih pred - no sti re gi je v od no su do so sed njih re gij in v med na rodnem raz voj nem po ve zo va nju. Na sli ki 21 je pri ka za na she ma pri pra ve re gio nal ne ga raz voj ne ga pro gra ma za obdob - je 2021–2027, kjer se v prvi fazi pri pra vi Stra te gi ja raz vo ja re gi je (SRR) in v dru gi fazi Do go vor za raz voj re gi je (DRR). Za raz li ko od re gio nal ne ga raz voj ne ga pro gra ma je re gio nal ni pro stor ski plan nov do ku ment, s ka te rim do slej ni smo ime li iz kušenj, razen že ome nje nih po sku sov pri - pra ve re gio nal nih za snov pro stor ske ga raz vo ja. V 75. členu ZU re P-2 (2017) je re gio nal ni pro stor ski plan opre de ljen kot pro stor - ski stra teški akt, s ka te rim se država in občine na pod la gi Stra te gi je pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004), nje ne ga ak cij ske ga pro gra ma, dru gih raz voj nih ak tov države in raz - voj nih ci ljev EU do go vo ri jo ter us kla di jo o pro stor skem raz vo ju po sa mez ne raz voj ne re gi je in do ločijo bis tve ne raz voj ne pri ložno sti. V re gio nal nem pro stor skem pla nu se us kla di jo in do ločijo (ZU re P-2 2017, 75. člen): • ci lji in pred nost ne na lo ge pro stor ske ga raz vo ja, • me sta, dru ga ur ba na na se lja in mo re bit na dru ga na se lja, ki so po memb na za raz - voj re gi je, ka te rim se do loči nji ho va vlo ga ter ok vir na ob močja za nji hov dol go ročni raz voj, • širša mest na ob močja, • za sno va omrežij družbene in fra struk tu re, • za sno va omrežij gos po dar ske jav ne in fra struk tu re, • za sno va sta no vanj skih ob močij, • pred nost na ob močja za raz voj po sa mez nih de jav no sti, ki so po memb ne za re gi jo, • za sno va ze le ne ga siste ma re gi je in • po ve za ve s so sed nji mi ob močji. Po leg našte te ga se v njem us kla di jo tudi za sno ve pro stor skih ure di tev držav nega po me na tako, da se opra vi ta vsaj pred hod no vred no te nje in ute me lji tev možnih va - riant, opre de li jo pred lo gi iz ve dlji vih va riant in po da jo us me ri tve za nji ho vo prostor sko načrto va nje. Te so pod la ga za iz ved bo po stop ka držav ne ga pro stor ske ga načrto vanja sklad no s tem za ko nom. V re gio nal nem pro stor skem pla nu se ob vez no us kla di jo in do ločijo za sno ve pro - stor skih ure di tev lo kal ne ga pomena, ki se ga jo na ob močje več občin ali vpli va jo na raz voj več občin, med ka te re spa da jo zla sti: • pro stor ske ure di tve, ki so ne po sred no na me nje ne oprav lja nju lo kal nih gos po darskih jav nih služb s po dročja vars tva oko lja, 72 GEORITEM 29 Sodelovanje Organ Faze priprave MGRT in resornih Vključenost odločanja ministrstev MOP Smernice MGRT, Razvojni svet Sklep o pripravi RRP MOP, resornih regije + ministrstev, Program priprave RRP SVRK Formalni in Formalni in Sodelovanje in vključevanje neformalni neformalni javnosti, delo v odborih, seje sestanki z RRA sestanki z RRA RSR, delo RRA in MGRT in MOP Predlog SRR (strateška izhodišča regije) Formalna Vloga za pridobitev Mnenje s področja mnenja resornih mnenja MGRT, prostorskega ministrstev, MOP k predlogu SRR razvoja (MOP) SVRK Formalno mnenje MGRT, MOP k predlogu SRR Razvojni svet regije, Svet regije Sprejem SRR Priprava DRR Formalna mnenja Mnenje s področja Vloga za pridobitev mnenja MGRT, resornih prostorskega MGRT, MOP k DRR ministrstev, razvoja regije SVRK k DRR (MOP) Pozitivno mnenje MGRT k DRR Razvojni svet Sprejem SRR regije, Svet regije Slika20:Shematskiprikazpripraveregionalnegarazvojnegaprogramazaobdobje 2021–2027. 73 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji • pred nost na raz voj na ob močja za sta no vanj sko os kr bo, • pred nost na ob močja za gos po dar ski raz voj, ki same ali kot širi tev ob sto ječih pre - se ga jo 10 ha upo rab ne po vršine (in du strij ske, obrt ne, tr gov ske, po slov ne, lo gi stični cen tri), • večja na ku po val na sre dišča, ki sama ali kot širi tev ob stoječih pre se ga jo 5000 m2 bruto tlo ri sne po vršine, • in fra struk tur na voz lišča in pro stor ske ure di tve, na me nje ne ure ja nju skup ne ga javnega pot niškega pro me ta in • ob močja za ob jek te po memb nejše družbene in fra struk tu re. Na pred log po sa mez ne občine se ob strinjanju preo sta lih občin v raz voj ni re gi ji v re gio nal nem pro stor skem pla nu lah ko us kla di jo in do ločijo tudi za sno ve dru gih pro stor skih ure di tev lo kal ne ga po me na. Re gio nal ni pro stor ski plan vse bu je us me ri tve za pro stor ski raz voj re gi je, pred - vsem us me ri tve za raz voj po se li tve, za raz voj gos po dar ske jav ne in fra struk tu re in za ure ja nje kra ji ne s pou dar kom na ohra nja nju kra jin ske iden ti te te. Sklad no z ZU re P-2 se us me ri tve pred nost no po da jo gle de na po memb ne raz voj - ne možno sti ali prob le me v raz voj ni re gi ji. Zato je tudi v tem pri me ru ključna pri pra va ka ko vost nih stra teških iz ho dišč re gi je/stra te gi je raz vo ja re gi je in tudi, da se pri prava us kla ju je z re gio nal nim raz voj nim pro gra mom. ZU re P-2 do loča, da se re gio nal ni pro stor ski plan pri pra vi pred ali sočasno z re - gio nal nim raz voj nim pro gra mom. Pri tem za ra di na ra ve obeh do ku men tov pred laga - mo, da je pri pra va sočasna, pri čemer se je tre ba za ve da ti raz lične ročno sti do ku men tov, kar pome ni, da bi se re gio nal ni pro stor ski plan po sed mih le tih mo ral po so do bi ti in us kla di ti z no vim re gio nal nim raz voj nim pro gra mom. Sklad no s pro ce sni mi značil nost mi obeh do ku men tov (RRP in RPP), pred la ga - mo po ve zo va nje po stop kov načrto va nja, kot pri ka zu je sli ka 22. S pri pra vo stra te gi je raz vo ja re gi je in z im ple men ta ci jo gor nje she me po ve zo va - nja med pro stor skim in raz voj nim načrto va njem, bi se us kla je nost obeh načrto vanj močno iz boljšala, s čimer pa bi se iz boljšala tudi ka ko vost načrto va nja na re gio nal - ni rav ni. Po leg po ve zo va nja pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja na rav ni re gi je pa je za us pešno in učinkovito načrto va nje na rav ni re gij ključno ka ko vost no sek tor sko načrto va nje ozi ro ma opre de lje va nje sek tor skih ci ljev na re gio nal ni rav ni ter da is - točasno pri de do iz boljšanja med sek tor ske ga po ve zo va nja/so de lo va nja. 5.5 De ležniki In sti tu cio nal no vključene deležnike opre de lju je ta za ko na z obeh pred met nih po - dročij, širši na bor de ležni kov pa vključuje po leg uprav nih struk tur (vla da, mi ni strs tva, občine, agen ci je …) še de ležnike s po dročja gos po dars tva, ne vlad nih or ga ni za cij 74 GEORITEM 29 1. IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO RPP Priprava regionalnega prostorskega plana se začne, ko se država in vse občine v razvojni regiji po posvetovanjih z javnostjo dogovorijo in uskladijo o njegovi okvirni vsebini, postopku priprave in načinu sodelovanja z udeleženci pri urejanju prostora in sosednjimi razvojnimi regijami. 