državne klasične gimnazije
Ljubljani šolsko leto 1933/34
mm
Ljubljana 1934
Tiskali J. UluMnikn n^wl„ Univerzi lotnn tiskarna, litografij« iri knrtona/.a d. tl.
v i jubljtuii.
»v.
Izvestje
državne klasične gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1933/34.
L j u b 1 j a n a 193 4.
Izvestje državne klasične gimnazije v Ljubljani
za šolsko leto 1933/34.
I.	Profesorski zbor.
a)	Izpremenibe v šolskem letu 193:5/34.
1. Z odlokom gospoda ministra prosvete SNbr. 28802 od 25. avgusta 1933 je bila sprejeta ostavka, ki jo je podala suplentka Zora Lokar-Pernuš na državno službo.
2. Z odlokom gospoda ministra prosvete SNbr. 39114 od 23. oktobra 1933 je bil dodeljen zavodu Luka Kramolc, učitelj veščin na državni učiteljski šoli v Ljubljani.
3. Z odlokom gospoda ministra prosvete SNbr. 30190 od 2. septembra 1933 je bila dodeljena zavodu Marija Tavčar, suplentka moške realne gimnazije v Splitu. Službo je nastopila 29. septembra 1933. Radi bolezni ji je odobrila kralj, banska uprava v Ljubljani bolezenski dopust od 30. aprila do 27. maja 1934.
4. Z odlokom gospoda ministra prosvete SNbr. 39.114 od 23. oktobra 1933 je bila dodeljena zavodu Bosanka Arandelovič, suplentka realne gimnazije v Smederevu. Ta dodelitev je bila preklicana z odlokom gospoda ministra prosvete SNbr. 40555 od 4. novembra 1933, tako da imenovana na zavodu sploh ni nastopila službe.
5. Za honorarna učitelja sta bila postavljena Rudolf Benulič z odlokom gospoda ministra prosvete SNbr. 4292 od 12. februarja 1934 ter Karel Dobovišek z odlokom SNbr. 5825 od 27. februarja 1934. Službo sta nastopila 1. marca 1934.
b.) Profesorski zbor in razdelitev predmetov na kraju šolskega leta 1935/34.
Opomba										
Druge obveznosti na istem ali kakem drugem zavodu			Varuh dijaške knjižnice.			Varuh fizikalne, kemične in matematične zbirke.	Varuh knjižnice ■podporne zaloge.	Učil 4 ure francoščine na teden kot neobvezen predmet	Varuh učiteljske knjižnice.	
A. RUIS0.IT?|S rapdJZDH		i	1	~Q	1	VIII	VUa	III a	IV a	1
H9P31 BU Iion		i	00 tH	GO T-1	▼H	05 tH	O (M	O CM	GO	o CM
Predmeti z razredom (in oddelkom) ter številom tedenskih ur, ki jih je učil		i	s Icd/10, IIcd/8	s llab/8, IVab/6, zg IIbc/2	1 IIab/8; g IVab/8	m IVab/6, VIIab/4, f VIIab/6, VI1I/3	1 Icd/8, VIIab/8, g IIIc/4	1 ITcd/8, IIIabc/12	s Ia/5; 1 IVab/8, pp VIII/5; um 8/2	s Vab/8, VIb/4, VIIab/8
Datum poslednjega napredovanja		14. X. 1924	4.1. 1930	4.1. 1930	9. VII. 1930	4.1. 1930	4.1. 1930	4.1. 1930	086T I f	12.11. 1931
uuidnjfs l!Ujr!ZO|OJ		▼H	(M	CM	111.2	T/AI	T-i >	>	IV/1	IV/1
Službena doba dne 1. jul. 1934	’S	»O tH	CD CM	iO t—1	GO tH	-tH tH	CM T—1	»O t-H	CO ■H	CM tH
	M CU a	05	00	05	CM	CO	CD	00	00	GO
	s	05 CM	—H co	05 CM	05 CM	00 CM	t'- CM	CD CM	CD CM	-H CM
Glavna (a) in vzporedna (b) stroka		a)	slovenski, nemški b)	a)	slovenski b)	latinski, grški, nemški	a)	slovenski, nemški b)-	a)	latinski, grški b)	slovenski, nemški	a)	matematika, fizika b)-	a)	latinski, grški b)	slovenski	a)	latinski, grški, stenografija b)	slovenski	a)	latinski, grški b)	slovenski	a)	slovenski, nemški b)-
Službeni značaj		direktor	profesor	S	s		S	£	t	
Ime in priimek		Dr. Lokar Janko	Krek Julij	Dr. Grafenauer Ivan	Dr. Arnejc Ivan	1 Kunc Karel |	Lovše Anton	'o TJ fl >o fl >N fl	Gnjezda Franc	Dr. Pregelj Ivan
•15 -5RL		tH	CM	co		• O	CD	1-	00	05
E
O 0-0
d a
O
00
CM
00
1 f-H CO
^ £-3
|> fcß
sO u
't' 0 j
o
^ K
00
fcJD
cc tß
Ü
“‘i
tx'
co
«5
co
co
cc
(M
(M
»O
CM
00
CM
CD
GO
CO
00
00
00
b£.
fcj).
^ a
tn TJ
<V M CJ
> ^ Ö o -P cC
-Q
-Q
C-
a
a
co
co
o
CM
Opomba			Dodeljen z drž. real. g. v Kranju.	Dodeljena z drž real. g. v Kranju.		i Dodeljen z i drž. učitelj, šole | v Ljubljani.	1 Dodeljena z drž. moške real. gim. v Splitu.		
Druge obveznosti na istem ali kakem drugem zavodu		Varuh telovadnega orodja.			Učil 6 ur risanja; na teden na | II. (lrž. real. gim. v Ijubljani. ! varuh ris. kabineta.	Učil 2 uri petja na teden na III. drž. real. gim. | v Ljubljani, j Varuh zbirke za petje.		i	
A UUIS9JB}S lupajzn^i		1	I C	C3	1	1 |3		la	OJ
U9p9l U 113(1		■*—* 03	O 03	(M	00	tH co	00 rH	»o 1 ▼H	00 t-H
Predmeti z razredom (in oddelkom) ter številom tedenskih ur, ki jih je učil		^ -t •S ^ O r*-rt Z* CM G -a K> “O ir -c~2	m Iabcde/10, Vab/6, VIab/4	m IIabcd/12, IIIabc/9	00 "O u -Q rt ~cJ o s Ul	pe Iabcde/10, IIabcd/8, zborno petje/3	O rt of o rt	»r\ o	CO "rt o (D
Datum i posled- 1 njega napredovanja		i-:05	7. m. 1933 I	S CO *—1 co ■ 05	M 03 . CO tH 05 ▼H tH	30. V. 1933	i	1	1
uuidn^s CUiUZO|OJ		VII	VIII	>	Ö	Ü	i^iuAUjdud i3[gmpDin		
0) -t c_S £	S	O (M	CD 03	tH	i	CD t—<	00	»o 03	1
£“C ^ -Q - • »N rt P-Q 3	M m	rH ■»H		I-	»o	05		CD	'■n
	B	tH	-*	iO	»o	05	co	tH	T~\
									
Glavna (a) in vzporedna (b) stroka		a)	telovadba b)-	a)	matematika, fizika b)	-	a)	matematika, fizika b)	-	a)	risanje b)-	a)	petje b)	—	a)	francoski b)	primerjalna kjiževnost	a)	francoski b)	primerjalna književnost	1 a) slovenska knjiž. z jugo slovanskimi književnostn b) primerjalna Književnost
Službeni značaj		učitelj veščin	profesor	l	učitelj I veščin	r	suplentka	r	suplent
Ime in priimek		Pirnat Rajko i 1	Ziegler Milan	rt " —* a w o fl rt M CQ	' j Sajevic Ivan	Kramolc Luka	j Tavčar Marija	Pretnar Zorislava	N a O «4-t < C rt Oh C/) o
»s >[31		Ol	03 03	co 03	03	i6 03	CD* Ol	L— 03	Gp 03
00
00
o
Sl H.
■S?
bJD
-H
(M
CO
CO
XI
N
CM
CO
co
II.	Neobvezni predmeti.
Kazen obveznih predmetov so se učili na zavodu v šolskem letu 1933/34 ti-lc predmeti:
1. češki jezik po 1 uro na teden za učence V.—VIII. razreda.
2. Ruski jezik v enem tečaju po 2 tedenski uri za učence V.—VIII. razreda.
3. Francoski jezik v dveh tečajih (II. in ITI.) po 2 tedenski uri za učence VI.—VIII. razreda.
4. Nemški jezik v enem tečaju po 2 uri na teden za učence IV. in
V.	razreda.
5. Slovenska stenografija v dveh tečajih po 2 tedenski uri za učence TV.—VITI. razreda.
6. Petje v zboru po 3 ure na teden za učence vseh razredov. Tega petja se je udeleževalo 116 dijakov, in sicer 16 tenorjev, 32 basa, 34 soprani in 34 alti. Mladinski pevski zbor je štel 90 grl, po večini prvo- in drugošolcev. Cerkveni pevski zbor je pel pri šolskih mašah mešane in moške zbore domačih skladateljev. Vpeljano je bilo tudi ljudsko cerkveno petje za vse dijake.
III.	Važnejši ministrski odloki.
L SNbr. 24204 od 20. julija 1933: Učenci V., VT. in VTI. razreda imajo pravico do popravnega izpita: a) ako imajo slabo oceno iz onega naucnega predmeta in prav slabo ali slabo oceno iz 1 veščine; b) ako imajo slabo ali prav slabo oceno iz 1 ali 2 veščin.
2. SNbr. 28836 od 25. avgusta 1933: Kjer obstaja železniški, avtobusni ali parobrodski promet, smejo prihajati učenci v šolo največ iz daljave 20 km. Prihod v šolo mora biti vedno točen. Brez ozira na vozni red se ne sme dovoljevati učencem vstop v razred, ako bii prihajali, ko se je pouk že pričel. Prav tako se ne smejo puščati učenci iz šole pred koncem pouka, da bi mogli pravočasno do prevoznega sredstva. Kjer prihajajo učenci z vozom, s kolesom ali peš v šolo, smejo prihajati največ iz daljave 6 km.
3. SNbr. 27100 od 14. septembra 1933: IJčni načrt se izpranem v klasičnih gimnazijah tako: 1. Higijena «e ne bo poučevala v TIT. in
IV.	razredu, ampak samo v IV., in to po 2 uri na teden po programu za TU. in IV. razred. 2. Prvotno za higijeno določena ura v ITI. razredu se bo uporabljala odslej za. pouk fizike. Učni program tega predmeta se izpremeni v toliko, da se predela za občim delom najprej nauk o toploti, potem mehanika čvrstih teles itd. 3. Učni načrt za osnove filozofije v VTI. in VIII. razredu se izpremeni tako, da se bo učil ta predmet samo v VIII. razredu po 3 ure na teden, in sicer po dosedanjem programu za VII. razred, kateremu se doda metodološka logika iz programa za VIII. razred. 4. Od 3 tedenskih ur, kolikor so «e doslej učile osnove filozofije v VIT. razredu, se porabi 1 ura za etnologijo, ki se bo odslej učila po programu realnih gimnazij za ta predmet, ostali 2 uri pa se uporabita za kemijo, ki se bo učila po programu za la predmet v VTIT. razredu realnih gimnazij.
4. SNbr. 35229 od 29. septembra 1933: Od telovadbe oprošča ministrstvo prosvete učence trajno ali začasno, ako podado direktor, šolski zdravnik (šolska poliklinika), razredni starešina in učitelj telovadbe soglasno mišljenje, da bi telovadenje v resnici škodilo zdravju učenca. Od risanja in pisanja se morejo pri istem postopku oprostiti učenci le pri najtežji telesni nesposobnosti.
5. SNbr. 20789 od 27. oktobra 3933: Kolkovine na izprieevalih se lahko oproste učenci, ki prineso uverenje o siromaštvu ]>o čl. 5, točki 6 Zakona o taksah.
IV.	Šolski letopis.
Popravni izpiti so se izvršili med 24. avgustom in 1. septembrom, višji tečajni izpit od 25. do 28. avgust, nižji tečajni izpit 30. avgusta.
Vpisovanje se je izvršilo od 1. do 5. septembra. Vpisalo se je 949 učencev, med temi 157 učenk. V nižji oddelek se jih je vpisalo 701 (131), v višji 248 (26). Ti učenci so se razdelili na 21 oddelkov; ker pa nima zavod kljub zasedbi vseli za učilnice količkaj prikladnih prostorov več kot 19 učilnic, sta imela T. c in 1. d razred popoldanski pouk.
Šolsko leto se je pričelo s slovesno službo božjo 14. IX. Učiteljski zbor je bil še bolj nepopoln kot lani. Pouk se je začel na ta način, da so se učili s predpisanim številom tedenskih ur samo ti predmeti: veronauk, slovenski jezik, nemški jezik, kemija, osnove filozofije, umetnost, risanje, petje. Vsi drugi predmeti so «e učili v več ali manj okrnjenem obsegu, dokler nista nastopila službe 2 honorarna učitelja. Z njunim nastopom se je začel v polni meri učiti v vseh oddelkih tudi srbskohrvatski in francoski jezik ter fizika. Higijena in telovadba učenk se sploh nista poučevali vse leto. Učitelji so bili po večini obremenjeni s prekomernim številom tedenskih ur.
Reje učiteljskega zbora so se vršile: 14. TX., 20. XI., 22. XII., 22.
II., 15. ITT., 12. TV., 28. V., 22. VI., redne seje razrednih zborov so bile v vsakem polletju 3, izredne po potrebi. Strokovne seje glede zglednih predavanj so se vršile za vsak nastop posebej, posebna strokovna seja za francoski jezik, zemljepis in zgodovino se je vršila 16. XI.
Seja za letne ocene za IV. in VTTT. razred je bila 15. V., za ostale razrede 7., 8. in 9. VI.
T. polletje se je končalo 22. XTI. Uspeh je bil približno isti kot lansko T. polletje, izdelalo jih ni 42.84% (lani 42.91%). Po § 54 zakona
o	srednjih šolah je bilo oddaljeno na kraju T. polletja z zavoda 30 (3) učencev, vsi iz razredov nižje stopnje.
Zdravniško so učence pregledali zdravniki državne šolske poliklinike 26. TI. 2. a, 27. TT. 2. b, 28. II. 2. d, 1. TTT. 2. c, 2. TTT. 3. a,
3.	TIT 3.b, 5. TTT. l.b, 7. TTT. l.c, 8. TIT. l.a, 9. TTT. l.d, 10. TTT. 1. e,
14.	U T. 3. c, 15. ITT. 4. a, 16. TIT. 4. b. 17. TTT. 5. a in 5. b, 22. TTT. 7. a,
23.	TTI. 6. a in 8., 24. TTT. 6. b in 7.1».
Učenci IV. do VITT. razreda so se udeležili 17. IX. odkritja spominske plošče septembrskim žrtvam na Pogačarjevem trgu, po odposlancih pa odkritja spomenika na pokopališču pri Sv. Križu.
19. IX. je prisostvoval zavod pri sprejemu poljskih parlamentarcev. Pomen njihovega potovanja po naši državi se je razložil učencem v šoli.
Ü dolžnostih do domovine je predaval učencem 29. IX. dobrovoljec-invalid podpolkovnik Lujo Lovrič. Predavanje tega «lepega junaka je napravilo na učence globok vtis.
Narodni guslar 1 Lija Vukovič iz (Jacka je pokazal učencem svojo umetnost v gimnazijski slavnostni dvorani 21. X.
Proslave petnajstletnice češkoslovaškega narodnega an državnega praznika, ki jo je priredila 27. X. v dvorani Uniona Jugoslovensko-češkoslovaška liga v Ljubljani, se je udeležilo precej učencev.
11.	XI. se je predavalo učencem v razredih o jugoslovansko-poljski vzajemnosti (krvno sorodstvo, enaka usoda, isti sovražniki, glavni momenti prostosti poljskega naroda, potreba čim ožjega bratskega sodelovanja v bodočnosti).
Isti dan se je proslavil dan miru s primernimi govori in dvominutnim molkom v spomin žrtev svetovne vojne.
Proslava rojstnega dne vladike Petra II. Njegoša se je izvršila 14. xr.