2. OBJAVA IZHODIŠČ V PROSTORSKEM Ministrstvo, pristojno INFORMACIJSKEM SISTEMU (PIS) za okolje, odloči Objavi se podatek, da se dela RPP o morebitni izvedbi in navedejo vsa dogovorjena izhodišča. CPVO 3. PRIPRAVA STROKOVNIH PODLAG Obvezne strokovne podlage (UZ in KZ) in druge strokovne podlage Podajo jih tudi NUP (razvojni in varstveni interesi za razvojno regijo in sosednja območja. 4a. PRIPRAVA STRATEŠKIH 4b. PRIPRAVA OSNUTKA RPP Okoljsko poročilo IZHODIŠČ RPP (na podlagi izdelanih (če je potrebno) (Strategija razvoja regije) strokovnih podlag) Predlogi in pripombe 5. JAVNA OBJAVA OSNUTKA RPP V PROSTORSKEM javnosti. INFORMACIJSKEM SISTEMU (PIS) Mnenja NUP (o skladnosti in na krajevno običajen način v posameznih občinah s predpisi, razvojnimi JAVNA RAZGRNITEV NAJMANJ 60 DNI IN JAVNA OBRAVNAVA dokumenti in podanimi strokovnimi podlagami) Ministrstvo pristojno 6. PREDLOG STALIŠČ DO PRIPOMB IN za okolje odloči PREDLOGOV Z JAVNE RAZGRNITVE o sprejemljivosti vplivov na okolje PREDLOG RPP 7. SPREJEM RPP Komisija za prostorski (Razvojni svet regije, kot je določeno razvoj Vlade RS izda s predpisi o spodbujanju regionalnega razvoja) mnenje o RPP 8. JAVNA OBJAVA SPREJETEGA RPP V PROSTORSKEM INFORMACIJSKEM SISTEMU Slika21:Shematskiprikazpripraveregionalnegaprostorskegaplana. 75 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji STRATEŠKE PODLAGE Strategija razvoja Slovenije 2030, Strategija prostorskega razvoja Slovenije Cilji, usmeritve, programi in instrumenti regionalne politike 2021–2027 (MGRT), Smernice ministra, pristojnega za prostor glede prostorskega razvoja v regiji DOGOVOR MED VLADO IN OBČINAMI (IZHODIŠČA), IMENOVANJE ENOTNEGA ORGANA REGIJE ( Razvojni svet regije je vzpostavljen na začetku vsake fina č n ne perspektive), IMENOVANJE PRIPRAVLJALCA (RRA) Posvetovanja z resorji (NRUP) in z javnostjo, dogovor in uskladitev okvirne vsebine, strokovnih podlag, postopka priprave in načina sodelovanja z udeleženci in sosednjimi razvojnimi regijami v postopku priprave RPP in RRP. OBJAVA SKLEPA O ZAČETKU PRIPRAVE RPP IN OBJAVA PROGRAMA PRIPRAVE RRP TER IZHODIŠČ V PROSTORSKEM INFORMACIJSKEM SISTEMU (PIS) PRIPRAVA STROKOVNIH PODLAG IN PRIDOBITEV SMERNIC NRUP Obvezne strokovne podlage (UZ in KZ) in druge strokovne podlage za celotno regijo, posamezna (pod)območja, posamezne prostorske ureditve, sisteme …). Zagotovijo jih regija, občine, NRUP (razvojni in varstveni interesi), SVRK in ostali sektorji za razvojno regijo in sosednja območja. PRIPRAVA STRATEŠKIH IZHODIŠČ REGIJE (predlog SRR) (na podlagi strokovnih podlag in analiz), ki jih potrdijo MGRT, MOP PRIPRAVA OSNUTKA RPP POTRJENA STRATEGIJA (usklajevanje različnih interesov, RAZVOJA REGIJE strokovnih podlag, zahtev …) (Razvojni svet regije, Svet regije) JAVNA RAZGRNITEV PREDLOG STALIŠČ DO PRIPOMB IN PREDLOGOV Z JAVNE RAZGRNITVE PREDLOG RPP PREDLOG DOGOVORA ZA RAZVOJ REGIJ usklajevanje z NRUP usklajevanje z MGRT, SVRK, in občinami resornimi ministrstvi in občinami USKLAJEN PREDLOG RPP DOPOLNJEN PREDLOG DRR SPREJEM RPP SPREJEM DRR (Razvojni svet regije) Slika22:Shemazdruženegapostopkapripraveregionalnegarazvojnegaprogramain regionalnegaprostorskegaplanav razvojniregiji. 76 GEORITEM 29 in splošne jav no sti. Vključenost vseh ome nje nih de ležni kov je ključna za us pešno načrtova nje, saj lah ko le tako zbe re mo vse raz voj ne po bu de, še bolj po memb no pa je nji ho vo vključeva nje z vi di ka im ple men ta ci je. Pra vočasna vključenost vseh de ležni - kov in spre je ma nje nji ho vih po bud ob vsa ko kratni pri pra vi stra teških in pro gram skih do ku men tov sta po memb na z vi di ka poi sto ve te nja de ležni kov s spre je ti mi pred nost - ni mi na lo ga mi, načelo ma pa so tudi spre je ti do ku men ti ka ko vost nejši in jih je lažje iz va ja ti. Po mem ben de jav nik po ve zo va nja in us kla je vanja na re gio nal ni rav ni bi bila tudi in sti tu cio nal na po ve za nost pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja. Za po ve za nost obeh po dročij bi mo ra la v prvi vr sti skr be ti Vla da RS, in si cer z ja snim, med se bojno us kla je nim in po ve za nim za ko no daj nim ok vi rom, ja snimi stra teškimi do ku men ti ter zla sti z za go tav lja njem ka ko vost ne ga načrto va nja sek tor skih po li tik, ki bi ime le ci - lje do ločene tudi na re gio nal ni rav ni. Z uved bo ho ri zon tal ne re gio nal ne po li ti ke in do go vo rov za raz voj re gij se je močno po večala vpe tost sek torjev v raz voj no načrto va nje. Ti so bili že prej prek no sil cev ure - ja nja pro sto ra vključeni v pro stor sko načrto va nje. S tega vi di ka tu pred la ga mo, da se ter min no si lec ure ja nja pro sto ra spre me ni v no si lec raz vo ja in ure ja nja pro sto ra, s čimer je mišljeno, da po sa me zen sek tor po da ja tako raz voj ne po bu de kot vars tve - ne režime. Za ra di ce lost ne ga načrto va nja, ki vključuje tako gos po dar ski, so cial ni in pro stor ski vi dik, naj med no sil ce raz vo ja in ure ja nja pro sto ra so di jo vsi re sor ji. Prav tako je smi sel no, da se pre ve ri in, kjer je mo goče, poe no ti nji ho va re gio nal na mreža, po mem ben pou da rek pa je tre ba na me ni ti tudi iz boljšanju sek tor ske ga načrto va nja ter opre de lje va nju sek tor skih ci ljev na rav ni re gij. Na sled nja stična točka med obe ma vr sta ma načrto va nja je razvoj ni svet re gi je, ki