Dan narodnega ujedinjenja, 1. december, se je praznoval s slovesno službo božjo v Križankah in s prigodnimi govori v razredih. Na večer so se udeležili učenci TV.—VIII. razreda povorke, ki so jo priredile bojne organizacije v proslavo petnajstletnice našega osvobojenja in ujedinjenja.
V začetku decembra se je razložil učencem pomen izseljeniškega vprašanja v gospodarskem in narodnostnem oziru.
V propagandnem tednu za sokolski tisk od 18.—23. decembra se je priporočilo učencem vseh razredov naročanje sokolskih listov.
liojstni dan Nj. Veličanstva kralja Aleksandra 1. je proslavil zavod s slovesno službo božjo ter z akademijo sledečega sporeda:
1. Dr. I. Lah, Pozdrav kralju. Deklamiral Franc Lenart, Vt. a. —
2. Zakaj moramo ljubiti svoje morje. Govor direktorja. — 3. Kulturni cilji Jadranske straže. Govor profesorja Gnjezde. — 4. .Tobst, O Adrija sinja! Zapel gimnazijski mladinski zbor. — 5. Pran Liszt, Ljubavni sen (3. notturno). Zaigral gimnazijski orkester. — 6. Borel Clerc, La Madelon de la victoiro in Dev, Koroška narodna. Zapel gimnazijski mešani zbor. 7. Aleksa Santič, Novo pokolenje. Deklamirala Bazilija Pregelj, IV. a. — 9. Državna himna. Zapel gimnazijski mešani zbor.
Božične počitnice so trajale od 23. XT1. 1933 do 9. T. 1934.
Svetosavska proslava dne 27. T. se je izvršila na prav intimen način v domači avli po tem sporedu: 1. Kata linic Jeretov, Pcsima o sv. Savi. Deklamiral Pavel Zupančič, TV. a. — 2. Predavanje profesorja Zalaznika o temi: Zakaj proslavljamo sv. Savo. — 3. Dvorak, Humoreska in Verdi, Trubadur. Zaigral šolski orkester. — 5. Svetosavska himna. Zapel gimnazijski pevski zbor. -— Posebno odposlanstvo učencev se je udeležilo šolske svetosavske proslave, ki jo je priredila ljubljanska pravoslavna cerkvena občina na Taboru.
Strossmayerjev dan, 4. H., so je obhajal na ta način, da so razredniki v razredih učencem predavali o pomenu Strossmayerja za naš narodni in kulturni razvoj.
Pod pokroviteljstvom gospoda bana dr. Draga Marušiča je priredila srednješolska organizacija Žar v proslavo sv. Save ob petletnici svojega obstoja 11. februarja v dvorani Trgovskega doma slavnostno akademijo. Spored je bil: 1. Pozdravni govor. Govoril pred-
IO
sodnik Žara Branimir Polic, VITI. — 2. Jan Plestenjak, Sv. Sava. Deklamiral Franc Lenart, VI. a. — 3. Louis Gaune, Marche Lorraine. Igral na klavir Rafael Eiletz, VIII. — 4. Jobst, Pozdrav. Zapel mladinski zbor ob spremljevanju klavirja. — 5. Marinkovič, Hej trubaču! in Bajuik, Oblaki so rudeči. Zapel gimnazijski kvintet. — 6. Igra na čelo Franca Lenarta, VI. a, ob spremljevanju na klavirju po Rafaelu Eiletzu, VIII. — 7. Pavčič, Ko so fantje in Mirk, Karan file. Zapel gimnazijski kvintet. — 8. Foerster, Ali, ni li zemljica krasna. Zapel gimnazijski mešani zbor. — Po akademiji, ki je zelo lepo uspela, se je vršil zaključek letošnjih plesnih vaj.
15.	Tl je govoril zbranim učencem profesor dr. Ernest Turk o zgodovini Karadordevega ustanka ter o njegovem pomenu za jugoslovansko idejo (kulturne in politične vezi jugoslovanskih plemen, njihovi napori za osvoboditev in končno ujedinjenje pod dinastijo Ka-radordevičev).
Podmladek Rdečega križa na zavodu je igral 20. ITI. na Šentjakobskem gledališkem odru J. .Talonov Dom, dramo v 4 dejanjih. Režijo je vodil član ljubljanskega dramskega gledališča Franc Lipah, igrali pa so učenci in učenke IV., V. in VI. razreda. Igra je dosegla lep uspeh.
Velikonočne počitnice so trajale od 29. III. do 12. TV.
Ob dvajsetletnici vstopa prvih vojaških novincev iz Južne Srbije v srbsko vojsko je predaval 14. IV. učencem profesor dr. Ernest Turk.
28. IV. so priredili podmladkarji Jadranske straže Velike Ljubljane v dvorani Uniona v korist svojega socijailnega sklada koncert, pri katerem je nastopil zavod z dvema točkama.
Oh priliki Jadranskega tedna v Dravski banovini v dneh 28. TV. do (J. V . so jo govorilo učencem v vseh razredih o našem Jadranu in o organizaciji Jadranske straže, 5. \\, ob priliki Dečjega tedna, pa o zaščiti dece. Materinski dan so je slavil 12. V. V »tednu zdravja« (21.—27. V.) so predavali učitelji učencem o pomenu zdravja za živ-ljonje posameznika ter naroda in države kakor tudi o razširjenosti in obrambi jetike.
Skupen pevski nastop ljubljanskih srednjih šol je bil v veliki dvorani Uniona 6. maja. Zavodov pevski zbor je nastopil z 2 pesmima.
Po srednješolskem zakonu predpisano poldnevne ekskurzije so se izvršile v redu. Imele so predvsem poučen cilj. Učenci so si ogledali razne naprave, ustanove, zbirke itd. 8. V. je bil celodnevni izlet zavoda v razne kraje naše domovine.
K spovedi so šli učenci in so prejeli sv. obhajilo 24. in 25. X. ter
24.	in 25. V. (14. in 15. V. za IV. in Vlil. razred), velikonočne duhovne vaje pa so opravili v dneh 10.—13. ITT.
Privatni izpiti so se izvršili od 1.—6. VT.
Pri proslavi štiridesetletnice gimnazije v Skopiju ter posvetitvi Hrama slave prav tam je zastopal zavod g. Dušan TTinič.
3.	VT. je šola razstavila risarske izdelke učencev. Razstavo si je z zanimanjem ogledalo zelo mnogo občinstva.
Na Vidov dan se je vršila zaključna šolska slavnost s sledečim sporedom: 1. Debeljak, Na Vidov dan. Deklamiral Jurij Glaesener,
VI.	a. — 2. Narodna vzgoja v grški in rimski šoli. Predavanje profesorja di-. Arnejca. — 3. Kramolc, Jutrnica. Zapel s spremljevanjem
klavirja gimnazijski mladinski zbor. — 4. Ivan pl. Zajec, Koncertno kolo ter Jules Massenet: Scenes Pittoresques in Air de Ballet. Zaigral gimnazijski orkester. 5. Korun, Vandrovček. Zapel gimnazijski mešani zbor. — 6. Milan Rakič: Na Gazi — Mestanu. Deklamiral Anton Baloh, IV. b — 7. Monti, Ples. Igral na gosli Kristijan Derganc, VI. b — 8. Vilm, V mlinu. Zaigrala na klavir Eleonora Levanič, I. a. — 9. Državna himna. Zapel gimnazijski mešani zbor.
Po slavnosli so se razdelila učencem letna izpričevala.
V.	Narodna in državljanska vzgoja.
Mladina se je vzgajala v ljubezni do državo, ki more edina jamčiti vsem Slovencem, Hrvatom in Srbom uspešen gospodarski razvoj in kulturni napredek. Šola je stremela za tem, da vzgoji učenca v zavednega in ponosnega državljana, ki dobro pozna najvažnejše državne zadeve, kajti le država in državljani morejo vzajemno rešiti vprašanja, ki so zanje življenjskega pomena. Učencem se je nudila z raznimi primeri možnost spoznanja, da je korist države obenem korist vseh državljanov, kakor je nasprotno škoda države škoda vseh. Pri pouku se je poudarjalo, da je izboljšanje razmer mogoče le s skupnim delom, posebno v sedanjem času, ko pozna vsak narod samo samega sebe. Edino država, ki je naša last, more dati dela in kruha vsem. K napredku vodi le složno, požrtvovalno delo. Država more za svojo državljane uspešno delati in skrbeti le, če se trudijo in sfcrbe zanjo tudi državljani, ki se morajo zavedati v polni meri tudi svojih dolžnosti, ne pa samo svojih pravic.
V	duhu narodne vzgoje se je zahtevalo od učencev, da znajo, kako jo nastala naša država in kako jo urejena. Skušalo se je utrditi v mladini osnovne pojme o državi, o njeni ustavi in javni upravi, o njenih socijalnih in kulturnih ustanovah, o državljanskih dolžnostih in pravicah. Gojilo se je čuvstvo narodne skupnosti in jugoslovansko vzajemnosti ter edinstva, katerega so se naši predniki v usodnih trenutkih svoje preteklosti zavedali ter iskali medsebojne zveze in pomoči. Poudarjali so se vsi oni činitolji, ki so z nujnostjo dovedli našega narodno čuvstvujočega človeka do požrtvovalnosti do naše države. Mladini se je vzbujala vera v bodočnost jugoslovanskega naroda in Jugoslavije, ki je polna lepot, bogata rud in gozdov, ki ima važen zemljepisni in mednarodni značaj tor ki jo obliva Jadransko morje, naša vrata v svet.
Učitelji so navduševali mladino za telesno vzgojo, za katero skrbi predvsem SKJ, naša viteška organizacija, katero pomen je tem večji, kei' goji sokolstvo polog telesne vzgoje tudi čuvstvo bratstva, vzajemnosti in medsebojne pomoči.
Gledalo se je, da se vcepi v mlada srca in okrepi v njih ideja državnega in narodnega edinstva, zavest nacijonalne vzajemnosti in soeijal-noga čuvstvovanja, ki postaja čim dalje bolj važen činilelj pri sožilju ljudi v družbi in državi.
Radi načrtno vzgoje v narodnem in državnem smislu je imel učiteljski zbor 15. marca posebno sojo, na kateri so je obravnavalo vprašanje, kako so morejo posamezni predmeti v ta namen izkoristiti.
Izčrpna in z ljubeznijo sestavljena poročila v tej zadevi so podali profesorji: za veronank dr. Ivan Vrečar, za srbskohrvatski im slovenski ter francoski jezik dr. Mirko Rupel, za nemški jezik Alojzij Žitnik, za latinski in grški jezik dr. Ivan Arnejc ter Josip Osana, za zgodovino in zemljepis dr. Ernest Turk, za prirodopis Franc Kapus, za fiziku in matematiko Milan Ziegler, za kemijo Dušan Hinič, za umetnost in osnove filozofije Franc Gnjezda, za. risanje Ivan Sajevic, za petje Luka Kramolc, za telovadbo Rajko Pirnat.
VI.	Udruženja.
1. Društvo Šola in dom je ustanovljeno radi jačanja vezi med domom in šolo, med starši, učitelji in učenci in da bi vzbudilo pri roditeljih zavest o potrebi, da se čim češče pouče o napredku in vedenju svoje dece v šoli. Njegovo delo ni ostalo brez uspeha. Mišljenje, da profesorji ne vidijo radi, če kdo prihaja k njim v šolskih zadevah, je skoro izginilo med starši.
1. roditeljski sestanek v minulem šolskem letu se je vršil 30. X. Govoril je direktor zavoda o splošnih vzgojnih vprašanjih ter podal številno zbranim staršem potrebna navodila in pojasnila. Ta splošni sestanek je tvoril uvod za manjše sestanke, ki so jih sklicevali od časa do časa razredniki za svoje razrede, da bi se dosegel z vzajemnim delom med šolo in domom lepši učni in vzgojni uspeh.
Po poklicu so bili roditelji učencev: učitelji 70, ostali uradniki 145, upokojenci 53, kmetje 177, dninarji na kmečkih posestvih 2, industrijski podjetniki 90, uradniki in delovodje pri industrijskih podjetjih 39, delavci v teli podjetjih 48, samostojni trgovci 61, trgovski pomočniki in potniki 23, delavci v trgovinah 3, zdravniki, odvetniki, lekarnarji in od podobnih svobodnih duševnih poklicev 58, pisarniško osobje pri teli poklicih 18, služitelji v javni službi 120, slu-žitelji v zasebni službi 20.
2. Podmladek Rdečega križa je vodil prof. J. Osana s sodelovanjem šolskega odbora. Na rednem občnem zboru, ki se je vršil 21. oktobra 1933, je bil izvoljen sledeči šolski odbor: Lenart Franc, VI. a (predsednik), Bahovec Marija, V. a, Osana Joško, IV. a (tajnik), Grasselli Nevqnka, III. a, Derganc Viktor, VI. b (blagajnik), Osana Ivo, TIT. a. S kooptacijo so prišli v šolski odbor šo drugi člani, ki so imeli veselje do dela v odboru (Demšar Metka, II. a, Gogala Danica, II. a, Rupel Slavko, ITI. a, Duller Marija, IV. a, Robida Jana, TV. a, Rus Milena, IV. a, Čampa Janez, V. a, Pengov Anton,
V.	a, Hočevar Marica, V. a, Jerman Janez, V. b.) Včlanjenih je bilo 10 razredov s približno 200 člani. Tekoče zadeve so se obravnavale na 21 seji. Zasnoval se je glasbeni odsek, ki je v krakem času ustvaril čvrst šolski orkester. Vodil ga je s hvalevredno vnemo osmošolec Branko Polic. Sadove svojega marljivega in vztrajnega dela je pokazal orkester ob proslavah državnega ujedinjenja, rojstnega dne Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra T., Vidovega dne in ob drugih prilikah. 14. novembra je Podmladek proslavil dan miru z govorom o miru, z recitacijami primernih pesmi (Pengov) in z nekaterimi glasbenimi točkami. — 5. decembra se je vršil Miklavžev večer z lepo predigro;
revnejši elani so bili obdarovani s šolskimi potrebščinami, deloma tudi z obleko. — »Zimski dan« v februarju je proslavil tudi naš Podmladek.
— 24. marca je priredil Podmladek Jalenovo igro »Dom«, ki je vobče lepo uspela, pričakovanega gmotnega uspeha pa ni prinesla. — Tekom leta je bilo dohodkov 3248'— Din, izdatkov pa 4110-50 Din (vštet je tudi prispevek za počitniško kolonijo). Stanje blagajne koncem šolskega leta je 13.374,38 Din.
3.	Podmladek Jadranske straže. Jadranska straža si je postavila vzvišen kulturnosocijalen, gospodarski in narodnoobramben cilj, da ustvarja v celokupnem narodu, zlasti med šolsko mladino pomorsko zavest, širi zanimanje in budi ljubezen do našega Jadrana in države ter krepi odločno voljo, da svojo dragoceno posest tudi obranimo.
Podmladek Jadranske straže se je na zavodu ustanovil v TI. polletju šolskega leta 1932./33. in se je takoj uspešno organiziral po vseli razredih, tako da je ob zaključku šolskega leta izkazal že 454 navdušene člane in članice ter 1240 Din dohodkov.
Letošnji otvoritveni občni zbor se je vršil 28. oktobra 1933 ob številni udeležbi podmladkarjev, kii jim je glavni poverjenik Jadranske straže na zavodu, prof. Franc Gnjezda, razložil smoter in (važnost društva, očrtal posebne naloge Podmladka ter prečital novi poslovnik. Nato je bil izvoljen sledeči odbor: načelnik: Dobnikar Franc, VTTJ.; podnačelnik: Južnič Marijan, Vil. a; blagajnik: Stare Adolf, VIT. b; tajnik: Žolgar Danilo, VI. a; blagajnikov namestnik: Schorn Günter,
V.	a; tajnikov namestnik: Remše Bogdan, VT. b, ter še tile odborniki: Verbajs Marijan, V. b, Zupančič Pavel, TV. b, in Rus M ilena, TV. a. Obenem je zbor določil razredne poverjenike.
Podmladek je imel redne mešane seje in sestanke s predavanji in deklamacijami, razgovori in poročili. Število udeležencev na sestankih je bilo povprečno 70—80. Zgledne so bile imod drugimi posebno prvošolke. Predavali so: Dobnikar Franc, VITI: Morje v naši književnosti. — Vožd Karadorde. — Pomen in namen Jadranske straže.
— Srebrnič Jelka, VIII: Naši v Italiji. — Öampa Ivan, V. a: Arhitektonski spomeniki v Dalmaciji. — Pavčnik Leopold, TV. b: Vzoren podmladkar. — Pregelj Bazilija, TV. a: Kako si predstavljam idealno članico Podmladka. — Robida Jana, TV. a: Jadransko morje — biser Jugoslavije. — Kelti in Rimljani na Jadram u. — Razen navedenih smo slišali še celo vrsto krajših predavanj, a drugošolci so poskrbeli tudi za dramatičen prizor.
Podmladek je bil naročen na večje število listov, ki so jih člani s pridom čitali. Knjižnica je narasla na 18 del, ki vsa služijo širjenju jadranske miselnosti.
Člani so pridno segali po društvenih znakih, izkaznicah, kolkih in razglednicah. S posebno vnemo so se udeleževali lin po možnosti tudi sodelovali pri prireditvah Jadranskega tedna. Odstotki ,za razprodane tombolske tablice so donesli Podmladku 443 Din.
Ob koncu šolskega leta šteje Podmladek 504 člane, četrtošolci so pristopili vsi. Hvalevreden znak socijalnega čuvstvovanja kažejo oni člani, ki plačujejo članarino tudi za svoje manj premožne tovariše, članarine se je letos nabralo 1744 Din, izdatkov je bilo pa (5(57 Din, tako da znaša društvena imovina 2760 Din, ki je kot izletni sklad naložena v Poštni hranilnici.
Poslovno leto smo zaključili 2. junija '1934 z drugim rednim oljčnim zborom, na katerem je bil izvoljen novi odbor. Delovanje Podmladka v prihodnjem šolskem letu bo v znamenju skupnega izleta k morju. Zato je želeti, da l>i število članov čim bolj naraslo ter se stopnjevalo zanimanje1 in navdušenje za jadranski pok ret. Kdor klasičen gimnazijec — ta tudi zaveden, delaven in požrtvovalen Jadranski stražar! Čuvajmo naše morje!
4. Podružnica Ferijalnega saveza. Na občnem zboru, ki se je vršil
12.	oktobra 1933. v prisotnosti nadzornega učitelja prof. dr. Ernesta Turka., je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Kočar Lojze, VII. a; tajnik Glaesener Jurij, VI. a; blagajnik Marinček Anton, VII. a; tajnik IT. Jerman Janez, V. a; blagajnik 11. Rueh Dušan, IV. a; ekonom Hojnik Lojze, VIL a; ter odborniki: Jeraša, VII. b, Arh VIT. a in Kunc, VI. a. Ob sklepu občnega zbora je prof. dr. Turk razložil namen in cilje društva.
Ferijalni savez nudi svojim članom različne ugodnosti, katere omogočajo dijakom ceneno spoznavanje naše domovine. Ena najvažnejših teh ugodnosti je polovična vožnja na vseh državnih prometnih sredstvih.
Novi odbor je takoj pričel z delom: določil je v vsakem razredu po enega poverjenika in potem vpisoval člane. Vpisovanje je trajalo do 26. maja. Društvo je štelo v tem šolskem letu 335 članov (36% vseh dijakov), to je več kot vsako leto doslej. Ugodnost polovične vožnje imajo člani od 1. junija do 30 septembra.
Sej je imela podružnica letos 6. Skupna vsota denarnih vlog je znašala 21.564 Din, vsega denarnega prometa je bilo 40.712-90 Din.
Podružnica je prejemala 25 izvodov društvenega glasila »Ferija-lac«, katerega jo dobil vsak razred po en izvod.
5. Treznostni krožek. Zanimanje za treznost je bilo v šolskem letu 1933/34 nič manj živo nego v prejšnjem letu. K treznostnemu krožku je pristopilo 123 učencev in 25 učenk. Člani iz nižjih razredov, ki so v veliki večini, se imenujejo »mladi junaki«. Za predsednika so izvolili Pengova Antona iz V. a razreda. Bil je zelo delaven. Če so bili člani večkrat deležni literarnih in odrskih užitkov, je to poglavitno njegova zasluga. Poudariti pa je treba tudi tvorno sodelovanje Robide Jane iz TV. a razreda. Uršič Marijan iz III. c razreda je kot tajnik beležil sestanke. Denarnega prometa ni bilo, blagajnika si sploh niso izvolili. Sestanki so se vršili od oktobra do konca aprila vsak drugi četrtek, če je bil šolski dan. Prvikrat smo se sešli dne 19. oktobra 1933, zadnjikrat pa dne 26. aprila 1934. Dogodek večjega pomena je bilo predavanje o alkoholu in njegovih posledicah za zdravje ter človeško družbo. Predaval je Kozak Miklavž iz VI. a razreda dne 18. januarja 1934. V istem mesecu se je izkazal tudi Zupan Ciril iz ITT. c razreda. Vprizoril je burko »Prepirljiva soseda«. Arse delo je bilo v rokah članov samih. Vodstvo (prof. Albin Zalaznik) sc je omejevalo na odobritveno funkcijo, kar se sporedov, in na nadzorovalno službo, kar se prireditev kot takih tiče.
(5. Srednješolska organizacija »Žar«, ki je obhajala letos petletnico ustanovitve, je tudi v tem letu marljivo izvajala svoj kulturni in nacijo-nalni program. Žar ima zlasti literaren značaj, njegov namen je, da
krepi med člani narodno zavest, da jih izobrazuje v leposlovju in vedah ter jih vadi v govorništvu.
Na obenem zboru, ki se je vršil 20. novembra 1933., je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Polic Branko, VIII., podpredsednica Ozi-mič Marica, VI. a, tajnik Dobnikar Frančišek, VIII, zapisnikar Srebrnič Jela, VIII., blagajnik Varl Janez, VIT. b. Voditelji odsekov: dra-matski odsek Hočevar Anton, VIL b, narodnoobrambni odsek Južnič Marijan, VII. a, mladinski odsek Viktor Stare, VII. b. Uredniški odbor: upravni urednik Stare Viktor, VII.b, uredniki: Eiletz Rafael, VIII., Pivk Drago, VII. b, Lajovic Vid, VIT. a. Sestanke je vodil Rihar Jože, VIII.
Sestankov je bilo letos 5. Njih namen je bil, da so «e dijaki skupno pomenili o različnih vprašanjih. Obravnavale so se sledeče teme: O kozmogoniji (Rihar, VITI), O neofevdalni državi (Rihar, VIII), Potovanje po Italiji (Pivk, VII. b), O Masaryku (Plehač),
O	darwinizmu (Stare Viktor, VII. b), Beseda o besedi (Zarnik, VIT. a), Žena v preteklosti in sodobnosti (Ozimic Marica, VI. a). Ob sklepu šolskega leta pa je predaval prof. (In j ozda: Raznoliki odnosi enote do celote.
Odbor je imel 13 rednih sej.
Namesto igre je priredil Žar 11. februarja 1934. ob priliki obletnice sv. Save in petletnice društvenega obstoja slavnostno akademijo v dvorani Trgovskega doma. Pokroviteljstvo nad akademijo je prevzel g. ban dr. Drago Marušič ter častni damski odbor. Akademija je hila dobro obiskana, saj je bil spored poster.
Od dohodkov akademije so darovali Žarovci: Podporni zalogi na zavodu 700 Din, Univerzitetni knjižnici 100 Din, Društvu slepih 100 din, Ljudski in dijaški kuhinji 100 Din ter Dijaški kuhinji »Domovina« 100 Din. Ostalo smo vložili v Poštno hranilnico na hranilno knjižico štev. 157.489.
Vsako loto ob začetku šolskega lota se je med soirudniki Žara pokazala vrzel, ker je na koncu prejšnjega leta odšel z zavoda kot abiturijent vodno kak dober delavec lista. Posebno se jo občutilo to odhajanje ob koncu šolskega leta 1932./33., ko so odšli z zavoda v svet oni, ki so Žar ustanovili. Njihovo delo so prevzeli mlajši. Hoteli so nadaljevati z izdajanjem lista, toda na žalost jim tega razne okolnosti niso .dopustile. Vendar so sklenili, da ostanejo zvesti izročilu in da izdajo na koncu šolskega leta almanah ali kaj sličnega. S privoljenjem svojega profesorja zgodovine dr. Ernsta Turka so izdali v (i00 izvodih publikacijo »Z god o v i n a — n a š a n č i t e I j i ca«, kot izraz dojma, ki ga je njegovo podajanje zgodovine napravilo na njih in njihovo usmeritev. V času, ko se opaža vrenje povsod med mladino, ki išče svojo pot na kulturnem, političnem in gospodarskem polju, so podali Žarovci svojo izpoved glede svoje narodne in državno zavesti in glede nekaterih vprašanj, katerim je njihova mlada duša iskala odgovora.
Število članov se je v letošnjem šolskem lotu nekoliko znižalo. Društvo je prejemalo več kulturnih in literarnih listov.
Denarnega prometa je bilo okoli 13.000 Din.
Požrtvovalno je vodil organizacijo profesor Franc (Injezda, ki je vedno budno spremljal njeno delo.
VII.	Poročilo drž. šolske poliklinike v Ljubljani.
V	šolskem letu 1933/34 so bili pregledani dijaki vseli razredov.
Zdravniški pregledi dijaštva imajo važen, dasi ne dovolj splošno upoštevan pomen za vse v poštev prihajajoče einitelje: za dijake tako kot za njihove starše, za šolo in za šolskozdravniške organe. Važne so ä.i dijake, ki morajo stremeti za tem, da se za svojo bodočo nalogo kar najbolje pripravijo z razvojem in utrditvijo vseh svojih sil, duševnih in telesnih. Zdrav duh v zdravem telesu, mora bili geslo vseh! Da se dijaki zavedo te svoje dolžnosti, jih opozori zdravnik takoj pri pregledu na razne nohigijenske razvade in pomanjkljivosti v telesni negi, ki jih najde na njih, opozori jih pa tudi na vsako zdravstveno hibo in pokaže pota za dosego poprave. Če obstoji sum, da je dijak po značaju svoje bolezni nevaren zdravju součencev, se po ‘temeljitem pregledu izloči iz šole za krajšo ali daljšo dobo, dokler pač traja nevarnost prenosa bolezni. Pri jetičnem obolenju se zgodi to vedno po predhodnem pregledu zdravnika-specijalista. Dijaki, katerim bi pouk risanja ali ročnega dela resno ogrožal od narave slabi vid, oziroma dijaki, katerim bi radi prestane operacije ali težje srčne napake telovadba bolj škodovala kot koristila, se na temelju zdravniškega pregleda po zadevnem sklepu šolskih činiteljev oproste teh predmetov.
»S šolskozdravniškimi pregledi, ki so obenem važen zdravstven pouk, z delom v ambulanci poliklinike in s počitniškimi kolonijami vrše šolskozdravniški organi važno nalogo med dijaštvom. Ker so do neke mere za zdravstveno stanje dijaštva odgovorni, so temeljiti pregledi tudi v njihovem interesu.
Poznavanje zdravstvenega stanja dijakov je važno za šolske organe. Koliko je pomanjkljivosti in zdravstvenih škodljivosti, proti katerim se lahlko šola uspešno bori! Med te spadajo zlasti napake pravilne drže, govora, n. pr. jecljanje, dalje škodljivosti vida, nohigijenske navade i. dr. Marsikatera škodljivost se da odstraniti in marsikatera napaka izravnati, če za zdravstveno zaščito vzajemno skrbita šolnik in zdravnik. Dragocena pojasnila more dobiti pregledujoči zdravnik tudi od profesorja, ki pozna svoje dijaške boljo, kot jih more spoznati zdravnik v kratko odmerjenem času. Zato je priporočila vredno, da prisostvuje razrednik pregledu svojega razreda in se na ta način pouči o vsem, kar je bilo priporočeno dijakom za povzdigo njihovega zdravja.
Pregledi so v 1., 4. in zadnjem šolskem letu sistematski, ker se po določenem sistemu ugotavlja zdravstveno stanje najvažnejših organov in celotnega organizma vsakega dijaka, medtem ko imajo v ostalih šolskih letih pregledi bolj značaja kontrole (tzv. kontrolni pregledi), v koliko in kako so se izvedle predlagane mere korekcije, oziroma v negativnih primerih, zakaj jo bila korekcija opuščena. Seveda se tudi pri teh pregledih morebitne nove hibe obravnavajo z vso pozornostjo.
Vse stremljenje šole in zdravnika pa je brez uspeha, če starši aktivno in v skladu z njima ne sodelujejo. Saj je predvsem v korist staršev, da se povzdigne zdravje njihovih otrok; kjer se starši zavedajo svoje dolžnosti, je delo ostalih činiteljev lahko in uspešno. Najboljši način, kako bi se poučili starši o zdravstvenem stanju otroka-dijaka, bi bil zdravniški pregled v njihovi prisotnosti, kar se v nekaterih državah izvaja. Na žalost je to iz tehničnih razlogov zaenkrat nemogoče;
fudi je mnogo dijakov, ki ne stanujejo doma. Za dijake, ki so nastanjeni v internatih, so poklicani zavodski prefekti, da se zanimajo za čas šole za zdravje svojih varovancev.
Kljub temu, da starši, oziroma njihovi namestniki ne morejo prisostvovati obveznemu zdravniškemu pregledu v šoli, imajo vedno možnost, da se izčrpno pouče o vsem potrebnem. V ta namen so uvedeni stalni posvetovalni dnevi na Šolski polikliniki. Zdravnik, ki vrši preglede, je določene dneve v tednu na razpolago staršem, in so ti dnevi namenjeni izključno posvetom o zdravstvenem stanju dijakov. Tam dobe starši vsa potrebna navodila. Nepravilnosti v drži, dihanju, razna prehlajenja in sprejemljivosti zanje, predčasno razpadanje zob in pomanjkljiva nega, neuspevanje v telesnem razvoju, mnoge živčne motnje in druge težave bi se dale odstraniti ali vsaj izdatno omiliti, ko bi se starši pravočasno in zadostno posvetovali o njih z zdravnikom, potem se pa tudi ravnali po njegovih navodilih.
Šele tedaj bodo dosegli pregledi šolskega zdravnika v polni meri svoj namien, ko bo doseženo sodelovanje zdravnika z domom in s šolo. Tudi pri reševanju vzgojnih napak bo mogel šolski zdravnik, ki pozna ustroj in duševnost dijaka, izdatno pomagati.
Umrli so med šolskim letom: Vladislav Hribar, VT. b, Franc Savšek, V. b, Marija K'ostanjevac, II. a.
V	splošnem je bilo zdravstveno stanje povoljno.
VIII.	Stanje šolskih zbirk in knjižnic.
Na kraju šolskega leta 1933./34. je bilo stanje gimnazijskih knjižnic in zbirk sledeče:
1. Učiteljska knjižnica šteje 4145 del, in sicer a) slovenskih 580;
b)	srbskohrvatskih 246; c) nemških 2314; č) romanskih 126; d) grških in latinskih 879. Prirastek tekom leta: 28 del.
2. Dijaška knjižnica: 6156 del, in sicer a) slovenskih 2615; b) srbskohrvatskih 1108; c) nemških 2386; č) romanskih 47. Prirastek v teku leta 115 knjig.
3. Zemljepisno-zgodovinska zbirka: a) slike: stenske 7.10, za ste-reoskop 54, za projekcijski aparat 10; b) reliefi 6; c) aparati 7; č) zemljevidi 171; d) atlanti 13; e) knjige 11. Stanje zbirke se v minulem letu ni izpremenilo.
4. Prirodopisna zbirka: a) slike 190; b) modeli: pravi 185, shematični 12; c) aparati: 8; č) preparati: v tekočini 175, suhi 35, mikroskopski 184, nagačene živali 223, drugi 440; d) kemikalije 30; e) minerali 446, kamenine 327, okamenine 12; f) herbariji 4 (nepopolni); g) strokovne knjige 19. Prirastek: 1 preparat v tekočini in 1 herbarij v slikah.
5. Zbirka za fiziko, kemijo in matematiko: a) slike: stenske 22; za stereoskop 37, za projekcijski aparat 40; b) modeli 21; c) aparati 733 (pokvarjenih 73); č) preparati: suhi 25, mikroskopski 17, kemikalije 228. Prirastka ni bilo, pač pa se je zbirka zmanjšala za 2 aparata.