spre je ma tako re gio nal ni raz voj ni pro gram kot re gio nal ni pro stor ski plan. Čeprav ZU re P-2 gle de pri prav ljav ca RPP pušča od pr to in ter pre ta ci jo, pred la ga - mo, da to na lo go oprav lja re gio nal na raz voj na agen ci ja. S tem bi se pri pra va RRP in RPP združila v eni in sti tu ci ji, prav tako ima jo re gio nal ne raz voj ne agen ci je že utečeno so de lo va nje z občina mi in os ta li mi de ležniki v re gi ji, oprav lja nje to vrst nih na log pa je tudi za kon sko ure je no z 19. čle nom ZSRR-2. Ven dar pa je pri tem po - memb no pou da ri ti, da je tre ba re gio nal ne raz voj ne agen ci je pred hod no ka drov sko okre pi ti s pro stor ski mi načrto val ci, pri čemer je tre ba za go to vi ti in ter dis ci pli nar no za sto pa nost sku pi ne, po leg tega pa je tre ba delo tudi us trez no fi nančno ovred no ti ti ter za go to viti po treb na si stem ska sreds tva. Re gio nal ne raz voj ne agen ci je bi bile tudi naj pri mer nejši pri prav lja vec stra te gi je raz vo ja re gi je. Us mer ja nje raz vo ja zah te va us trez ne spo sob no sti v vseh fa zah raz voj - ne ga načrto va nja: ana li za, do ločitev ključnih kom pe tenc regije, raz vi ja nja stra te gij, iz va ja nja stra te gij ter sprem lja nja in vred no te nja. Zato je po treb no stal no us po sablja - nje za po sle nih na re gio nal nih raz voj nih agen ci jah ter po moč od go vor ne ga mi ni strs tva pri pri pra vi pro gra mov, ukre pov in pro jek tov. 77 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji 5.6 Fi nan ciranje Uved ba RPP bo zah te va la reor ga ni za ci jo ob sto ječih in sti tu cij (no sil ci ure ja nja pro sto ra – NUP-i, MOP …) ter pri pra vo in iz de la vo stra te gi je raz vo ja re gi je, pri mer - nih stro kov nih pod lag ter sa me ga RPP, kar pa bo vse zah te va lo do dat ne fi nančne vire. MOP in NUP-i se že se daj srečuje jo s ka drov ski mi ome ji tva mi, pri manj kljaj pa bo od slej še bolj izra zit, ven dar pa je za ra di ne poz na va nja tre nut nih ka drov skih raz - mer in po ten cial nih re zerv ne mo goče oce ni ti fi nančne po sle di ce. Zato pred po stav lja mo, da bodo vključene in sti tu ci je us trez ne ka dre žele le za go to vi ti v ok vi ru no tra njih re - zerv, kar pa bo za ra di že ome nje ne ka drov ske pod hra nje no sti težko iz ve dlji vo. Kot po ten cial ne pri prav ljav ke RPP-jev se bodo mo ra li ka drov sko in fi nančno okre - pi ti RRA-ji, kar pa ne bi bilo po memb no zgolj za pri pra vo do ku men tov, tem več bi RRA-ji lah ko nu di li stro kov no po moč občinam tudi na dru gih po dročjih ure ja nja pro sto ra (me to do loška vprašanja pri pri pra vi pro stor skih ak tov, pri pra va pro jekt nih na log, raz pi sov, vo de nje evi denc in priprava po ročil o sta nju v pro sto ru in sta nju oko - lja …). Dom ne va mo, da bi vsak RRA v pov prečju po tre bo val naj manj dve do dat ni za po sli tvi, kar znaša v ob dob ju treh let pov prečen do da ten strošek za vsak RRA v vred - no sti oko li 180.000 evrov, kar znaša 2.160.000 evrov za vseh 12 RRA-jev. Upošte va li smo zne sek fi nan ci ra nja splošnih raz voj nih na log po re gi jah za leto 2016. Sklad no z ana lo gi jo fi nan ci ra nja splošnih raz voj nih na log po re gi jah naj bi 60 % zne ska fi nan - ci ral MOP in 40 % občine. Po treb no bi bilo plačati še iz de lo val ce RPP in iz de la vo stro kov nih pod lag. Za iz de la vo stro kov nih pod lag (na cio nal na ra ven, za ce lot no Slo - ve ni jo) bi po naši oce ni po tre bo va li oko li 500.000 evrov in še za iz de la vo dru gih stro kov nih pod lag pov prečno 250.000 evrov za vsa ko regijo, za iz de la vo RPP-jev pa pov prečno po 150.000 evrov. Vse sku paj bi v treh le tih znašalo 5.060.000 evrov, kar je bis tve no več od oce ne pri prav ljav cev za ko na (3.600.000 evrov). Gle de na vse bi no re gio nal ne ga pro stor ske ga pla na, ki naj bi us kla je val tudi zasno ve pro stor skih ure - di tev držav ne ga po me na, se del držav ne ga so fi nan ci ra nja pre ne se na po bud ni ke za državno pro stor sko načrto va nje. Pris pe vek občine, na me njen re gio nal ne mu pro stor - ske mu pla nu, se de lo ma po kri je iz na slo va zmanjšanja ob se ga in pod lag za izdela vo občin ske ga pro stor ske ga načrta. Pri skup nem zne sku ne upošte va mo po treb nih sred - stev za pri pra vo stra te gi je raz vo ja re gi je in pri pra vo RRP, kar bi do dat no zah te va lo sku paj pov prečno 100.000 evrov na raz voj no re gi jo za pri pra vo in spre je ma nje stra - te gije raz vo ja re gi je in RRP ter še do dat nih 50.000 za stro kov ne pod la ge. 5.7 Tve ga nja Za stav lje ni mo del je iz ve dljiv pod po go jem, da vse vključene stra ni k stra teškemu načrto va nju na re gio nal ni rav ni re sno pri sto pi jo. To vključuje vse te ri to rial ne rav ni, 78 GEORITEM 29 vse sek tor je ter tudi ak tiv no vlo go os ta lih de ležni kov, po memb nih za stra teško načrto - va nje na re gio nal ni rav ni. Ključno tve ga nje pri iz va ja nju mo de la vi di mo v nev ključeva nju sek tor jev. Kot je po ka za la de lav ni ca z nji ho vi mi pred stav ni ki, je stra teško načrtovanje po na va di osre - do točeno zgolj na po dročje sek tor ja, med tem ko je po ve zo va nje z os ta li mi re sor ji red ko. Prav tako so sek tor ski do ku men ti pri prav lje ni za raz lična časov na ob dob ja, nji ho vi ci lji pa so le red ko opre de lje ni na rav ni re gij. Dru go tve ga nje je lah ko ne kom pe tent nost pri prav ljav cev, v ko li kor us trez na ka - drov ska za sed ba ne bo pred po goj za iz va ja nje to vrst ne ga načrto va nja, kar pa je za go to vo po ve za no tudi s fi nančnimi viri za do dat ne za po sli tve. Gle de na ugo tov lje no šibko po ve zo va nje med občinami je lah ko prob lem tudi ne - zain te re si ra nost le-teh pri pri pra vi skup nih stra teških do ku men tov, še zla sti, ker bo po tre ben tudi nji hov fi nančni vložek. Na dru gi stra ni je tve ga nje lah ko tudi nji ho va pre močna želja, da bi v re gio nal ne do ku men te vključili vsebine, ki so izra zi to lo kal - ne ga po me na, s čimer se je že soočila slo ven ska re gio nal na po li ti ka. Ključnega po me na za us pešno načrto va nje na re gio nal ni rav ni so tudi stro kov - ne pod la ge. Te mo ra jo biti te me lji te in pra vočasno pri prav lje ne, da je načrto va nje nare je no na trd nih te me ljih. S tega vi di ka je ključno tve ga nje to, da občine ali država ne bi bile pri prav lje ne fi nan ci ra ti po treb nih štu dij, ali pa bi se za do vo lji le z zgolj po - vršnim pre gle dom sta nja. Eno od tve ganj je tudi od sot nost ali neus kla je nost jasnih na vo dil za pri pra vo do - ku men tov na re gio nal ni rav ni, kar bi ob po manj ka nju iz kušenj vo di lo v med se boj no ne pri mer lji ve do ku men te, lah ko pa tudi v nji ho vo vprašlji vo ka ko vost. 6 Pri po ročila Za us pešnejše načrto va nje na re gio nal ni rav ni ter zla sti za boljše us kla je va nje in po ve zo va nje pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja na re gio nal ni rav ni pred la - ga mo: 1. Us kla je va nje za kon skih do ločil obeh pred met nih po dročij ob vsa ko krat nem spre mi nja nju za ko nov in pod za kon skih ak tov ter skrb za us trez no obrav na vo regio - nal ne ga načrto va nja v sek tor skih za ko no da jah. V tem ok vi ru naj se teži k izob li - ko va nju enot ne ozi ro ma do pol nju joče se struk tu re ključnih de ležni kov, združeva nje po stop kov (kjer je to iz ve dlji vo), ve li ko skrb pa je tre ba na me ni ti zla sti sek tor ske - mu povezo va nju in us kla je va nju z opre de li tvi jo ci ljev na re gio nal ni rav ni. Po mem - ben ukrep z vi di ka prav ne ure di tve načrto va nja na re gio nal ni rav ni bi bila tudi do pol ni tev Ured be o do ku men tih raz voj ne ga načrto va nja in po stop kih za pri pra - vo pred lo ga držav ne ga pro računa, ki bi lah ko kot sku pen stra teški do ku ment na rav ni re gi je opre de li la stra te gi jo raz vo ja re gi je. 79 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji 2. V pro ce su pri pra ve re gio nal nih pro stor skih pla nov in re gio nal nih raz voj nih pro - gra mov naj se pri pra vi jo in sprej me jo stra teška iz ho dišča re gi je, ki bodo po memb na pod la ga za pri pra vo obeh do ku men tov. Kjer vključeni de ležniki do sežejo kon senz, naj stra teška iz ho dišča sprej me jo kot stra te gi jo raz vo ja re gi je. S spre mem bo Ured - be o RRP bi bila ure di tev do pol nje na s tem, da bi se stra teški del pri pra vil in spre jel kot po se ben faz ni do ku ment pod ime nom »Stra te gi ja raz vo ja re gi je«. Re gio nalni raz voj ni pro gram (končni do ku ment) pa naj bi vključil stra te gi jo raz vo ja re gi je in pro gram ski del RRP. Na enak način bi bilo tre ba s pod za kon skim ak tom ZU re P-2 do ločiti, da se v po stop ku pri pra ve re gio nal ne ga pro stor ske ga pla na sprej me stra - te gi ja raz vo ja re gi je kot faz ni do ku ment. Pri po ročamo, da se stra te gi je raz vo ja re gi je in re gio nal ni raz voj ni pro gra mi pri pra vi jo že pred pri hod njo fi nančno pers pektivo. 3. Pri pra va stra teških iz ho dišč ozi ro ma stra te gi je raz vo ja re gi je mora te me lji ti na ka - ko vost nih ana li zah in stro kov nih pod la gah. Kjer je te smi sel no pri pra vi ti za vse re gi je sku paj, naj jih pra vočasno za go to vi jo pri stoj na mi ni strs tva (na pri mer de - mo graf ska štu di ja). Za pri pra vo stro kov nih pod lag je tre ba za go to vi ti za dost na fi nančna sreds tva. Po se bej pri po ročamo, da se v na sled njih le tih, ko je pred vi de - na pri pra va pro gram skih do ku men tov za novo pro gram sko ob dob je, re gio nal nih raz voj nih pro gra mov in re gio nal nih prostors kih pla nov, pri prav ljav ci po sa mez - nih do ku men tov po vežejo med se boj in sku paj za go to vi jo vse po treb ne stro kov ne pod la ge in ana li ze. 4. Za go to vi ti je tre ba učin ko vi to med sek tor sko so de lo va nje ter us kla je va nje sek tor - skih ci ljev na re gio nal ni rav ni. Pred hodno je tre ba do seči, da sek tor ji re gio nal ni vi dik vključijo v svo ja stra teška načrto va nja. 5. Z vi di ka vključeno sti sek tor jev bi bilo smi sel no raz mi sli ti o enot ni re gio na li za ci ji po sa mez nih služb ter o opre de li tvi enot ne ga časov ne ga ok vir ja sek tor ske ga načrto - va nja (krat ko ročno, sred nje ročno, dol go ročno), pri čemer pred la ga mo, da je tre nut ni časov ni ok vir pri la go jen Stra te gi ji raz vo ja Slo ve ni je in Ak cij ske mu pro gra mu za iz va ja nje Stra te gi je pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je, to je do leta 2030. 6. Pri načrtovanju na re gio nal ni rav ni je tre ba iz ha ja ti iz pre poz na nih po treb, prob - le mov, kom pe tenc in po ten cia lov re gij, ne pa iz ob li kov nih in vse bin skih priča - ko vanj vsa ko krat ne fi nančne pers pek ti ve. 7. Za pri prav ljav ca re gio nal nih pro stor skih pla nov naj se z jav nim poob la sti lom na pod la gi 19. člena ZSRR-2 do loči re gio nal na raz voj na agen ci ja po sa mez ne re gi je, pri čemer mora vsa ka za go to vi ti us trez no stro kov no us po sob lje no sku pi no načrto - val cev, ki bodo kom pe tent no po kri va li vsa po treb na po dročja. Kjer je iz de la va RPP pre puščena zu na nje mu iz va jal cu, mora tudi ta za go to vi ti us trez no ka drov sko sestavo iz de lo val cev. 8. Za pri pra vo RPP je tre ba pri pra vi ti ka ko vo sten pod za kon ski akt, pra vil nik ali na - vo di la za iz de la vo, ki bo ja sno opre de lil vlo go, vse bi no, način pri pra ve in ob li ko RPP. 80 GEORITEM 29 9. Vse RPP naj se pri pra vi sočasno. 