6. Zbirka učil za petje in glasbo: a) posvetne pesmi, narodne in umetne, 117 številk s 1459 partitur in 1393 glasovi; b) cerkvene pesmi: 163 številke s 1698 partitur in 2555 glasov; c) instrumentalne skladbe: za salonski orkester 9 številk, za veliki orkester 7 številk; č) instru-
men ti: orgle s pedalom in z dvojnim manualom, harmonij, klavir, kontrabas in 17 notnih pultov. Prirastek v minulem šolskem letu: 1180 litografiranih partitur, in sicer 534 partiture osmih posvetnih pesmi in 646 partitur dvanajstih cerkvenih pesmi.
7.	Knjižnica Podporne zaloge ima 2581 del, in sicer: a) slovenskih 1185; h) srbskohrvatskih 279; c) nemških 694; č) romanskih 423. Prirastek tekom leta 89 del.
Razen z učnimi knjigami podpira Podporna zaloga revne in pridne učence z obleko, obutvijo, s perilom in s plačanjem stanarin«'. V minulem šolskem letu je imela dohodkov Din 641194, izdatkov Din 5539; njena denarna imovina je znašala ob sklepu leta Din 4341-64.
IX.	Šolske lične knjige.
Za verouk.
I. razred: Katoliški katekizem. Izdaja 1. 1930. (tudi za TT. in ITT. razred). Levičnik, Zgodbe sv. pisma, I. del. Izdaja 1. 1931.
H.	razred: Levičnik, Zgodbe sv. pisma novega zakona, TI. del. Tz-daja 1. 1932.
TIT. razred: Stroj, Liturgika, 3. izdaja.
IV.	razred: Mlakar, Katoliški verouk za IV. razred srednjih in meščanskih šol.
V.	razred: Svetina, Katoliški verouk, T. knjiga, Resničnost katoliške vere, 2. izdaja.
VT. razred: Pečjak, Katoliški verouk, TI. knjiga, Resničnost katoliške vere, 2. izdaja.
VIT. razred: Pečjak, Katoliški verouk, TIT. knjiga, Življenje po katoliški veri, 2. izdaja.
VITT. razred: Medved, Zgodovina katoliške cerkve, 2. izdaja.
Za slovenski jezik.
I. razred: Bajec-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka in slovnica I.
TT. razred: Bajec-Kolarič-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka in slovnica II.
IIT. razred: Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja.
Wester, Slovenska čitanka III.
TV. razred: Breznik, Slovenska slovnica.
Wester, Slovenska čitanka TV.
V.	razred: Breznik, Slovenska slovnica.
Fr. Poljanec, Istorija srpskohrvatskog književnog jezika. Vodnik, Narodne pjesme.
Andra Žeželj, Antologija novije jugoslovenske lirike.
VI.	razred: Breznik, Slovenska slovnica.
Rupel, Protestantski pisci XVI. stoletja (šolska izdaja). Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva.
Odbrana dela iz slovenske književnosti.
Vodnik, Pregled brvatskosrpske književnosti u ogledima.
Demeter, Teuta.
Kostic, Pera Segedinac.
VII. razred: Breznik, Slovenska slovnica.
Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva.
Odbrana dela iz slovenske književnosti.
Popovič, Jugoslovenska književnost.
Živanovic, Primeri nove književnosti I—Tl.
Popovič, Tvrdica.
Mažuranič, Smrt Smail-age Čengica.
Šenoa, Seljačka buna.
VIII. razred: Breznik, Slovenska slovnica.
Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva.
Odbrana dela slovenske književnosti.
Živanovic, Primeri nove književnosti IT.
Popovič, Jugoslovenska književnost.
Andra Žeželj, Antologija novije jugoslovenske lirike.
Za srbskohrvatski jezik.
1.	razred:	Rupel,	Srbskohrvatska	vadnica	I.
TT. razred:	Rupel,	Srbskohrvatska	vadnica	II.
III. razred:	Rupel,	Srbskohrvatska	vadnica	III.
TV. razred:	Vadnica kakor v TIT.	razredu. Lazarevič, Odabrane
pripovetke (Novi Sad, 1927).
Za francoski jezik.
T. razred:	Južnič,	Francoska	vadnica	T.
TT. razred:	Južnič,	Francoska	vadnica	TT.
TIT. razred:	Južnič,	Francoska	vadnica	ITT.
IV. razred:	Južnič,	Francoska	vadnica	IV.
V.	razred:	Južnič,	Francoska	vadnica	IV.
Le Sage, Gil Blas (Laurens, Chefs d’ oeuvre Ti 1’ usage de la jeunesse).
J. Sandeau, La Koche aux Mouettes (Hachette, Bibliotheque d’ education et de recreation).
VI.	razred: Južnič, Francoska vadnica TV.
Adamovič, Francoska čitanka.
A. Daudet: Le Petit Chose; Lettres de mon Moulin.
Pr. Merimee: Colomba.
Za nemški jezik.
VII.	razred: Pinter, Njemačka čitanka za VII. razred srednjih škola,
4.	izdaja.
VITI. razred: Pinter, Njemačka čitanka za VTTT. razred srednjih'uči-lista, 3. izdaja.
Za latinski jezik.
T. razred: Pipenbacher, Latinska vadnica, T. del, 4. izdaja.
Pipenbacher, Latinska slovnica, 3. izdaja.
TT. razred: Pipenbacher, Latinska vadnica, TI. del, 3. izdaja. Slovnica kakor v T. razredu.
III. razred: Pipenbacher, Latinska vadnica, LIT. del, 2. izdaja. Slovnica kakor v I. razredu.
Sovre: Lanx satu ra.
IV. razred: Sovre, Lanx satura.
Slovnica kakor v 1. razredu.
V.	razred:	Perinovic, Izbor iz rimskih	klasika	I.	in II.	dio.
VI.	razred:	Perinovic, Izbor iz rimskih	klasika,	II.	dio.
VII.	razred:	Perinovic, Izbor iz rimskih	klasika	1.	i	11. dio.
Golik, Izabrani Plinijevi listovi.
Vlil. razred: (lolik, Kvinta Horacija Finka izabrane pjesme. Perinovic, Izbor iz rimskih klasika L
Za »iški jezik.
III. razred: Bradač, Grška vadnica.
Bradač-Osana, Grška slovnica.
IV.	razred:	Kakor v Ul. razredu.
V.	razred:	Južnič, Grška čitanka.
Slovnica kakor v III. razredu.
VI.	razred: Majnaric, Izbor iz Homerove flijade i Odiseje.
Južnič, Grška čitanka kakor v V. razredu.
Slovnica kakor v ITI. razredu.
Vil. razred: Kuzmič, Platonova obrana Sokratova i Kriton.
Musič, Izabrani govori Demostenovi.
Slovnica kakor v TIT. razredu.
VITI. razred: Kuzmič, Platonova obrana kakor v VII. razredu. Kuzmič, Platonov Fedon.
Kuzmič, Sofoklova Antigona.
Musič, Odabrani djelovi iz Aristotela.
Slovnica kakor v ITT. razredu.
Z:i zgodovino.
II.	razred: Bučar, Zgodovina starega veka za nižje razrede srednjih šol, 2. izdaja.
Stanojevič, Historijski atlas.
UT. razred: Melik-Orožen, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev, I.
Atlas kakor v IT. razredu.
IV7. razred: Melik-Orožen, Zgodovina. Srbov, Hrvatov in Slovencev, TT.
Atlas kakor v II. razredu.
N’, razred: Bučar, Obča zgodovina za V. razred srednjih šol.
Atlas kakor v TT. razredu.
VI. razred: Bučar, Zgodovina srednjega veka za višje razrede srednjih šol, 2. izdaja.
Atlas kakor v TT. razredu.
VII.	razred: Vasilj Popovič, Opšta i »stori ja novoga veka za srednje
i	stručne škole, T. dio.
Atlas kakor v TT. razredu.
VIT F. razred: Vasilj Popovič, Opšta istorija novoga veka za srednje
i	stručne škole, Tl. dio.
Atlas kakor v TT. razredu.
I.	razred: Radivojevič-Prijatelj, Osnovni pojmi zemljepisa za T. razred srednjih šol.
Radovanovič, Veliki atlas za srednje i stručne škole (veljaven za vse razrede) ali Novi geografski atlas za srednje i stručne škole (veljaven za nižje razrede). fT. razred: Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za TT. razred srednjih šol.
Atlas kakor v L razredu, n i. razred: Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za srednje in njim sorodne šole, TI. del: 1 zvenevropske zemljine.
Atlas kakor v T. razredu.
IV.	razred: Orožen, Zemljepis Jugoslavije za TV. razred srednjih šol.
Atlas kakor v I. razredu.
V.	razred: Radivojevic, Osnovi fizieke i opšte geografije za V. razred srednjih škola.
Radovanovič, Veliki atlas za srednje i stručne škole.
VI.	razred: Radivojevic, Osnovi kozmografije za više razrede srednjih škola.
Atlas kakor v V. razredu.
VII.	razred: Erdeljanovic, Osnove etnologije.
Atlas kakor v V. razredu.
VIII.	razred: Radivojevic, Kraljevina Jugoslavija i naše susedne slovenske i druge zemlje za VIII. razred srednjih škola.
Atlas kakor v V. razredu.
Za prirodopis.
T. razred: Verbič-Vales, Prirodopis živalstva za nižje razrede srednjih šol.
Kapus, Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol, samo 3. izdaja.
TI. Kakor v T. razredu.
V.	Bevk, Botanika za višje razrede srednjih šol, samo 2. izdaja.
VI.	razred: Poljanec, Prirodopis živalstva za višje razrede srednjih šol, 2. izdaja.
VIT. razred: Dolžan, Mineralogija in geologija za višje razrede srednjih šol.
Za fi/.iko in kemijo.
III. razred: Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol.
IV. razred: Prezelj, Kemija in mineralogija za nižje razrede srednjih šol.
VII.	razred: Reisner, Fizika za višje razrede srednjih šol.
Prezelj, Anorganska kemija za višje razrede srednjih in njim sorodnih šol.
VIII.	razred: Reisner, Fizika za višje razrede srednjih šol.
I.	razred: Kunc, Aritmetika za I. in II. razred srednjih šol.
Mazi, Geometrija za L, II. in 1 IT. razred srednjih šol.
II.	razred: Kakor v T. razredu.
III.	razred: Kunc, Aritmetika in algebra za TIT. in IV. razred srednjih šol.
Geometrija kakor v I. razredu.
TYr. razred: Aritmetika kakor v TIT. razredu.
Matek-Mazi-Jeran, Geometrija za IV. in V. razred srednjih šol.
V.	razred: Kunc, Aritmetika in algebra za V. in VI. razred srednjih šol.
Geometrija kakor v IV. razredu.
Sodnik, Logaritmi.
VI.	razred: Aritmetika kakor v V. razredu.
Geometrija kakor v IV. razredu.
Logaritmi kakor v V. razredu.
\ I L. razred: Kunc, Aritmetika in algebra za VII. razred srednjih šol.
Matek-Zupančič-Jeran, Geometrija za VT.—VTTT. gimn. razred.
Za osnove filozofije.
VTIT. razred: Veber, Očrt psihologije.
Ozvald, Logika, 2. izdaja.
Za higijeno.
TV. razred: Pirc, Higijena za TIT. in IV. razred srednjih šol.
Za petje.
1.	in II. razred: Kramolc, Pesmarica za nižje razrede srednjih šol.
X.	Pismene naloge.
a)	Iz slo v e n s k e g a jezik a.
I.	a razred.
Šolske naloge: 1. Kaznovana domišljavost. (Prosto po pesmi.) 2. Kralj Matjaž. (Obnova.) 3. Pozdravljen, božič! (Zakaj se ga veselim. — Prost spis.) 4. Moja mamica. (Slika.) 5. Tu se pa sreča smehlja. (Opis slike.) 6. Na poti v šolo. (Opazovanje in doživetje.) 7. Velikan zaide med pedenj-možičke. (Prosto po .J. Swiftu.) >S. Pozor! Čitanka govori... (Pretvorba po Finžgarjevi povesti.)
Domače naloge: 1. Mir koristi veličini in slavi domovine. (Po ministrski odredbi.) 2. Radosti in bridkosti nadobudne prvošolke. (Pismo.)
3.	Cvetoča jablana. (Prost spis.)
Franc Gnjezda.
T. b razred.
Šolske naloge: 1. Ne nezgoda, le neroda. (Obnova.) 2. Kako je Peter Klepec strahoval Turke. (Obnova.) 3. Na božični večer. (Doživljaj.)
4.	Prepovedan sad. (Doživljaj.) 5. Janezkove hlače. (Prosto po berilu.) 6. Sveti Sava. (Strnitev.) 7. Sreča v nesreči. (Dimnikarček pripoveduje.) 8. Robinzon lovec. (Po šolskem berilu.)
Domače naloge: 1. Lučce na grobeh. (Opis.) 2. a) Izlet na goro. (Doživljaj.) b) Siromaki. (Žalostna zgodba.) 3. Moja ladja. (Prost spis.)
Alfonz Gspan.
I.c razred.
Šolske naloge: 1. Meri roparji. (Obnovitev.) 2. Prevzetna kmetica. (Legenda. — Obnovitev.) 3. Domovanje kralja Matjaža. (Opis.) 4. .1 e-rica-sirotica. (Prosto po narodni pesmi.) 5. Mravlja in muren. (Obnovitev.) 6. Strossmayer o domoljubju in narodnem edinstvu. (Prosto po šolskem berilu.) 7. Kurja Mica iz Mišjega dola. (Po Fr. S. Finžgarju.) 8. Naš Janezek. (Slika iz otroškega življenja.)
Domače naloge: 1. Ježek postaja oblasten. (Pripoved po šolskem berilu.) 2. Oko mojega spomina. (Po lv. Cankarju iz lastnega doživetja.) 3. Lastovka. (Opis.)
T. d razred.
šolske naloge: 1. Sv. Martin. (Obnovitev.) 2. Kdo je večji siromak. (Obnovitev.) 3. Moja molitev k sv. Miklavžu. (Prost spis.) 4. Mačeha. (Prosto po narodni pesmi.) f>. Kosmatinec čaka sadu. (Obnovitev.) 6. Dve legendi o sv. Savi. (Po šolskem berilu.) 7. Trt ar j e v abecednik. (Po F. S. Finžgarju.) 8. Naše morje. (Prost spis.)
Domače naloge: 1. Med hajduki. (Pripoved po šolskem berilu.) 2. Moji spomini iz otroških let. (Prost spis.) 3. V petek in svetek. (Prost spis.)
.1. Krede.
T.e razred.
Šolske naloge: 1. Jež in lisica. (Obnova.) 2. Junaški ribič. (Obnova po pesmi.) 3. Moje jaselce. (Prosto.) 4. Muc se uči. (Tz življenja mlade mačke.) 5. Jerica na materinem grobu. (Prosto po narodni pesmi.) (i. Čebelica, odkod in kam? (Pogovor.) 7. Delo ne ponižuje. (Po berilu.) 8. O binkoštih. (Prost spis.)
Domače naloge: 1. Kaj dela moj oče ! (Opis.) 2. a.) Pismo od doma. (Prosto.) b) Ubogi Janezek. (Žalostna zgodba.) 3. Česa me je učila dobra mati! (Prosto. — Za materinski dan.)
Alfonz Gspan.
II.	a razred.
šolske naloge: 1. Kmet Martin in sosed Vid. (Pretvorba po Aškerčevi baladi »Mejnik«. Martin pripoveduje.) 2. V jagodah. (Doživljaj.)
3. Kako sta si voda in gozd zaveznika1? (Prost sestavek po snovi Bevkove basni »Gozd in voda sta zaveznika«.) 4. Stričevi so prišli! ali Na obisku. (Oris.) 5. Zvečer pri nas doma. (Oris.) (!. Saba do-
hiti karavano. (Skreitev po Sienkievviczevi povesti »Skozi pustinjo in puščavo«.) 7. Pri domačem delu. (Doživljaj.) 8. Stanko pripoveduje očetu, kako je ubil Gelih ra dn tovariše. (Pretvorba.)
Domače naloge: 1. Kako uporabljamo les! (Prost sestavek.) 2. Kako Lukanič kaže še v tujini svojo ljubezen do jugoslovanske domovine. (Razširitev po M. Pupinu.) 3. Česa bi rad za počitnice. (Pismo stricu ...)
11.	b razred.
šolske naloge: 1. Kristus in sv. Peter v Gorjancih. (Pretvorba po Trdinovi bajki »Svetnik«. Vlah 1 lija pripoveduje.) 2. V gozdu. (Doživljaj.) 3. Kako pomaga veter rastlinam trositi seme? (Prost se-sitavek po K. Ewaldu.) 4. Na obisku. (Oris.) 5. Jutro pri nas doma. (Oris.) (J. Stanko hoče prisiliti karavano k vrnitvi. (Skreitev po Sienkievviczevi povesiti »Skozi pustinje in puščavo«.) 7. Kako sem pri domačem delu pomagal. (Doživljaj.) 8. Nad leva. (Oris po Sienkiewiczu.)
Domače naloge: 1. Kako se uporablja les. (Prost spis.) 2. Kako Lukanič kaže še v tujini svojo ljubezen do jugoslovanske domovine. (Razširitev po M. Pupinu.) 3. Česa bi rad za počitnice. (Pismo stricu...)
Dr. Ivan Grafenauer.
II.	c razred.
Šolske naloge: 1. Dobra duša. (Obnovitev.) 2. Jesen na deželi in v mestu. (Opis.) 3. Indija Koromandija. (Opis.) 4. Mati je v skrbeh. (Prost spis.) 5. Sveta noč. (Otroška zgodbica.) (5. Jure se vrača v domovino. (Po Iv. Cankarju.) 7. Naš razred. (Prost spis.) 8. Pri nas smo letos žalostni. (S. Sardenko. Spomin na padle junake.)
Domače naloge: 1. Vseh mrtvih dan. (Prost spis.) 2. Zima v živalstvu. (Opis.) 3. Ptičke, jaz vprašam vas: al' bo že «kor’ pomlad? (Prost spis.)
II.	d razred.
šolske naloge: 1. Dobrodušen gospod. (Obnovitev.) 2. Letni časi. (Opis.)
3.	Alkohol — naša nesreča. (Prost spis.) 4. Kadar zima prikima. (Prost spis.) f>. Božji oblastniki. (Spis iz grškega bajeslovja.) (j. Za domovino zgubljeni. (Prosto po šolskem berilu.) 7. Na postaji. (Doživetje.) 8. Pred dvajsetimi leti. (Spomin na svetovno vojno.)
Domače naloge: 1. Sodba v Višnji gori. (Skrčena obnovitev.) 2. Ne Juppiter quidem omnibus placet. (Prost spis.) 3. Delavec. (Označba.)
.]. Krek.
III.a razred.
Šolske naloge: 1. Jesenski večer na vasi. (Slika. — Po Jurčiču.) 2 Martin Krpan na Dunaju. (Obnova v premem govoru.) 3. Pastirčki, vstanite! (Božična slika.) 4. Zgodovina Celjskih. (Skrčeno po šolskem berilu.) f>. Kupa večnega življenja. (Obnova Ašker-
čeve pesmi.) G. Grmada gori! (Slika. — Prosto po berilih.) 7. a) Na starem pokopališču. (Vtiski s šolskega izleta.) b) Pozdravljene, lastovice! (Prigodniško.) 8. Črtomirov zadnji poskus. (Po Prešernovi pesnitvi.)
Domače naloge: 1. Mir koristi veličini in slavi domovine. (Razpravica.)
2. Naše morje. (Razpravica.) 3. Moji počitniški načrti. (Prost spis.)
ITI. b razred.
Šolske naloge: 1. Polharji pri ognju. (Slika. — Po Jurčiču.) 2. Star grad — pomnik preteklosti. (Po šolskem berilu.) 3. Materi za božič. (Pismo.) 4. Mutec Osojski. (Obnova.) 5. Čaša tvoja je -življenje tvoje. (Razpravica.) (!. Sveto služimo sveti domovini! (Razmišljanje.) 7. a) Naša vas. (Popis.) b) Odprite okna, odprite duri, mimo jezdi vitez sveti Juri. (Prost spis.) 8. Črtomirov naklep. (Po Prešernovi pesnitvi.)
Domače naloge: 1. Mir koristi veličini in «lavi domovine. (Razpravica.) 2. Kako živi mornar? (Prost spis.) 3. Življenje ni praznik. (Razpravica.)
Alfonz Gspan.
III.e razred.
Šolske naloge: 1. Prvič s polharji. (Po berilu.) 2. Mir koristi veličini in slavi domovine. (Razpravica.) 3. Bliža se konec prvega polletja. (Pismo staršem.) 4. Koristi morja. (Razpravica.) 5. Domovina, vedno mislim nate. (Razmišljanje.) G. Naše mesto v jutrnjih urah. (Oris.) 7. Pismo materi. (Prigodno za materinski dan.)
8.	Črtomirov govor. (Razširitev.)
Domače naloge: 1. Na grobovih. (Prost spis.) 2. Pod snegom. (Prost spis.) 3. a) Kaj najrajši berem. (Prost spis.) b) S čini se najrajši bavim v prostem času. (Prost spis.)
Dr. Mirko Rupel.
TV. a razred.
Šolske naloge: 1. Naše (jugoslovansko) sadje. (Prost spis.) 2. Prizor s poti. (Oris.) 3. Kakšen mož je stari Brašnar? (Oris značaja po Jurčičevi povesti »Sosedov sin«.) 4. Božični večer na Slovenskem. (Črtica.) .'>. Kruh noben tak ojster ni, da lakota mu mojster ni. (Narodni pregovor. — Razmotrivanje.) G. Glavna prometna središča v Jugoslaviji. (Razprava.) 7. Vstala je narava ter se ziblje živo. (Jenko. — Oris.)
Domače naloge: 1. Kako sodi Stritar v »Sodnikovih« o industriji? (Razprava.) 2. Zakaj imenuje pisatelj P. P. Glavarja Odiseja iz Komende? (Razprava po Pregljevi povesti »Odisej iz Komende«.)
3. Mati. (Poskus leposlovne črtice.)
TV. b razred.
Šolske naloge: 1. Naši (jugoslovanski) gozdni sadeži. (Prost spis.) 2. V gorah. (Prizor s poti.) 3. Kakšen mož je Smrekar? (Oris značaja
po Jurčičevi povesti »Sosedov sin«.) 4. Na sveti večer doina. (Črtica.) 5. En krivičen vinar deset pravičnih sne. (Narodni pregovor. — Razmotirivanje.) 6. Jugoslovanska obmorska mesta. (Razprava.) 7. Praznik vstajenja. (Premišljevanje.)
Domače naloge: 1. Kaj pravi Stritar o industrializaciji? (Razprava po Stritarjevem romanu »Sodnikovi«.) 2. Zakaj imenuje pisatelj P. P. Glavarja Odiseja iz Komende? (Razprava po Pregljevi povesti »Odisej iz Komende«.) 3. Mati. (Poskus leposlovne črtice.)
l)r. Ivan Grafenauer.
V.a razred.
Šolske naloge: 1. Jugoslovanski narodni junaki. (Ob pripovednih prvinah.) 2. Samo mir omogočuje ustvarjajoče delo v narodu! (Po ministrski naredbi.) 3. Glavni junaki v romanu Pod svobodnim soncem. (Označba.) 4. Vzgojni vplivi leposlovja. (Pisemsko.)
5.	a) Odprto srce in otprte roke imej za trpečega brata! (Gregorčič. Razpravica.) b) Hristos voskrese! (Velikonočno nastrojenje.) (i. Matere ni! (Črta. Po ministrski naredbi.)
Domače naloge: 1. Pulvis et umbra sumus! (Horac. Prigodniško razmišljanje.) 2. Adrija sinja — naše morje! (Svobodno.) 3. Dar ti djolom plemenita pjesma! (Mažuranič. Prigodno ob šolskem štivu.)
V. 1» razred.
šolske naloge: 1. Epične prvine. (Pregledna označba.) 2. Samo mir omogočuje ustvarjajoče delo v narodu! (Po ministrski naredbi.)
3. Zgodovinsko ozadje v romanu Pod svobodnim soncem. (Označba.)
4. Kvarni vplivi leposlovja. (Pisemsko.) 5. Solza, ki sirota jo lije, do neba za kazen vpije. (Gregorčič — Razpravica.) 6. K materi! (Črta. Po ministrski naredbi.)
Domače naloge: 1. So pa rož’ce minule... (Jesenski oris.) 2. Adrija
sinja — naše morje! (Svobodno.) 3. Dar ti djelom plemenita
pjesma! (Mažuranič. Prigodno ob šolskem štivu.)
Dr. Pregelj Ivan.
VI. a razred.
Šolske naloge: 1. Kasij. (Oznaka.) 2. Le mir omogočuje ustvarjajoče delo v narodu. (Razprava.) .3. Pomen našega morja. (Razprava.)
4.	Domovina, vedno mislim nate. (Razmišljanje.) 5. Pomen reformacije za naše slovstvo. (Razprava). 6. Dubrovniška zlata doba. (Označba.)
Domače naloge: 1. Ko listje rumeni. (Vtisi.) 2. Lepote naše .Jugoslavije. (Razprava.) 3. V boju s prirodo se dviga in raste človekov duh. (Razprava.)
Dr. Mirko Rupel.
VT. b razred.
Šolske naloge: 1. Zunanja oblika dramatičnega pesništva. (Slovstvena karakteristika.) 2. Samo mir omogočuje ustvarjajoče delo v narodu! (Po ministrski naredbi.) 3. Čuvajmo naše morje! (Govorni-
ško.) 4. Eno uro v humanistovi šoli. (Orisna črta.) 5. Mehiko, plemenito nam bodi srce, a volje bodimo močne in krepke! (Gregorčič. Razpravica.) (3. Ep našega naroda. (Svobodno in rodoljubno ob šolskem slovstvenem študiju. )
Domače naloge: 1. Prizor na grobišču. (V dramatičnem dialogu.)
2.	Veličina slovanskega sveta. (Orisna označba.) 3. Nad sunašce ni svitlosti, a nad majku ni.milosti!! {Vitezovi«. Razprava.)
VII.	a razred.
Šolske naloge: 1. Značilne poteze naših prosvetljencev. (Označba.)
2.	Prešernova satira. (Označba.) 3. Početniki narodnega gibanja pri Jugoslovanih. (Zgodovinska označba.) 4. Kiako se odraža zemeljski značaj v narodnih tipih naše kraljevine"? (Študija.) 5. Na delo! Delo je življenje, brezdelje v živem pa — trohnenje! (Gregorčič — Razprava.) G. Mati in naš čas. (Razprava.)
Domače naloge: 1. Ne vemo, kje si se rodil, ne kod te je vihar podil. Pri nas si pal, za nas si pal, da je naš rod iz mraka vstal! (Pri-godno.) 2. Jadranska obala v jugoslovanski književnosti. (Pregledno.) 3. Topuz i gusle. (Rodoljubno ob Mažuranieevi Smrti.)
VII. b razred.
Šolske naloge: 1. Prosvetne razmere za, jugoslovanskih prosvetljencev. (Zgodovinska označba.) 2. Prešernova balada. (Označba.) 3. Slovstvena vzajemnost pri Jugoslovanih za. romantike. (Književno pregledno.) 4. a) Duša naše zemlje. (Označba jugoslovanskih pokrajin.) b) Narodni tipi v Jugoslaviji. (Označba.) 5. Življenje pre strastno ne ljubi, preplaho se smrti ne boj! (Gregorčič. Razprava.) (i. Mati v našem narodu. (Razprava.)
Domače naloge: 1. Na grobu neznanega, vojaka. (Prigodno.) 2. Jugoslovanski Jadran. (Označba.) 3. Topuz i gusle. (Rodoljubno ob Mažuranieevi Smrti.)
Dr. Pregelj Ivan.
VIII. razred.
Šolske naloge: 1. a) Dobre in slabe strani moderne tehnike. (Razprava.)
b)	Knjiga nekoč in sedaj. (Razprava.) 2. Le mir omogočuje ustvarjajoče delo v narodu. (Razprava.) 3. Gospodarski pomen našega morja. (Razprava.) 4. Lega Jugoslavije in njene posledice. (Razprava.) r>. Tu ne cede malis, sed contra audentior ito, quam tua te fortunaisinet. (Razprava.) (i. Prirodno bogastvo naše države. (Razprava.)
Domače naloge: 1. Jo.) Pomen humanistične .izobrazbe. (Razprava.) h) Jesen razgrinja sive pajčolane. (Župančič. Prosto.) 2. a) Tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji so nam izginili. (Župančič. Razprava.) b) List iz dnevnika. (Prost spis.) 3. a) Abituri sumus. (Prost spis.) b) Le tisto omiko štejem za pravo, ki voljo zadeva, srce in glavo. (Gregorčič. Razprava.)
I)r. Mirko Rupel.
!)) I z s i' b s k » li r v a 18 k e g a jezi k a.
Šolsko, naloge.
I. a razred.
1. Naša škola i ueionica. (Pitanja i odgovori u vezi sa štivom.)
Dušan Hinič.
2. Moj zavičaj. (Po danoj dispoziciji u vezi sa štivom.)
3. Kakva je baka nekada bila. (Po štivu.)
Rudolf Benulič.
1.1* razred.
1. Valjan dak. (Pitanja i odgovori u vezi .sa štivom.)
Dušan Hi nič.
2. Moja otadžbina. (Po danoj dispoziciji n vezi sa štivom.)
3. Lisica i jarac. (Prepričavanje.)
Rudolf Benulič.
I.c razred.
1. Jesen. (Pitanja i odgovori u vezi sa štivom.)
Dušan Hi nič.
2. Naša porodica. (U vezi sa štivom.)
3. Udovi čovečjega tela. (Po štivu.)
Rudolf Benulič.
I.	d razred.
1	Prvi sneg. (Pitanja i odgovori u vezi sa štivom.)
Dušan Hinič.
2. Moj časovnik. (Po danoj dispoziciji u vezi sa štivom.)
3. O čovečjem tein. (Po štivu.)
Rudolf Benulič.
I.e razred.
1. Kažnjeno lukavstvo. (Prepričavanje štiva »Lisica i roda«.)
Dušan Hinič.
2. Kakvu pouku nam daje basna »Vukovi i ovce«.
3. Zašto su Srbi siromašni. (Po štivu.)
Rudolf Benulič.
II.a razred.
1. Sveti Sava i majka. (Prepričavanje.)
2. Zanatlije. (Opis.)
3. Dodole. (Po štivu.)
II.b razred.
1. Pauk i puž. (Ispričajte opširnije!)
2. Zanatlije. (Opis.)
3. Sveti Sava i braca koja se dele. (Prepričavanje.)
II.c razred.
1. Vrana i rak. (Rak priča.)
2. Zanimanja. (Opis.)
3. Sveti Sava i braca koja se dele. (Prepričavanje.)
Dr. Mirko Rupel.
II. d razred.
1. Kako se vladam. (Po štivu.)	Dr.	Mirko	Rupel.
2. Svaki zanat je vredan poštovanja. (Po štivu.)
3. Moje najlepše putovanje. (U vezi sa štivom.)
Rudolf Beti ul le.
III. a razred.
1. Zimske radosti u prirodi i porodici. (Opis po dispoziciji.)
Dušan Hinie.
2. Patak i žabe. (Slobodna prerada basne.)
3. Kneževa večera. (Po narodno j pesmi.)
Rudolf Benulie.
III.	b razred.
1. Moj pi'vi polazak u školu. (Po sedanju i u vezi sa štivom.)
Dušan Hinic.
2. Kosovka devojka. (Po narodnoj pesmi.)
3. Moje rodno mesto. (Opis.)	■>	Rudolf	Benulie.
III.c razred.
1. Berba u vitanjskim vinogradima. (Opis po štivu.)
Dušan Hinic.
2. Pogled sa ljubljansko# grada. (Opis.)
3. Kriv toranj. (Prepričavanje.)	^r-	Mirko	Rupel.
IV. a razred.
1. Niiši gorostasi Šar-Planina i Triglav. (Opis po dispoziciji u vezi sa štivom.)	Dušan	Hinie.
2. Sakriveni i himl)eni neprijatelji gori su od poznatib i otvore-nili. (Razmišljanje o prijateljstvu.)
3. Povratak Blagojeva sina. (Po Lazarevidevoj pripoveci »Sve de to narod pozlatiti«.)	Rudolf Benulie.
IV.	b razred.
1. Naša zemlja. (Prepričavanje Preradovideve pesme s glavnom miši ju: »Stojmo svi u jednom kolu!«)
2. O prijateljstvu. (Razmišljanje po danoj dispoziciji u vezi sa štivom.)
3. Sve de to narod pozlatiti. (Prepričavanje domačega štiva.)
Dušan Hinie.