10. Za načrto va nje na re gio nal ni rav ni je tre ba za go to vi ti so de lo va nje jav no sti, občin, gos po dars tva in vseh sek tor jev od sa me ga začetka, re zul ta te par ti ci pa tiv ne ga soob - li ko va nja re gio nal nih do ku men tov pa je tre ba po naj boljših močeh tudi vključiti v po sa me zen do ku ment. 11. Po mem ben pou da rek je tre ba dati vključeva nju občin. V pri me ru, da bodo tudi pri prav lja vec RPP re gio nal ne raz voj ne agen ci je, lah ko te iz ko ri sti jo bo ga te iz kušnje so de lo va nja z občina mi pri pri pra vi RRP. Do da ten mo tiv za vključeva nje občin je dejs tvo, da lah ko RPP na do me sti stra teški del občin ske ga pro stor ske ga načrta, pa tudi to, da je RPP pred pi san in ga je tre ba spre je ti do leta 2023. Če bo za go - tov lje na do voljšna mera po ve za no sti med RPP in RRP je po mem ben vzvod za vključeva nje občin tudi fi nančni vi dik ozi ro ma možnost pri do bi va nja fi nančnih sred stev na pod la gi umeščeno sti pro jek ta v RRP. In te res za so de lo va nje pri RPP ozi ro ma načrto va nju na re gio nal ni rav ni pa bi po našem mne nju lah ko povečala tudi pri pra va stro kov nih pod lag ter stra teških iz ho dišč, ki bi da ja le splošni ok - vir tudi za raz voj na rav ni občin. Vključeva nje občin bi bilo mo goče za go to vi ti tudi prek ka ko vost ne ga pra vil ni ka o vse bi ni, ob li ki in načinu pri pra ve RPP, kar bi izboljšalo in olajšalo tudi načrto va nje na lo kal ni rav ni. 7 Sklep Pro stor je ome je na do bri na in zato je bis tve ne ga po me na, da z njim preu dar no gos po da ri mo. Prav tako so ome je ni tudi os ta li viri, kot so člo veški, družbeni, fi nančni in zato je pri vseh rav na njih tre ba skr be ti za op ti mal no rešitev, ki ne bo pov zročala okolj skih škod, tra ti la pro sto ra in dru gih vi rov, kar edi no lah ko do sežemo s tem, da so ukre pi do bro pre mišlje ni in med se boj no us kla je ni. To ve lja tudi za načrto va nje na re gio nal ni rav ni, kjer imamo v Slo ve ni ji tudi za ra di od sot no sti ad mi ni stra tiv nih re gij kar ne kaj težav. Zato je po skus obeh pri stoj nih mi ni str stev, da bi po ve za li pro - stor sko in raz voj no načrto va nje na re gio nal ni rav ni, po mem ben ko rak na prej. Z na me nom poi ska ti naj boljši način sodelo va nja in us kla je va nja med obe ma vr - sta ma načrto va nja smo v knji gi pri pra vi li mo del po ve zo va nja pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja na re gio nal ni/me dobčin ski rav ni, pri čemer smo upošte va li ob sto ječe za ko no daj ne ok vi re. Pri tem smo iz ha ja li iz iz kušenj doz dajšnje ga pro stor - ske ga in raz voj ne ga načrto va nja, ana liz sta nja na po dročju sek tor ske ga načrto va nja ter po gle dov na za dev no prob le ma ti ko s stra ni občin, do česar smo prišli z an ket - nim vprašal ni kom. Pred la ga ni mo del smo pred sta vi li z vi di ka vse bin, potreb nih stro kov nih pod lag, struk tu re stra teških iz ho dišč, pro ce snih vi di kov načrto va nja in po ve zo va nja, ključnih de ležni kov, po treb nih fi nanc in tve ganj, iz de la li pa smo tudi pri po ročila za uve ljavitev 81 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji pred la ga ne ga mo de la v prak si. Pri tem se za ve da mo, da bo uve ljav lja nje to vrst ne ga mo de la v prak si težavno, a kljub temu pričaku je mo, da bo pris pe va lo k boljšemu načrto - va nju in pri mer nejšim rešit vam. 8 Sez nam vi rov in li te ra tu re Abels, G. 2007: Ci ti zen In vol ve ment in Pub lic Po licy-ma king: Does it Im pro ve De - mo cra tic Le gi ti macy and Ac coun ta bi lity? The Case of p TA. In ter dis ci pli nary In for ma tion Scien ces 13-1. DOI: https://doi.org/10.4036/iis.2007.103 Agen da 21. Sve tov na kon fe ren ca Združenih na ro dov o oko lju in raz vo ju (UNCED), Rio de Ja nei ro, 1992. Col nar-Les kovšek, T., Ažman, R., Per dan, A., Braj nik, V., Ka vaš, D., Gu lič, A., Praper, S. 2005: Stro kov ne pod la ge za pri pra vo nove ge ne ra ci je re gio nal nih raz voj nih pro - gra mov za pro gram sko ob dob je 2007–2013: Štu di ja za pri pra vo stro kov nih pod lag za pri pra vo nove gene ra ci je RRP. Cen ter za med na rod no kon ku renčnost, Inšti tut za eko nom ska ra zi sko va nja, Ur ba ni stični inšti tut RS. Ljub lja na. Dol go ročni plan SRS za ob dob je 1986–2000. Urad ni list SRS 1/1986, 41/1987, 12/1989, 36/1990, Urad ni list RS 27/1991, 72/1995, 11/1999, 85/2000, 4/2003 in 76/2004. Ljub lja na. Enot ni pro gram ski do ku ment Re pub li ke Slo ve ni je 2004–2006. Služba Vla de RS za struk tur no po li ti ko in re gio nal ni raz voj, Ljub lja na, 2004. Evrop ska kon fe ren ca 1973. Evrop ska kon fe ren ca mi ni strov, pri stoj nih za re gio nalno pro stor sko pla ni ra nje. Svet Evro pe, Stras bourg, 1973. Evrop ske pro stor sko raz voj ne pers pek ti ve: V sme ri urav no težene ga in traj nost ne ga raz vo ja ozem lja Evrop ske uni je. Ljub lja na, 2000. Gan tar, P. 1998: Družbene raz me re, so cio loški iz zi vi in raz voj regional ne ga pro stor - ske ga pla ni ra nja. Re gio nal no pro stor sko pla ni ra nje, I. del. Zbor nik med na rod ne ga stro kov ne ga pos ve ta ob 30. let ni ci or ga ni zi ra ne ga pro stor ske ga pla ni ra nja v Slo - ve ni ji. Bled. Geog he gan, T., Re nard, Y., Brown, N. A. 2004: Gui de li nes for Partici pa tory Plan ning: A Ma nual for Ca rib bean Na tu ral Re sour ce Ma na gers and Plan ners. Caribbean Natural Resources Institute. Port of Spain. Go riup, D., Ko ko le, V., Mušič, V., Šlaj mer, M., Wol fe, M. 1969: K me to do lo gi ji regional ne ga pla ni ra nja: Pred log in oce na al ter na tiv nih vzor cev pro stor ske or - ga ni za ci je za ljub ljan sko mest no re gi jo. I. zve zek, opis in pro gram, Ju go slo van - sko-ame riški pro jekt štu dij re gio nal ne ga pla ni ra nja, Ur ba ni stični inšti tut SRS, Ljub lja na. Gu lič, A., Ka vaš, D., Pra per, S., Rav bar, M. 2000. Za sno va re gio nal ne ga pro stor skega raz vo ja Slo ve nije, Pov ze tek za ključnega po ročila, Ur ba ni stični inšti tut RS, Ljubljana. 82 GEORITEM 29 Hage, M., Le roy, P., Pe ter sen, A. C. 2010: Sta ke hol der par ti ci pa tion in en vi ron men - tal know led ge pro duc tion. Fu tu res 42-3. DOI: https://doi.org/10.1016/ j.fu tu res.2009.11.011 Hämäläinen, K., Moi sio, A. 2015: One or Two Tiers of Lo cal Go vern ment? The Cost Ef fects of a Re gio nal Ex pe ri ment. VATT In sti tu te for Eco no mic Re search, Hel sin ki. Hva la, D. (ur.) 1972: Iz ho dišča, po gla vit ni smo tri in smer ni ce za ure ja nje pro sto ra. Re gio nal ni pro storski plan za ob močje SR Slo ve ni je. Za vod SRS za re gio nal no pla - ni ra nje, Ljub lja na. Iz ho dišča in te me lji za po li ti ko re gio nal ne ga raz vo ja: Re gio nal ni pro stor ski plan za ob - močje RS Slo ve ni je. Za vod SRS za re gio nal no pro stor sko pla ni ra nje, Ljub ljana, 1975. Jak hel, R. 1977: Si stem plan skih ka te go rij in enot. Teo re tična iz ho dišča in me to dološki pri stop, Uvod ni del. Ur ba ni stični inšti tut SRS, Ljub lja na. Jav ni raz pis za so fi nan ci ra nje ope ra cij »Ce lost ne pro met ne stra te gi je«. 