VI.	a razred.
Šolske naloge: 1. Audi die langen Winterabende sind in unserer Familie nicht langweilig. (Aufsatz) 2. Warum kündigte Amasis dem Polykrates die Freundschaft“? (Im Anschluß an Schillers Ballade »Der Ring des Polykrates«.) 3. Der Zauberlehrling. (Inhaltsangabe nach Goethes gleichnamiger Ballade.)
Domače naloge: 1. Was bietet uns der Wald an Nutzen und Annehmlichkeit? (Abhandlung.) 2. Meine Lieblingsbeschäftigung im Winter. (Aufsatz.) 3. Unsere Ostergebräuche. (Aufsatz.)
VI.	b razred.
Šolske naloge: 1. Der kleine Wenzel und seine Stiefmutter. (Im Anschluß an das Lesestiick »Die Mazocha«.) 2. Warum kündigte Amasis dem Polykrates die Freundschaft? (Im Anschluß an Schillers Ballade »Der Ring des Polykrates«.) 3. Die Stärke des Riesenfräuleins. (Nach Chamissos Gedicht- »Das Riesenspielzeug.«)
Domače naloge: Kakor v VI. a razredu.
VII.	a razred.
Šolske naloge: 1. Hermanns und Dorotheens erstes Zusammentreffen. (Eine Schilderung nach Goethes bürgerlichem Epos »Hermann und Dorothea.«) 2. Siinplizissimus beim Einsiedler. (Nach Grimmelshausens Roman »Der abenteuerliche Simplizius Siinplizissi-mus«.) 3. Hüons Erlebnis im Walde Oberons. (Nach Wielands »Oberon.«)
Domače naloge: 1. Mutterliebe. (Aufsatz.) 2. Die Schönheiten der Winternatur. (Aufsatz.) 3. Gesundheit ist der größte Reichtum. (Abhandlung.)
VIT. b razred.
Šolske naloge: 1. Die Apotheke zum Engel. (Eine Beschreibung nach Goethes bürgerlichem Epos »Hermann und Dorothea.«) 2. Sankt Peters Abenteuer mit der Geiß. (Nach Hans Sachsens Schwank »Sankt Peter mit der Geiß.«) 3. Mütterchen trifft die letzten Anstalten zum Empfange der Gäste. (Nach Voßens Idyll »Der siebzigste Geburtstag.«)
Domače naloge: 1. Wie ehren wir unsere Toten? (Abhandlung.)
2.	Wem Gatt will rechte Gunst erweisen, den schickt er in die weite Welt. (Eichendorff. Abhandlung.) 3. Der Wert der Gesundheit. (Abhandlung.)
VIII.	razred.
Šolske naloge: 1. Tell im Kreise der Seinen. (Im Anschluß an Schillers Schauspiel »Wilhelm Teil«.) 2. Welche Gedanken erweckt in uns Uhlands Ballade »Das Glück von Edenhall? (Erör-
terung.) 3. Übersetzung aus Eduard Mörikes Novelle »Mozart auf der Reise nach Prag.« (Lesebuch, Seite 95, Zeile 15—30.)
Domače naloge: 1. Keiner kann im leichten Spiel dieses Lehens Preis erjagen. (Julius Sturm. Abhandlung.) 2. Der Gewissenhafte und der Leichtsinnige. (Gegenüberstellung.)
Al. Žitnik.
XI.	Popravni in razredni izpiti.
t. V avgustovem roku 1933.
a)	Izdelali so: I. a razred: Morala Marijan, Stanovnik Janez, Strojnik Roman, Urbanc Anton, Hostnik Stanislava, Prelec Bernarda, Vadnal Tatjana, Veit Olga, Veselic Marija, Vrhunec Marko (razr. izp.)
I. b razred: Dolmovič Alojzij, Kežar Ivan, Korbar Josip, Logar Franc, Marin Edvard, Oblak Andrej, Ocvirk Vasilij, Pogačnik Jurij, Potočnik Črtomir, Šimenko Martin, Širca Franc, Traven Stanislav.
I.	c razred: Albreht Roman, Polak Anton, Skubic Saša, Tomažič Stanislav, Zakotnik Anton.
I. d razred: Ajdišek Silvester, Gradišek Anton, Kladnik Janko, Kurnik
Marijan, Praprotnik Marijan, Sedej Viktor, Škrbec Ivan, Terhljan Božidar, Vižintin Ivan, Zavašnik Ladislav, Zavodnik Franc, Zorman Peter
II. a razred: Borštnar Janez, Černič Dušan, Jerič Božidar, Lajovic Bojan,
Štucin Julijan, Dolenc Darinka, Gomzi Frančiška, Pavlovčič Bernarda.
II.	b razred: Babnik Anton, Jazbec Alojzij, Kolenc Miroslav, Roch Dorde, Rožanc Ivan.
II. c razred: Dečman Vinko, Gorjan Leopold, Gradišek Vladimir, Jančar
Jožef, Leben Franc, Levičar Jožko, Mrevlje Franc, Pirman Dragotin, Pucihar Josip, Zupan Ciril.
III. a razred: Jarc Karel, Mazovec Pavel, Rogi Dušan, Duhovnik Angela,
Kalan Vekoslava, Knafelj Marija, Vrhovec Nada.
III.	b razred: Globočnik Martin, Jerše Karel, Maček Leopold, Pucihar Anton, Pust Jožef, Sadravec Ciril.
III.	c razred: Mamilovič Avgust, Pavlič Drago, Steklasa Josip, Tomažič Alfred, Vider Miroslav, Vovk Božidar, Zaviršok Franc.
V.a razred: Dražil Emerik, Luschützky Dušan, Mikolič Edvard, Bergant Silva.
V. b razred: Hribar Vladislav, Lenarčič Stanislav, Makovec Viktor, Mala-
vašič Anton (priv.), Pečan Bogomil, Porhavc Leon, Selič Jožef, Vrtnik Janez.
VI. a razred: Grum Leopold, Kristan Ivan, Logar Alojzij (priv.), Marinček
Anton, Pavlovčič Milan, Planinšek Gvidon, Šerko Franc, Volbank Karel.
VI. b razred: Auersperg Emil, Kregar Aleksi j, Lemut Janez, Mejač Jožef,
Modec Jožef, Novina Karel, Stare Adolf, Suhadolc Vincenc, Vrhunec Zdravko, Založnik Vinko.
VII. razred: Belcijan Martin, Cerar Matevž, Oblak Anton, Pajnič Jožef, Polic: Branimir, Rihar Jožef.
b) Izdelali niso: I. a razred: Kačar Jožica, Kostanjevac Marija, Kovič Frančiška.
I.b razred: Böhm Adolf, Cerkvenik Rudolf, Sore Robert.
I.	c razred: De Reggi Marijan, Gregorin Branko, Jamšek Franc, Saksida Bogdan, Stibilj Boris.
I. d razred: Ahlin Radoslav, Ajdišek Alojzij, Dolenec Milan, Golmajer
Pavel, Herman Jožef, Jurjec Frančišek, Kozamernik Bratomil, Orel Ivan, Stojan Vladimir, Žagar Stanislav.
II.a razred: Črnelia Ivan, Habič Franc, Kunaver Beno, Lichtenegger Franc, Mole Jakob, Rozman Jožef, Valenčič Stanislav, Cimerman Stanislava, Jandl Ana.
II.b razred: Debevec Peter, Depoli Anton, Depolo Josip, Drinovec Jožef, Jazbec Ivan, Kapsarevič Josip, Kisovar Alojzij, Pavlič Pavel, Pristovnik Hinko.
II. c razred: Juvan Radoslav, Mavec Marijan, Petruša Stanislav, Remškar
Anton, Vrbinc Miroslav, Žitnik Stanislav.
III. a razred: Grafenauer Radogost, Sanda Borut, Antičevič Marija, Ja-
kulin Zdenka, Kranjc Otilija, Župančič Silva.
III.	b razred: Bokal Franc, Božič Jernej, Cvirn Ignac, Kos Janez.
III.c razred: Dubrovič Franc, Kocmur Alojz, Poljšak Rudolf, Sellak Bogomir, Zajc Alojz.
V. b razred: Tabor Martin, Zupančič Miroslav (priv.)
VI. a r a z red: Debevc Franc, Pečar Albin, Prelog Franc.
VI. b razred: Drolc Atlolf, Jakulin Marijan. Pucelj Janez, Rupel j Miro-
slav.
VII. razred: Grden Avguštin, Žerjal Anton.
2.	V junijskem roku 1934.
ji) Izdelali so: I. e razred: Nečemar Miloš (razr. izp.).
IV. a razred: Pirc Ivan, Pirš Mirko, Rogi Dušan, Steklasa Josip, Škulj
Alojzij, Žugel Anton, Duller Marija, Snoj Ivanka, Ujčič Marija.
IV.	b razred: Brenk Jožef, Danko Albin, Globočnik Martin, Grčar Bojan, Jerše Karel, Maček Leopold, Mrvar Ivan, Pavlič Tvo, Pust Jožef, Štru-belj Franc.
b)	Popravni izpit iina: III. c razred: Pucihar Josip (iz slovenskega jezika in zgodovine; delal razredni izpit).
XII.	Tečajni izpili.
A) Nižji tečajni izpit.
1.	J u ii i j s k i r o k 1933.
a)	Izpit so napravili v a - oddelku: Breskvar Anton, Čermelj Samo, Frank Anton, Grum Franc, Kalin Angel, Pengov Anton, Petrič Danijel, Podboršek Viljem, Praprotnik Alojz, Rode Dominik, Scliorn Günter, Unk Jožef, Verovšek Anton, Bahovec Marija, Banjai Marija, Derganc Martina, Hočevar Marica, Hribar Ksenija, Jazbec Frida, Matko Stanislava, Stadler Eda; v b-oddelku: Bauer Karel, Benko Vladimir, Ceglar Ludovik, Dovč Valentin, Grčar Alojzij, Grom Pavel, Horvat Valentin, Jarc Vladimir, Jerman Janez, Kancilja Mihael, Kerč Anton, Kocjan Stanislav, Kovač Anton, Lampič Stanislav,
Lampret Stanislav, Ostronič Janez, Per Franc, Pezdir Alojzij, Podobnikar Ivan, Rupnik Anton, Savšek Franc, Sever Marijan, Verbajs Marijan, Watzke Jurij.
b) Popravni izpit imajo v a-oddelku: Čampa Janez (matematika), Logar Janez (matematika), Simoni.šok Rudolf (narodna zgodovina ter zemljepis Jugoslavije), Štritof Peter (matematika); v b-oddelku: Kerničar Peter (matematika), Kocmur Sebastijan (matematika), Orehek Tomaž (narodna zgodovina ter zemljepis Jugoslavije), Pavlovič Franc (narodna zgodovina ter zemljepis Jugoslavije), Renčelj Milojko (matematika).
c) Odklonjeni so bili za leto dni: v a-oddelku: Lavrenčič Ladislav, Žele Josip, Stopar Božena; v b-oddelku: Artnak Friderik.
2	Septembrski rok 1933.
Dovršili .so izpit v a-oddelku: Čampa Janez, Logar Janez, Simo-niše(k Rudolf, Štritof Peter; v b - oddelku: Kocmur Sebastijan, Orehek Tomaž, Pavlovič Franc, Renčelj Milojko.
Odklonjen je bil za leto dni v b-oddelku: Kerničar Peter.
.‘5. J u n i j s k i r o k 1934.
Oproščeni so Lili izpita na osnovi čl. 2 Pravil v a-oddelku: Arko Vojislav, Goreč Dimitrij, Gosar Pavel, Konvaliuka Vojan, Lampič Franc, Knez Milena, Marinček Marija, Mazovec Marija, Ozimic Metka, Pregelj Bazilija, Stojkovič Marija; v b-oddelku: Kopač Ivan, Kralj Janez, Lenarčič Dragotin, Mihelčič Franc, Pavčnik Leopold, Zupančič Pavel.
Ostali pripravniki so delali pismeni izpit 8 .VI. Naloga iz srbsko-hrvatskoslovenskega jezika se je glasila: Gospodarski pomen morja za Jugoslavijo. (Razpravica.)
Ustni izpit se je vršil: iz srbskohrvatskoslovenskega jezika v a-oddelku 11. VI., v b-oddelku 12. VT., iz narodne zgodovine ter zemljepisa Jugoslavije v a - oddelku 12. VL, v b-oddelku 13. VI., iz latinskega jezika v a-oddelku 13. VT., v b-oddelku 14. VT., iz matematike v a - oddelku 14. VL, v b-oddelku lf>. VT.
Uspeh je bil sledeči:
a)	izpit so napravili: v a oddelku: Kerč Boris, Lavrenčič Ladislav, Osana Josip, Petrič Franc, Pirc Tvan, Pirš Mirko, Poženel Marijan, Rössmann Marko, Rueli Dušan, Snoj Ivan, Steklasa Josip, Škulj Alojzij, Žele Josiip, Žugel Anton, Ovali te Simona, Duhovnik Angela, Duller Marija, Komar Bojana, Krištof Verena, Pintar Marijana, Rant Marijana, Robida Jana, Rogač Anica, Rus Milena, Snoj Ivanka, Tavčar Ljerka, Ujčič Marija; v b oddelku: Baloh Anton, Brenk Jožef, Brumet Danijel, Danko Albin, Globočnik Martin, Grčar Bojan, Hladnik Bojan, Jakop Franc, Jermol Adolf, Jerše Karel, Jevnikar Anton, Kalan Peter, Končan Leopold, Koritnik Ivan, Kuže-lički Emil, Maček Leopold, Mahnič Mirko, Mejač Franc, Mrvar Ivan, Ogorelec Ivan, Pavlič Ivo, Rozman Dušan, Sadravec Ciril, Seher Anton, Suhadolc Anton, Šimenc Anton, Štrubelj Franc, Šušteršič Franc, Žabkar Tvan.
b)	popravni izpit imajo: v a) oddelku: Rogi Dušan (narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavije); v b) oddelku: Cerjak Ivan (latinski jezik), Pust Jožef (latinski jezik).
IJ) Višji tečajni izpit.
1. Junijski rok .1933. Preglednica uspeha:
a - o d d e 1 e k.
1. Derganc Kristijan, sin dr. Franca, zdravnika, roj. 15. maja 1915 v
Ljubljani — zrel.
2. Dobovšek Jožef, sin f Franca, drž. uradnika, roj. 4. jan. 1915 v
Ljubljani — zrel.
3. Dolenc Karel, sin Antona, šol. sluge, roj. 27. febr. 1915 v Ljubljani
— odklonjen za tri mesece.
4. Dolžan Branko, sin Janeza, višjega računskega nadzornika, rojen
(j. aprila 1913 v Ljubljani — odklonjen za leto dni.*
5. Erker Jožef, sin Antona, trgovca, roj. 19. febr. 1915 v Ljubljani
— zrel.
6. Grum Ivan, sin Karla, tesarskega mojstra, roj. 19. okt. 1912 v
Spodnjem Kašlju — zrel.
7. Kovač Ciril, sin t Ivana, železniškega uslužbenca, roj. 4. julija
1914 v Ljubljani — odklonjen za tri mesece.
S.	Lenček Ladislav, sin f Ignacija, prokurista, roj. 3. febr. 1914 v Ljubljani — odklonjen za tri mesece.*
9.	Lovšin Jožef, sin Janeza, posestnika, roj. 21. marca 1913 v Slat-niku — zrel.
10. Mahkota Stanislav, sin Antona, učitelja, roj. 28. julija 1913 v
Voklem — zrel.
11. Mosetizh Emil, sin Josipa, fin. svetnika, roj. 3. nov. 1913 v Črnom-
lju —odklonjen za tri mesece.*
12. Mravlje Anton, sin Antona, mesarja, roj. 31. maja 1914 v Ljub-
ljani — zrel.
13. Prohazka Jože, isin Josipa, orožniškega narednika v p., 'Vojen
12.	jan. 1915 na Studencu-Tgu — zrel.
14. Rögor Anton, sin f Franca, tiskarniškega ravnatelja v p., rojen
12.	junija 1915 v Ljubljani — oproščen ustnega izpita.
15. Sitar Ivan, sin f Mihaeia, posestnika, roj. 7. avg. 1914 v Stožicah
— zrel.
16. Skvarča Janez, sin Ivana, sodnega oficijala v p., roj. 11. dec. 1910
na Vrhniki — zrel.
17. Snoj Jožef, sin Antona, posestnika, roj. 20. nov. 1911 v Toplicah
pri Zagorju — zrel.
18. Stare Egon, sin dr. Egona, odvetnika, roj. 3. aprila 1915 v Trstu,
Italija — oproščen ustnega izpita.
19. Stare Leon, sin dr. Egona, odvetnika, roj. 3. aprila 1915 v Trstu,
Italija — zrel.
20. Trampuž Boris, sin Franca, višjega kmetijskega svetnika, rojen
20.	junija 1912 v Pazinu. Ttalija — zrel.
*	Delal izpit drugi pot.
21. Truhlar Karel, «in Franca, železniškega uslužbenca v p., rojen
3.	sept. 1912 v Gorici, Italija — oproščen uistnega izpita.
22. Žabkar Jože, sin Jožefa, lekarnarja, roj. 24. dec. 1914 v Ljubljani
— zrel.
23. Župančič Marko, sin Otona, upravnika Narodnega gledališča, rojen
1.	septembra 1914 v Ljubljani — zrel.
24. Banko Viktorija, liči Ignacija, gostilničarja, roj. 10. dec. 1913 v
Ljubljani — odklonjena za tri mesece.
25. Grafenauer Marija, liči dr. Ivana, profesorja, roj. 15. okt. 1914 v
Ljubljani — zrela.
26. Kalan Otilija, liči Valentina, železniškega uradnika, roj. 14. de-
cemba 1913 v Ljubljani — zrela.
27. Kunc Milena, hči Karla, profesorja, roj. 5. maja 1915 v Ljubljani
— odklonjena za tri mesece.
28. Pavlovič Marija, liči Petra, policijskega nadzornika, roj. 1!). aprila
1914 v Pulju, Ttalija. —	odklonjena za. leto	dni.
29. Pogačnik Lavrencija, hči	+ dr. Lovra, dež.	svetnika,	roj.	3. no-
vembra 1915 v Ljubljani — zrela.
30. Polec Ana, hči dr. Janka,	red. univ. profesorja., roj.	30.	avg. 1915
na Dunaju, Avstrija — oproščena ustnega izpita.
31. Rojina Ana, liči Antona, industrijalca, roj. 16. junija. 1915 v Ljub-
ljani — zrela.
32. Zupančič Marta, hči Franca, uradnega sluge v p., roj. 12. septem-
bra 1913 v Ljubljani — zrela.
b - o d dele k.
1. Arh Franc, sin Franja, višjega davčnega upravitelja v p., rojen
24.	okt. 1913 v Ljubljani — zrel.
2. Avguštin Albin, sin Jožefa, železniškega uslužbenca, roj. 3. marca
1912 v Gorenji vasi — odklonjen za tri mesece.
3. Babnik Ferdinand, sin Rudolfa, železniškega kotlarja, roj. 27. aprila
1913 v Gornji Šiški — zrel
4. Bačič Boris, sin Josipa, profesorja v p., roj. 9. jan. 1912 v Pazinu,
Italija — odklonjen za leto dni.
5. Bastič Štefan, sin Ivana, posestnika, roj. 26. dec. 1913 na Ljubgojni
pri Horjulu — zrel.
6. Breskvar Kamilo, sin Josipa, strojnika, roj. 29. julija 1914 v Trstu,
Italija — odklonjen za tri mesece.
7. Ceglar Karel, sin f Antona, železniškega delovodje, roj. 19. sept.
1912	v Stični — zrel.
8. Deren da Martin, sin Martina, knjigovodje, roj. 11. nov. 1914 v
Toplicah pri Zagorju — zrel.
9. Fajdiga Silvester, sin f Hinka, zasebnega uradnika, roj. 21. nov.
1905 v Ljubljani — zrel.
10. Gabrovšek Emil, sin Antona, železniškega delavca, roj. 20. fe-
bruarja 1913 pri Sv. Križu pri Trstu, Italija — zrel.
11. Gabrovšek Jožef, sin Jakoba, železniškega uslužbenca, roj. 10. mar-
ca 1915 v Rožni dolini — zrel.
12. Gašperlin Anton, sin Antona, bančnega, uradnika, rojen 15. julija
1911	v Ljubljani — odklonjen za loto dni.
13. Javornik Ivan, sin t Simona, železniškega uradnika, rojen 30. de-
cembra 1913 v Št. Vidu nad Ljubljano — odklonjen za tri mesece.
14. Kandus Franc, sin Josipa, strojnega kurjača, roj. 11. dec. 1911 v
Ljubljani — zrel.
15. Kastelic Franc, sin Marije, zasebnice, roj. IS. febr. 1912 v Ljub-
ljani — zrel.
16 Kavka Mihael, sin Mihaela, čevljarskega mojstra, roj. 27. julija
1913 v Domžalah — zrel.*
17. Klemenčič Alojzij, sin Franca, orožniškega stražinojstra v p., ro-
jen 25. maja 1914 v Ljubljani — zrel.
18. Krečič Vladislav, sin f Ivana, podpreglednika fin. kontrole v p.,
roj. 25. norv. 1912 v Cerkljah — zrel.
19. Krže Ivan, sin f Ivana, obodarja, roj. 2. febr. 1913 v Ribnici —
zrel.
20. Lapajne Milan, sin Ivana, železniškega sprevodnika, roj. 7. de-
cembra 1911 v Trstu, Italija — odklonjen za leto dni.
21. Legat Franc, ein Franca, železniškega uradnika, roj. 27. okt. 1912
v Slovenjem Gradcu — zrel.
22. Lipoglavšek Franc, sin Ivana, zas. uradnika, roj. 4. okt. 1915 pri
Sv. Križu pri Ajdovščini, Italija — zrel.
23. Lipovec Vincenc, «in Franca, posestnika, roj. 22. jan. 1915 v
Spodnjih Jaršah — zrel.
24. Lukan Andrej, sin Andreja, posestnika, roj. 30. dec. 1913 na Ljub-
gojni pri Horjulu — oproščen ustnega izpita.
25. Maiier Jožef, sin Josipa, vodovodnega inštalaterja, roj. 12. sept.
1912	v Ljubljani — zrel.
26. Novak Stojan, sin Jerneja, zasebnega uradnika, roj. 30. okt. 1911
v Ljubljani — odklonjen za tri mesece.
27. Penko Ivan, sin Ivana, železniškega uslužbenca, roj. 30. apr. 1913
v Trstu, Italija — zrel.
28. Pezdevšek Karel, sin Rudolfa, železniškega uslužbenca v p., roj.
15.	apr. 1914 v Mariboru — zrel.
29. Prevoršek Uroš, sin Franca, trg. potnika, rojen 23. marca 1915 v
Ljubljani — zrel.
30. Rigler Franc, sin t Ivana, posestnika, roj. 13. dec. 1912 v Praprecah
pri Sv. Gregorju — zrel.
31. Rous Matija, sin Janeza, posestnika, roj. 1. febr. 1910 v Beltincih
—	zrel.
32. Sajovic Miroslav, sin Ivana, trgovca, roj. 29. dec. 1914 v Gornjem
Logatcu — odklonjen za tri mesece.
33. Sartory Marijan, sin Božidarja, prokurista, roj. 15. avg. 1913 v
Ljubljani — zrel.
34. Simčič Gabrijel, «in Marka, železniškega sprevodnika, roj. .>. marca
1914 v Gorici, Italija — odklonjen za tri mcsece.
35. Simoniti Radoslav, sin Antona, posestnika, roj. 15. maja 1914 v
Fojani pri Gorici, Italija — odklonjen za tri mesece.
36. Sterle Alojzij, sin Janeza, posestnika, roj. 16. junija 1912 v Pod-
cerkvi pri Starem trgu — zrel.
37. Suhadolc Jožef, sin Ivana, posestnika, roj. 26. marca 1914 na Šujici
pri Dobrovi — zrel.
38. Sušnik Pavel, sin f Antona, posestnika, roj. 14. jan. 1914 v Dobu
— zrel.
39. Škofič Franc, sin Franca, posestnika, roj. 17. nov. 1913 v Spodnjih
Jaršah — odklonjen za leto dni.
40. Šmid Ivan, sin Tvana, čevljarja, roj. 20. sept. 1913 v Železnikih —
odklonjen za tri mesece.
41. Trobevšek Jožef, sin Franca, lesnega, trgovca, roj. 7. apr. 1912 na
Vrhpolju — zrel.
42. Vizlar Jožef, sin t Jožefa, policijskega načelnika, roj. 21. avg. 1914
v Litiji — zrel.
43. Weiss Otmar, sin Leopolda, den ti st a, roj. 16. okt. 1911 v Ljubljani
— zrel.
44. Žibert Viktor, sin Martina, magistra t.n ega uslužbenca, roj 12. maja
1911 v Ljubljani — zrel.
45. Župančič Otokar, sin Otokarja, Laboranta na univerzi, roj 29. jan.
1913	v Ičičili pri Opatiji, Italija — zrel.*
2. S e p t e m b r s k i roki 933.
Dovršili so izpit v a-oddelku: Dolenc Karel, Kovač Ciril, Lenček Ladislav, Mosetizh Emil, Banko Viktorija, Kunc Milena; v b-oddelku: Avguštin Albin, Breskvar Kamilo, Javornik Ivan, Novak Stojan, Sajovic Miroslav, Simčič Gabrijel, Simoniti Radoslav.
Odklonjen je bil na leto dni Šmid Tvan (b-oddelek).
3. Junijski r o k 1934.
Izpitni odbor: predsednik direktor dr. Janko Lokar; podpredsednik profesor Tvan Sivec, izpraševalec za latinski jezik; člani: za srbskohrvatskoslovenski jezik profesor dr. Mirko Rupel, za nemški jezik profesor Alojzij Žitnik, za grški jezik profesor Josip Osana, za občo in narodno zgodovino ter zemljepis kraljevine Jugoslavije profesor dr. Ernest Turk.
Pripravnikov je bilo 41, med temi 5 učenk.
Pismeni izpit se je vršil 7., 8. in 9. VI. Za naloge so dobili pripravniki:
a) iz srbskohrvatskoslovenskega jezika: Važnost naših rek v narodnem gospodarstvu (Razprava);
b) iz nemškega jezika: prevod iz Fr. W. Foerster, Lebensführung (Rotapfel Verlag, Erlenbach - Zürich und Leipzig, 1930), str. 34: Heilung von Willensschwäche — do 2. vrste na str. 36.
c) iz latinskega jezika: prevod iz Tacitus, Annales XVI, 18 od »De Petronio« do »erudito luxu« in od »Pro consule tamen« dalje ter cap. 19.
č) iz grškega jezika: prevod iz Plato, Protagoras, cap. V od «p ovv, InndxQatt^ (p. 313 C) — nuüyaa öieXttrOai (p. 314 B).
Od klasičnih jezikov si j*' izbralo 40 pripravnikov latinski, 1 grški jezik.
Ustni izpit je bil 13., 14., 15., 16., 18. in 19. VI. Uspeli kažejo sledeči podatki o pripravnikih:
1. Bačič Boris,* sin Josipa, profesorja v pok., roj. 9. jan. 1912 v Pa-
zinu, Italija — zrel.
2. Belci jan Martin, sin Martina, strojn. kurjača drž. žel., roj.
.13. nov. 1913 v Mali vasi — zavrnjen za tri mesece.
3. Bohinc Stanislav, sin Antona, organista, roj. 5. maja 1911 na Dol.
Dobravi — zrel.
4. Bratina Vojmir, sin i* dr. Janka, bibliotekarja, roj. 21. febr. 1916
v Šturijah, Italija — zrel.
5. Cerar Ciril, sin Franca, železničarja v pok., roj. 5. marca 1914 v
Št. Vidu — zavrnjen za trd mesece.
6. Dobnikar Franc, sin Antona, ključavničarja, roj. 30. se.pt. 1915 v
Linču, Avstrija, — zrel.
7. Dolenc Alojzij, sin t Gašparja, žel. kurjača, roj. ;>. jul. 1914 v Di-
vači, Italija — zrel.
S.	Dolinar Rudolf, sin Ivana, organista, roj. 11. aprila 1914 v Lučdnah
—	oproščen ustnega izpita.
9.	Dolžan Branko,** sin Janeza, v. rač. nadzornika, roj. (j. aprila 1913 v Ljubljani — zrel.
10. Eiletz Rafael, sin Franca, poštn. upravnika, roj. 29. avg. 1915 v
Mokronogu — zrel.
11. Gašperlin Anton,* sin Antona, bančnega uradnika, roj. 15. jul. 1911
v Ljubljani — zavrnjen za tri mesece.
12. (iogala Jožef, sin Josipa, direktorja trg. šo'le, roj. 23. aprila 1916
v Ljubljani — zrel.
13. Koch Danilo, sin t Rada, v. revidcnta drž. žel., roj. 11. avg. 1913
v Prvačini, T talija — zavrnjen za trd mesece.
14. Kremžar Marijan, sin Franca, časnikarja, roj. 11. maja 1916 v
Gradcu, Avstrija — zrel.
15. Lampič Tzidor, sin Franca, banov, služitelja, roj. 5. dec. 1915 v
Ljubljani — zrel.
16. Lapajne Milan,* sin Ivana, žel. poduradnika, roj. 7. dec. 1911 v
Trstu, Italija — zavrnjen za tri mesece.
17. Lavrih Ivan, sin Ivana, mizarja, roj. 2. avg. 1915 v Ki. Vidu pri
Stični — zrel.
18. Moljk Anton, sin Antona, šoferja, roj. 12. avg. 1916 na Vrhniki —
oproščen ustnega zpita.
19. Nahtigal Anton, sin dr. Rajka, univ. profesorja, roj. 8. febr. 1916
v Gradcu, Avstrija — zrel.
20. Niklsbacher Ferdinand, sin Ferdinanda, trgovca, roj. 31. mar-
ca 1914 v Trstu, Tta'lija — zavrnjen za tri mesece.
21. Oblak Anion, sin Franca, posestnika, roj 24. jul. 1914 na Dre-
novem griču — zrel.
22. Pajnič Josip, sin Josipa, cerkovnika, roj. 24. aprila 1913 v Ljub-
ljani — zrel.
23. Pavlič Fmil, siin Josipa, strojnega stavca, roj. 24. febr. 1915 v
Ljubljani — zrel.
24. Pavlič Peter, sin Petra, rudarja, roj. 13. okt. 1912 na Javorniku —
oproščen ustnega izpita.
25. Pezdir Franc, sin Tvana, posestnika, roj. 3. aprila 1914 na Brezo-
vici — odklonjen za leto dni na osnovi pismenega izpita.
*	Delnl(a) drugič. ** Delal tretjič.
26. Polic Branimir, sin Mirka, ravn. opere, roj. 17. okt. 1915 v Trstu,
Italija — zrel.
27. Rihar Jožef, sin t Jožefa, posestnika, roj. 17. aprila 1914 v Gabrju
— zrel.
28. Rojc Alojzij, sin Ivana, mizairja, roj. 29. maja 1915 v Zgornji šiški
— zrel.
29. Rozman Franc, sin Jožefa, kmeta, roj. 19. jan. 1910 v Bukovici —
odklonjen za leto dni na. osnovi pismenega izpita.
30. Sluga Alojzij, sin Franca, posestnika, roj. 29. jun. 1913 v Podgorju
— zrel.
31. Stopar-Babšek Marijan, sin f Franca, trgovca, roj. 24. miarca 1916
v Ljubljani — zrel.
32. Škofič Franc,* sin Franca, posestnika, roj. 17. nov. 1913 v Sp. Jar-
šah — zavrnjen za tri mesece.
33. Šmid Ivan,* sin Janeza, čevljarja, roj. 20. sept. 1913 v Železnikih
— zrel.
34. Valenti Davorin, sin + Franca, žel. uradnika., roj. 30. sept. 1914 v
Ilirski Bistrici, Italija — zrel.
35. Vene Anton, sin Antona, posestnika, roj. 30. jul. 1912 v Naklem
— zrel.
36. Župančič Andrej, sin Otona, upravnika Nar. gledališča, roj.
27.	jan. 1916 v Ljubljani — zrel.
37. Bole Marija, hči Leopolda, prog. nadzornika, roj. 3. aprila 1915 v
Ali, Italija — zrela.