2015. Medmrežje: http://www.mzi.gov.si/filead min/mzi.gov.si/pa geu ploads/DPR/ Jav ni_pot ni ski_pro met/15_10_16-RD_Ce lost na_pro met na_stra te gi ja.pdf (28. 3. 2018). Kaj zer, A. (ur.) 2016: IB re vi ja 2016-2. Ka vaš, D. 2014: Re gio nal na po li ti ka v Slo ve ni ji po vključitvi v Evrop sko uni jo. Dok - tor ska di ser tacija, Eko nom ska fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Ka vaš, D., Pečar, J. 2004: Re for ma re for me slo ven ske re gio nal ne struk tur ne po li ti ke. Inšti tut za eko nom ska ra zi sko va nja, Ljub lja na. Kle menčič, V., In go lič, B., Jeršič, M., Lojk, J. 1969: Kar to grafski pri kaz ne ka te rih družbeno geo graf skih ra zi skav re gio nal ne struk tu re Slo ve ni je. Re pub liški se kre - ta riat za ur ba ni zem, Biro za re gio nal no pro stor no pla ni ra nje. Ljub lja na. Ku kar, S. 1989: Pos peševa nje sklad nejšega re gio nal ne ga raz vo ja v SR Slo ve ni ji. Rezultati, prob le mi in na dalj nje us me ri tve. Ljub lja na. Ku kar, S. 1993: Vlo ga države v spod bu ja nju sklad nejšega re gio nal ne ga raz vo ja. Regio nal ni raz voj in re gio na li za ci ja Slo ve ni je. 3. faza. Ljub lja na. Ku kar, S. 1996: Re gio nal na po li ti ka in čez mej no so de lo va nje. Stra te gi ja eko nom skih od no sov s tu ji no. Ljub lja na. Ku kar, S. 1997: Re gio nal na po li ti ka v Evrop ski uni ji in Slo ve ni ji. IB Re vi ja 31-9–11. Kušar, S. 2005: Manj raz vi ta ob močja kot ele ment po li ti ke sklad nejšega re gio nal nega raz vo ja v Slo ve ni ji: pre te kle iz kušnje in pri hod nji iz zi vi. Dela 24. Kušar, S. 2010: Stro kov ne pod la ge v re gio nal nem in pro stor skem pla ni ra nju. Dela 34. Kušar, S. 2011: The In sti tu tio nal Ap proach in Eco no mic Geo graphy: an Ap pli ca ti ve View. Hr vat ski geo graf ski gla snik 73-1. Lo cal Fin land – The As so cia tion of Fin nish Lo cal and Re gio nal Aut ho ri ties. 2016. Lo cal aut ho ri ties. Med mrežje: http://www.lo cal fin land.fi/en/sta ti stics/Pa ges/ de fault.aspx (25. 1. 2016). 83 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji Lupše, I. 2016: Ana li za re gio nal nih raz voj nih pro gra mov raz voj nih re gij Slo ve ni je pro - gram ske ga ob dob ja 2014–2020 z vi di ka pro stor skih raz sežno sti raz vo ja. Ma gi str sko delo, Fa kul te ta za grad be ništvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Maj cen, B., Ka vaš, D., Bevc, M., Gu lič, A., Pra per, S., Plev nik, A., Rav bar, M., Glas, M., Ja klič, M., Ku kar, S., Pečar, J., Ba lažek, T. 2000: Pri pra va stro kov nih podlag za stra - te gi jo re gio nal ne ga raz vo ja Slo ve ni je. Ljub lja na. Med mrežje 1: http://www.mop.gov.si/si/de lov na_po droc ja/re gio nal no_pro stor sko_ na cr to va nje/ (15. 6. 2018). Med mrežje 2: http://www.mju.gov.si/si/lo kal na_sa mou pra va/o_lo kal ni_sa mou pra vi/ me dob cin sko_so de lo va nje/ (30. 12. 2016). Me yer, J. A. 1999: Re gio nal mar ke ting: Grund la gen, Kon zep te, An wen dung. München. Moi sio, A., Loik ka nen, H. A., Ou las vir ta, L. 2010: Pub lic ser vi ces at the lo cal le vel – The Fin nish way. Po licy Re port 2, Go vern ment In sti tu te for Eco no mic Re search. Hel sin ki. Na prud nik, M. 1972: Re gio nal no pro stor sko pla ni ra nje v Slo ve ni ji in prob le ma ti ka nje go ve ga uve ljav lja nja. Med na rod ni sim po zij o re gio nal nem pro storskem plani - ra nju, Za vod SRS za re gio nal no pro stor sko pla ni ra nje. Ljub lja na. Na prud nik, M. 2005: Re gio nal no in pro stor sko pla ni ra nje ali re gio nal no-pro stor sko pla ni ra nje. Dela 24. Na red, J. 2004: In the vice of lo ca lism: a case of Slo ve nia. The chal len ges of lo ca lism: con fe ren ce pro cee dings of the Re gio nal Stu dies As so cia tion An nual Con fe rence. Lon don. Na red, J. 2007: Pro stor ski vpli vi slo ven ske re gio nal ne po li ti ke. Geo gra fi ja Slo ve ni je 16. Ljub lja na. Na red, J. 2014: Traj nost no uprav lja nje ob močij s kul turno de diščino. Uprav lja nje območij s kul tur no de diščino. Ljub lja na. Na red, J., Raz pot nik Vi sko vi ć, N. (ur.) 2012: Mo ving peo ple : to wards su stai nab le mobility in Eu ro pean me tro po li tan re gions. Pots dam. Na red, J., Raz pot nik Vi sko vi ć, N., Cre mer-Schul te, D. Broz zi, R., Cor ti nes Gar cia, F. 2015: Ac hie ving su stai nab le spa tial de ve lop ment in the Alps through par ti ci pa tory plan ning. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 55-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.1631 Ope ra tiv ni pro gram kre pi tve re gio nal nih raz voj nih po ten cialov za ob dob je 2007–2013. Služba Vla de RS za lo kal no sa mou pra vo in re gio nal no po li ti ko, Ljub lja na, 2008. Ope ra tiv ni pro gram kre pi tve re gio nal nih raz voj nih po ten cia lov za ob dob je 2007–2013. Služba Vla de RS za lo kal no sa mou pra vo in re gio nal no po li ti ko, Ljubljana, 2011. Pa cio ne, M. 2014: The po wer of pub lic par ti ci pa tion in lo cal plan ning in Scot land: the case of conf lict over re si den tial de ve lop ment in the me tro po li tan green belt. Geo Jour nal 79. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/s10708-013-9477-y Pečar, J., Fa rič, M. 2001: Re gio nal ni vi di ki raz vo ja Slo ve ni je s pou dar kom na fi nančnih re zul ta tih po slo va nja gos po dar skih družb v letu 1999. Ljub lja na. 84 GEORITEM 29 Piha, B. 1972: Od nos med pro stor skim in eko nom skim ter so cial nim pla ni ra njem v Ju go sla vi ji. Med na rod ni sim po zij o regio nal nem pro stor skem pla ni ra nju, Zavod SRS za re gio nal no pro stor sko pla ni ra nje. Ljub lja na. Po gačnik, A., Ga bri jelčič, P., Za vod nik La movšek, A., Fur man Oman, G., Tram puš, N., Kam nik, R., Fur man Oman, M., Soss, K. (ur.) 2000: Med na rod na iz ho dišča in prostor ski raz voj Slo ve ni je. Za ključno gra di vo, Uni ver za v Ljub lja ni, Fa kul teta za grad be ništvo in geo de zi jo, Ka te dra za pro stor sko pla ni ra nje. Ljub lja na. Po gačnik, A., La vrač, I., Ma rušič, J., Rav bar, M. 2006: Me to do lo gi ja in te gra ci je razvojnega in pro stor skega načrto va nja ter vars tva oko lja. Ljub lja na. Po li ti ka ure ja nja pro sto ra. Vla da Re pub li ke Slo ve ni je, Ljub lja na, 2001. Pra vil nik o po drob nejši vse bi ni, ob li ki in načinu pri pra ve re gio nal ne za sno ve prostor ske ga raz vo ja ter vr stah nje nih stro kov nih pod lag. Urad ni list RS 24/2004. Ljub lja na. Pre bi lič, V., Haček, M. 2012: Ne ka te ri ak tual ni prob le mi slo ven ske lo kal ne sa mou - pra ve. Lo kal na de mo kra ci ja IV: Ak tual ni prob le mi slo ven ske lo kal ne sa mou pra ve. Ma ri bor. Pro gram spod bu ja nja raz vo ja v Po sočju 2002–2006. Posoški raz voj ni cen ter, Tolmin, 2002. Pro gram spod bu ja nja raz vo ja v Po sočju 2007–2013. Po soški raz voj ni cen ter, Tolmin, 2007. Pro gram sko do pol ni lo. Služba Vla de RS za lo kal no sa mou pra vo in re gio nal no po li - ti ko, Ljub lja na, 2005. Pro stor SI 2020. Mi ni strs tvo za oko lje in pro stor, Ljub lja na, 2004. Med mrežje: http://www.mop.gov.si/si/de lov na_po droc ja/pro stor ski_raz voj_na_na cio nal ni_ rav ni/pro stor_slo ve ni je_2020/ (26. 4. 2017). Rav bar, M. 2007: Pro stor sko pla ni ra nje – čemu? Geo det ski vest nik 51-2. Rav bar, M. 2016: Pred go vor. Ljub lja na: IB Re vi ja 2016-2. Reed, M. S. 2008: Sta ke hol der par ti ci pa tion for en vi ron men tal ma na ge ment: A literature re view. Bio lo gi cal Con ser va tion 141-10. DOI: https://doi.org/10.1016/ j.bio con.2008.07.014 Re gio nal na za sno va pro stor ske ga raz vo ja Ju govz hod ne Slo ve ni je. Za ključno po ročilo 3b faze, šte vil ka: J-9/02. Novo me sto, 2006. Re so lu ci ja o dol go ročnem raz vo ju SRS. Urad ni list SRS 13/1972. Ljub lja na. Re so lu ci ja o po gla vit nih smo trih in smer ni cah pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je. Uradni list SRS 43/1973. Ljub lja na. Ric ketts, A. 2008: Par ti ci pa tion in pla ce-ma king: En han cing the well being of margi na - li sed com mu ni ties in Ao tea roa/New Zea land. Med mrežje: http://www.chranz.co.nz/ pdfs/a-ric ketts-par ti ci pa tion-in-pla ce-ma king.pdf (1. 3. 2014). Rus, P. 2017: Raz mer ja med funk cij ski mi in uprav ni mi me ja mi v ma na ge men tu območij. Dok tor ska di ser ta ci ja, Fa kul te ta za ma na ge ment Uni ver ze v Ko pru. Koper. 85 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji Rus, P., Na red, J., Boj nec, Š. 2018: Forms, areas, and spa tial cha rac te ri stics of in termuni - ci pal coo pe ra tion in the Ljub lja na Ur ban Re gion. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 58-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4830 Saa ri maa, T., Tu ki ai nen, J. 2013: Com mon Pool Prob lems in Vo lun tary Mu ni ci pal Mer gers. Go vern ment In sti tu te for Eco no mic Re search, Hel sin ki. Say ce, K., Shu man, K., Con nor, D., Rei se witz, A., Pope, E., Mil ler-Hen son, M., Poncelet, E., Monié, D., Owens, B. 2013: Be yond tra di tio nal sta ke hol der en ga - ge ment: Pub lic par ti ci pa tion ro les in Ca li for nia’s sta te wi de ma ri ne pro tec ted area plan ning pro cess. Ocean & Coastal Ma na ge ment 74. DOI: https://doi.org/10.1016/ j.oce coa man.2012.06.012 Sin te za (pov zet ki) stro kov nih gra div, ki za de va jo pro stor ski plan SR Slo ve ni je. Delov no gra di vo za stro kov no raz pra vo, In ter no gra di vo, Za vod SR Slo ve ni je za družbeno pla ni ra nje po dročje za pro stor sko pla ni ra nje, Ljub lja na, 1977. Siti in lačni Slo ven ci. Ma ri bor, 1969. SMART-MR 2016. Med mrežje: https://www.in ter re geu ro pe.eu/smart-mr/li brary/ (28. 3. 2018). Smer ni ce s po dročja pro stor ske ga raz vo ja za RRP 2014–2020 za po sa mez no raz vojno re gi jo. Med mrežje: http://www.mop.gov.si/si/de lov na_po droc ja/re gio nal no_ pro stor sko_na cr to va nje/ (27. 9. 2017). Sta nje in težnje v pro stor skem raz vo ju RS. Mi ni strs tvo za oko lje, pro stor in ener gijo, Ljub lja na, 2001. Stra te gi ja gos po dar ske ga raz vo ja 2001–2006. Urad za ma kroe ko nom ske ana li ze in raz voj, Ljub lja na, 2001. Stra te gi ja pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je. Mi ni strs tvo za oko lje, pro stor in ener gi jo, Ljub lja na, 2004. Stra te gi ja raz vo ja Slo ve ni je 2030. De lov no gra di vo – os nu tek z de lav ni ce. Med mrežje: http://www.svrk.gov.si/si/de lov na_po droc ja/raz voj no_na cr to va nje/stra te gi ja_ raz vo ja_slo ve ni je/ (15. 6. 2016). Stra te gi ja re gio nal ne ga raz vo ja Slo ve ni je 2001–2006. Državni zbor RS, Ljub lja na, 2001. Suo mi.fi. 2015. Joint aut ho ri ties. Med mrežje: https://www.suo mi.fi/suo mi fi/ en glish/sta te_and_mu ni ci pa li ties/mu ni ci pa li ties_and_lo cal_go vern ment/ joint_aut ho ri ties/in dex.html (28. 1. 2016). Traj nost na mo bil nost za us pešno pri hod nost: Smer ni ce za pri pra vo ce lost ne pro metne stra te gi je. Mi ni strs tvo za in fra struk tu ro in prostor, Ljub lja na, 2012. Med mrežje: http://www.traj nost na mo bil nost.si/Por tals/0/pub li ka ci je/TM_Bro su ra_FINAL_ Ci vi tas.pdf (28. 3. 2018). Ured ba o do ku men tih raz voj ne ga načrto va nja in po stop kih za pri pra vo pred lo ga državne ga pro računa. Urad ni list RS 54/2010. Ljub lja na. Us ta va Re pub li ke Slo ve ni je. Urad ni list RS 33/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006, 47/2013 in 75/2016. Ljub lja na. 86 GEORITEM 29 Vo dil na načela za traj nost ni raz voj evrop ske ce li ne (CEMAT). Evrop ska kon fe renca mi ni strov od go vor nih za re gio nalno pla ni ra nje, Han no ver, 2000. Vred no te nje četr te raz voj ne prio ri te te »Raz voj re gij« Ope ra tiv ne ga pro gra ma kre pitve re gio nal nih raz voj nih po ten cia lov za ob dob je 2007–2013. Pi ti ja, Ljub lja na, 2009. Vrišer, I. 1978: Re gio nal no pla ni ra nje. Ljub lja na. Vrišer, I. 1999: Re gio nal ni raz voj slo ven skih po kra jin in občin. IB Re vi ja 33-2–3. Za kon o lo kal ni sa mou pra vi. Urad ni list RS 72/1993, 94/2007 – urad no prečiščeno be se di lo, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012 – ZUJF, 14/2015 – ZUUJFO, 11/2018 – ZSPDSLS-1 in 30/2018. Ljub lja na. Za kon o pla ni ra nju in ure ja nju pro sto ra v pre hod nem ob dob ju. Urad ni list RS 48/1990, 85/2000 in 110/2002 – ZU re P-1. Ljub lja na. Za kon o po po tre sni ob no vi ob jek tov in spod bu ja nju raz vo ja v Po sočju. Urad ni list RS 45/1998. Ljub lja na. Za kon o po stop nem za pi ra nju Rud ni ka Tr bov lje–Hrast nik in raz voj nem pre struk - tu ri ra nju re gi je. Urad ni list RS 61/2000, 26/2005 – urad no prečiščeno be se di lo, 43/2010, 49/2010, 40/2012 – ZUJF, 25/2014, 46/2014 in 82/2015. Ljub lja na. Za kon o pro stor skem načrto va nju (ZPN ačrt). Urad ni list RS 33/2007. Ljub lja na. Za kon o raz voj ni pod po ri Po mur ski re gi ji v ob dob ju 2010–2015. Urad ni list RS 87/2009. Ljub lja na. Za kon o re gio nal nem pro stor skem pla ni ra nju. Urad ni list SRS 16/1967. Ljub lja na. Za kon o spod bu ja nju raz vo ja demo graf sko ogroženih ob močij v Re pub li ki Slo ve niji. Urad ni list RS 48/1990, 12/1992. Ljub lja na. Za kon o spod bu ja nju sklad ne ga re gio nal ne ga raz vo ja (ZSRR). Urad ni list RS 60/1999. Ljub lja na. Za kon o spod bu ja nju sklad ne ga re gio nal ne ga raz vo ja (ZSRR-1). Uradni list RS 93/2005, 127/2006 – ZJZP in 20/2011 – ZSRR-2. Ljub lja na. Za kon o spod bu ja nju sklad ne ga re gio nal ne ga raz vo ja (ZSRR-2). Urad ni list RS 20/2011, 57/2012 in 46/2016. Ljub lja na. Za kon o ukre pih za pos peševa nje raz vo ja manj raz vi tih ob močij v SR Slo ve ni ji. Uradni list SRS 4/1971, 30/1980, 33/1985. Ljub lja na. Za kon o ur ba ni stičnem pla ni ra nju Ljub lja na (ZUP). Urad ni list SRS 16/1967, 27/1972, 8/1978. Ljub lja na. Za kon o ure ja nju pro sto ra (ZU re P). Urad ni list SRS 18/1984, 15/1989, Urad ni list RS, 23/2002 – odl. US in 110/2002 – ZU re P-1. Ljub lja na. Za kon o ure ja nju pro sto ra (ZU re P-1). Urad ni list RS 110/2002 in 8/2003. Ljub lja na. Za kon o ure ja nju pro sto ra (ZU re P-2). Urad ni list RS 61/2017. Ljub lja na. Zu ma gli ni, M., Na red, J., Al farè, L., Raz pot nik, N., Ur banc, M. 2008: Par ti ci pa tion pro cess in re gio nal de ve lop ment: DIAMONT’s pers pec ti ve. Ar beits hef te/Quader - ni 52. Bol za no/Bo zen. 87 Povezovanje prostorskega in razvojnega načrtovanja na regionalni ravni v Sloveniji 9 Sez nam slik Sli ka 1: Pro stor ske čle ni tve po sa mez nih sek tor jev. 34 Sli ka 2: Oce na us trez no sti po sa mez nih or ga ni za cij skih ob lik me dobčin ske ga so de lo va nja (0 = ne so de lu je mo, 1 = zelo sla bo, 2 = sla bo, 3 = sred nje, 4 = do bro, 5 = zelo do bro). 39 Sli ka 3: Po go stost so de lo va nja (0 = ne so de lu je mo, 1 = zelo red ko (vsa kih ne kaj let), 2 = red ko (1–2-krat let no), 3 = po go sto (5–6-krat let no), 4 = zelo po go sto (me sečno), 5 = red no (dnev no, te den sko)). 40 Sli ka 4: Glav ne pred no sti me dobčin ske ga so de lo va nja (0 = ni pred no sti, 1 = ne po memb no, 2 = malo po memb no, 3 = sred nje po memb no, 4 = po memb no, 5 = zelo po memb no). 41 Sli ka 5: Glav ne po manj klji vo sti me dobčin ske ga so de lo va nja (0 = ni po manj klji vo sti, 1 = ne po memb no, 2 = malo po memb no, 3 = sred nje po memb no, 4 = po memb no, 5 = zelo po memb no). 41 Sli ka 6: Vpliv ovir na so de lo va nje občin (0 = ni vpli va, 1 = zelo šibek vpliv, 2 = šibek vpliv, 3 = sred nji vpliv, 4 = močan vpliv, 5 = zelo močan vpliv). 42 Sli ka 7: Po go stost upo rab lja nja vi rov fi nan ci ra nja (0 = ne upo rab lja mo, 1 = zelo red ko, 2 = red ko, 3 = po go sto, 4 = zelo po go sto, 5 = ved no). 42 Sli ka 8: Za sno va po se li tve: pri mer RZPR za Ju govz hod no Slo ve ni jo (Re gio nal na zasno va … 2006). 45 Slika 9: Za sno va pro met ne ga omrežja: pri mer RZPR za Ju govz hod no Slo ve ni jo (Regio nal na za sno va … 2006). 46 Sli ka 10: Za sno va de jav no sti in rabe v kra ji ni: pri mer RZPR za Ju govz hodno Slo ve ni jo (Re gio nal na za sno va … 2006). 47 Sli ka 11: Raz voj na ob močja in ome ji tve: pri mer RZPR za Ju govz hod no Slo ve ni jo (Re gio nal na za sno va … 2006). 48 Sli ka 12: So de lo va nje občin na do ločenih po dročjih. 53 Sli ka 13: Ne smi sel nost iz va ja nja na log na na dobčin ski rav ni. 55 Sli ka 14: Smi sel nost iz va ja nja na log na rav ni funk cio nal ne re gi je. 56 Sli ka 15: Smi sel nost iz va ja nja na log na rav ni raz voj ne re gi je. 57 Sli ka 16: Smi sel nost iz va ja nja na log na rav ni države. 58 Sli ka 17: Pred log po stop kov pri pra ve in spre je ma RZPR in RRP (Col nar-Le skovšek s so de lav ci 2005). 63 Sli ka 18: Časov ni vi dik pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja (Po gačnik s so de lav ci 2006, 3; Jak hel 1977). 65 Sli ka 19: Mo del po ve zo va nja pro stor ske ga in raz voj ne ga načrto va nja na re gio nal ni rav ni. 66 88 GEORITEM 29 Sli ka 20: She mat ski pri kaz pri pra ve re gio nal ne ga raz voj ne ga pro gra ma za ob dob je 2021–2027. 73 Sli ka 21: She mat ski pri kaz pri pra ve re gio nal ne ga pro stor ske ga plana. 75 Sli ka 22: She ma združene ga po stop ka pri pra ve re gio nal ne ga raz voj ne ga pro gra ma in re gio nal ne ga pro stor ske ga pla na v raz voj ni re gi ji. 76 89 90 zalozba.zrc-sazu.si 29 Janez Nared Knjiga predstavlja model povezovanja prostorskega in razvojnega Jelka Hudoklin načrtovanja na regionalni ravni. Model smo izdelali na podlagi VENIJILO analize gradiv, ankete po občinah ter delavnic z naročnikoma in Damjan Kavaš ključnimi deležniki. Predstavljena so izhodišča za oblikovanje AVNI V S Alma Zavodnik Lamovšek modela, sam model pa predstavimo z vidika vsebin, potrebnih ALNI RN strokovnih podlag, strukture strateških izhodišč, procesnih O POVEZOVANJE vidikov načrtovanja in povezovanja, ključnih deležnikov ter A REGI PROSTORSKEGA potrebnih fi nanc in tveganj. Izdelali smo tudi priporočila za A N VANJ uveljavitev predlaganega modela v praksi. Ob tako zastavljenemu IN RAZVOJNEGA TO modelu in njegovem doslednem izvajanju v praksi se bo izboljšalo AČR NAČRTOVANJA načrtovanje na regionalni ravni, pri čemer bo to upoštevalo JNEGA N gospodarski, socialni in prostorski vidik. S tem bosta zagotovljena NA REGIONALNI O trajnosten razvoj in ohranjanje prostorskih potencialov. AZV RAVNI V SLOVENIJI KEGA IN RRSTO ROS VANJE P 15 EUR VEZOPO GEORITEM 29 9 0 1 6 9 8 7 1 4 5 1 0 5 GEORITEM 29