38. Derganc Zofija, hči dr. Franca, zdravnika, roj. 16. maja 1916 v
Ljubljani — zrela.
39. Pavlovič Manija,* hči Petra, pollic. nadzornika, roj. 19. apr. 1914
v Pulju, Italija — zavrnjena za. tri mesece.
40. Srebrnič Gabrijela, hči Ivana, irač. nadzornika, roj. 22. marca 1916
na Bavnioi, Italija — zrela.
41. Verbič Bmla, hči Iva, računovodje, roj. 3. jun. 1915 v Ljubljani
— zrela.
XIII.	Statistika učencev.
	R a z r e d																															Skupaj
	i.					II.					III.			IV.			V.				VI.				VII.				VIII.			
	m.	Ž.		5* A [fl		111.		Ž.	"ST 3* M CA		111.	Ž.	a 3 00	III.		’5P a 3 (0	m.	i.	'c? --3 -jA		111		Ž.	*5* a s </J	lil.	Ž.	'E1 C. 9 "in		111.	Ž.	3 M	
I. Stev. učencev: vpisanih v zač. šol. leta vpisanih naknadno . novincev	 ponavljalcev		23-2 2 194 40	49 1 48 2	281 3 242 42			144 3 124 23		39 37 2	183 3 161 25		123 98 25	20 17 3	143 115 28	71 1 71 1	23 21 2	94 1 92 3	54 1 53 2	10 10	64 1 63 2		66 5 64 7		8 1 9	74 6 73 7	71 2 64 9	4 4	75 2 68 9		31 28 3	4 4	35 32 3	94.9157* '10 2 846150 119 9
vseh vpisanih....	234	50	284			147		.'19	186		123	20	143	72	23	95	55	10	65		71		9	80	73	4	77		31	4	35	965159
Zavod so med letom zapustili	 1.)	radi odhoda v druge šole	 2.)	radi oddaljitve ali izključitve po § 43 3 ) radi odpusta po §54	 4.) radi drugih vzrokov 		23 2 1 13 7	2 2	25 2 1 15 7			10 8 2		1 1	11 1 8 2		10 2 1 3 4	—	10 2 1 3 4	3 1 1 1	1 1	4 1 2 1	1 1	___	1		2 1 1		—	2 1 1	-	—	-		1 1	—	1 1	54 4 6 1 4 0 28 3 16 0
število učencev koncem leta . ...	211	48	259			137		38	175		113	20	133	69	22	91	54	10	64		69		9	78	73	4	77		30	4	34	911155
II. Uspeli učencev a) koncem šol. leta 1932/33 (po razredih) odličnih		8 32 88	6 18 1(1	14 50 104			11 32 55		4 5 8	15 37 63		6 21 42	5 8 8	11 29 50	5 •22 29	1 7 2	6 29 31	4 23 38	1 3 4	K 26 42		6 21 36		2 2	6 23 38	13 ir.	g i	16 16		4 23 36	1 5 3	5 28 39	62 18 238 51 383 44
prav dobrih	 dobrih																																	
Razred so dovršili .	128	40	168			98		17	115		69	21	90	56	10	66	65	8	73		63		4	67	28	4	32		63	9	72	683113
Razred ponavljajo . .	57	9	66			44		7	51		30	5	35	5	2	7	4	—	4		10		—	10	13		13		2	—	2	188 23
Skupaj . . .	185	49	234			142		24	166		99	26	125	61	12	73	69	8| 77			7	3	4	77	41	4	45		65	9; 74		871136
1)) v juniju šol. leta 1933/34 (po oddelkih) odličnih	 prav dobrih	 dobrih		I.							11.					III.			IV.		V.				VI.			VII.			Vlil		'c? O. jz in		S.s° 3 ► m
	a	|b	c		d		c	a		b	c	d	a I	b	c.	a	b	a		b		a		b	a		b	—				
	10' 13' 14'	4 >21 ir	1 11 18		6 Ki		3 16 18	8 8 2218 8 4		3 11 17	3 6 14	2 4 7	2 0 8 5 18 9	3 6 21	1 3 14	7 4 9 3 12 9	4 8 15	2 1 15 7 7 2		4 13 13		3 12 13		4 12 18	6 ° 13 2 11 1		7 7 14	6 1 15 3 13 0		83 25 231 54 293 43		911 25 36 32 16
Razred so dovršili .	37J7|4(		30|l937					3830j3l|23jl3					28M|30 18			28,6|27		2410		30		28 8j34			30 3		28	34 4		607122		66-63
Popravni izpit imajo Razredni izpit po §52 imajo	 Razred ponavljajo . . Izgube pravico do šolanja po § 53. . .	5 G	s 7	10 6		24 4 4		8 12 1	8 6 j:		17 3	12 2 5	8 1 7 2	13 4 3 1 1 1	9 4 3	12 1 9 2	9 3 8 3	10 9	2 0 2 0		4 1 1		8 1		6 1	7 1 2 0		4 6	—		185 20 3 0 97 12 19 1		2031 033 1065 2-08
Skupaj . . .	4848j56 46[51 58							513S5142|31					4530l46 42			4522	46	28 ">36				37 9j41			39 4j		38	34 4		911155		100 —
*) Više ležeča številka zaznamuje število učenk.
XIV.	Redovanje učencev. A. Redni učenci.
I.a razred.
Razredni starešina: Pretnar Zora, suplentka. a) Izdelale so;
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
Breznik Ana iz Ihana.*
Bucik Veronika iz Ljubljane. Cerar Danica iz Domžal. Christof Zlatka iz Ljubljane. Deržaj Zdenka iz Ljubljane.
Dietz Sonja iz Ljubljane.
Dörfler Leopoldina iz Bjelovara, Savska banovina.
Grum Marija z Malega Lipoglava.
Hubad Marija iz Litije.
Jerina Marija z Vrhnike.
Juvan Vera iz Ljubljane.
Kapus Ružiča iz Ljubljane.
Kolar Helena iz Ljubljane.
Koletič Marija iz Podgore. Kuhar Blaženka iz Device Marije v Polju.
Lesjak Jožefa iz Ljubljane. Lessman Erika iz Bad Wörishofena, Nemčija.
Levanič Eleonora iz Maribora.
37. Železnikar Ivana
19. Majcen Vi d osa v a iz Ljubljane.
20. Mavec Pavla s Studenca - Iga.
21. Može Marija iz Ljubljane.
22. Mrak Marija iz Litije.
23. Paternost Ana iz Gornjih Rctij.
24. Pirman Sabina iz Ljubljane.
25. Pirnat Zlat a iz Ljubljane.
26. Podgornik Majda iz Gorice, Italija.
27. Rojc Vida iz Radomelj.
28. Skrem Milena iz Žužemberka.
29. Stroj a n š e k Peregrin a iz Ljubljane.
30. Svetina Marija iz Zapuž.
31. Škof Zdenka iz Št. Janža pri Vuzenici.
32. Šturm Josipina iz Ljubljane.
33. Šuklje Marija iz Ljubljano.
34. Verbič Ružiča iz Ljubljana
35. V e r d e n i k Kristina iz Majš-
perka.
36. Vovk Mihaela iz škofje Loke. Ločnika pri Gorici, Italija.
h) Popravni izpit imajo:
1. Fink Marija iz Litije (iz prirodo-	3.	Lichtenegger	Hilda	iz Zgornje
pjga)	Šiške (iz latinskega	jezika in pri-
rodopisa).
2. Kržišnik Veronika iz Gori.)	(iz	pri-	4.	Vrhove Marija	z Verda (iz zemlje-
rodopisa in matematike).	pisa).
5. Zajec Marija iz Ljubljane (iz prirodopisa).
1. Kelnarič Marija iz Ljubljane.
2. Kofol Ivana od Sv. Andreja.
3. Mauer Tatjana iz Dolenjega Lo
gatca.
a) Izdelale niso;
4
švikaršič
hote.
Frančiška iz Murske So-
5.	Vončina Silvestra iz Vodmata.
I. b razred.
Razredni starešina: Osana Josip, profesor,
a)	Izdelali so:
1. Arko Branko iz Ribnice.
2. Babič Miloš iz Postojne.
3. Batagelj Desimir iz Ljubljane.
4. Beli h a r D u š a 11 iz Zg. Šiške
pri Ljubljani.
5. Berden Bazilij iz Novega
mesta.
*	Debeli tisk pomenja odličen, razprti tisk prav dober uspeh.
6. Bračko Anton iz Ljubljane.
7. Brezigar Zoran iz Ljubljane.
8. ('op Bojan iz Zg. šiške pri Ljub-
ljani.
9. Dolenc Milan od Sv. Lenarta
nad Škofjo Loko.
10. Grafenauer Stanislav iz
Ljubljane.
11. Hauptman Jožef iz Ljubljane.^
12. Haus Jurij z Golnika pri Tržiču.
13. Jerič Smiljan iz Ljubljane.
14. Kastelic Gabrijel iz Ljub-
ljane.
15. Kralj Jožef iz Srednjih .Jarš pri
Kamniku.
IG. K roč Vladimir iz Ljubljane.
17. K u č i č Srečko iz Ljubljane.
18. L a v r e n č i č I g n a c i j iz Kozjega.
19. Lavrič Marijan iz Žabnice pri
Kranju.
20. L a v t i ž a r Stanislav iz Ljub-
ljane.
21. Letonja Ludovik iz Ljubljane.
22. Loeser Henrik z Dunaja, Avstrija.
23. Mehle Andrej iz Ljubljane.
24. Metlikovič Miloš iz Ljubljane.
25. Mohorič Stanislav iz Ljubljane.
26. Molka Viktor iz Ljubljane.
27. Reis ne r Jože iz Ljubljane.
28. Remec Jakob iz Ljubljane.
29. Reven Zdravko z Vrhnike.
ISO. R o s s m a n n J o ž e f iz Vevč pri Ljubljani.
31. Schein Jožef iz Selc nad Škofjo
Loko.
32. Schoss Franc iz Sladojevcev. Savska
banovina.
33. Sfiligoj Mi 1 j u t i n iz Gorice,
Italija.
34. Spiller Ludovik iz Vodmata pri
Ljubljani.
35. V a g a j a Anton iz Ljubljane.
36. V e 1 i k o n j a Jožef iz Ljubljane.
37. Vidmar Boris iz Ljubljane.
38. Vidmar Jožef Dušan iz Ljubljane.
39. Volčič Franc iz Ljubljane.
40. Ž u ž e k Mi h a e 1 iz Ljubljane.
h) Popravni izpit imajo:
1. Borko Boris iz Maribora (iz pri-
rodopisa in matematike).
2. Grbec Ladislav iz Zavodne pri
Celju (iz francoskega in latinskega jezika).
3. Hofmann Edvard iz Ljubljane (iz
prirodopisa).
4. Hren Mirko z Verda pri Vrhniki
(iz latinskega jezika).
t>.
6.
Kovačič Ervin iz Ljubljane (iz slovenskega in latinskega jezika).
Merjasec Franc iz Zg. Pirnič (iz srbskohrvatskega in latinskega jezika).
Pečenko Boris iz Ljubljane (iz matematike in risanja).
Rauberger Donat iz Ljubljane (iz zemljepisa in prirodopisa).
9. Slokar Janez iz Ljubljane (iz matematike).
e) Izdelali niso:
1. Hauschild Anton iz Bystric, okr.
Toplice-Sanov, Čsl.
2. Kosmač Anton iz Gorenje vasi pri
Ribnici.
3. Mejač Janez iz Motnika.
4. Prevc Peter s Save pri Jesenicah.
5. Schwarz Dušan iz Metlike.
6. Tejkal Milan iz Vodmata pri Ljub-
ljani.
7. Velikovrh I^an z Glinec pri Ljub-
ljani.
I.	c razred.
Razredni starešina: Ziegler Milan, profesor,
a)	Izdelali so:
1. Avsec Vincencij iz Knežje
njive.
2. Belič Janez iz Ljubljane.
3. B o r i n Oskar iz Šegove vasi.
4. Bujas Dragotin iz Šibenika, Pri-
morska banovina.
5. Gregorič Alojzij iz Nad-
leska.
6. Gregorin Al o j z i j iz Ihana.
7. Herman Jožef iz Gradca pri
Litiji.
8. Jenčič Anton iz Ptuja.
j». Jeretina Janez iz Raholč
10. J u d n i č Stanislav iz Gorenje
Straže.
11. Kastelic Jožef iz Dednega Dola.
12. Koprivec Frančišek z Lesnega Brda.
13. Lenič Jernej s Turjaka.
14. Malnar Miroslav iz Ljub-
ljano.
15. Novak Bogomil z Vranskega.
16. Ovsec Ivan iz Ljubljane.
17. Petek Janez iz Raholč.
18. Pevec Jakob iz Ljubljane.
19j P r a z n i k Anton iz Dvorske vasi.
20. Pucihar Franc iz Ljubljane.
21. Reberšak Franc iz Klak.
22. Skvarča Marijan od Št. Jošta.
23. Šafar Jožof iz Ljubljane.
24. Škof Miklavž iz Vrzdenca.
25. Ujčič Milan iz Rovinja, Italija.
26. Vardjan Velimir iz Ljub-
ljane.
27. Verbič Franc iz Gornje Radgone.
28. Vidmar Jožef z Brezja.
29. Zrnc Anton iz Laporja.
:i0. Žerovnik Stanko iz Ljubljane.
b)	Popravili izpit imajo:
1. Artač Ivan iz Notranjih goric (iz
latinskega jezika).
2. Božič Stanislav iz Maribora (iz
slovenskega in latinskega jezika).
3. Jörg Viktor iz Ljubljane (iz latin-
skega jezika in matematike).
4. Košir Stanislav iz Trsta, Italija (iz
latinskega jezika).
5. Merklin Jožef s Studenca-Iga (iz
slovenskega in latinskega jezika).
6. Mlakar Franc iz Senožeč, Italija
(iz latinskega jezika).
7. Praprotnik Janez iz Ljubljane (iz
latinskega jezika).
8. Robida Viktor iz Polzele (iz latin-
skega jezika in zemljepisa).
9. Šinit Jožef iz Tlak (iz matematike).
10.	Vodopivec Milenko od Sv. Tomaža,
Italija (iz slovenskega in latinskega jezika).
c)	Izdelali niso:
1. Dolinšek Franc iz Ljubljane.
2. Fele Anton od Sv. Jurija pod
Kumom.
3. Koritnik Marijan iz Grobelnega.
4. Kozoglav Ivan iz Vodmata pri
Ljubljani.
5. Kršmanc Janez s Pšate.
(>. Novak Karel iz Zajasovnika.
I.	<1 razred.
Razredni starešina: dr. Zwitter Fran, suplent. ji) Izdelali so:
1. Balantič Franc iz Kamnika.
2. Dintinjana Zvonimir iz Celja.
3. Goljuf Alojzij iz Trebnjega.
4. Gregorin Branko iz Ljubljane.
5. Jurjec Franc iz Bistrice pri Litiji.
6 Kozamernik Bratomil z Viča.
7. L e s j a k S r e č k o iz Trbovelj.
8. Leskovic Dušan iz Most.
9. Lipar Stanko iz Ljubljane.
10. Marincelj Josip iz Kočevja.
11. Mastnak Anton iz Ljubljane.
b)	Popravili
1. Antičevič Jurij iz Trsta, Italija
(iz latinskega jezika in matematike).
2. Arzenšek Štefan iz Ljubljane (iz
slovenskega jezika).
3.	Böhm Adolf iz Grahovega pri Logatcu (iz slovenskega in latinskega jezika).
4.	Drolc Milojko iz Laškega (iz slovenskega in latinskega jezika).
12. Metelko Stanislav iz Ljub-
ljane.
13. Mihelčič Alfonz iz Ihn na.
14. P r p a r B e n j a m i n iz Ljub-
ljane.
15. Starc Franc iz Velikih Lašč. Ki. Stibilj Boris iz Zavrstnika pri
Litiji.
17. Stojan Vladimir z Bleda.
18. Tiselj Dominik z Rašice.
19. Zupančič Mirko iz Ljubljane.
izpit imajo:
5. Genussi Ciril iz Ljubljano (iz la-
tinskega jezika).
6. Globokar Vladimir iz Glagovice pri
Litiji (iz slovenskega in latinskega jezika).
7. Gorjan Marijan iz Ljubljano (iz
francoskega in latinskega jezika).
8. Hebein Marijan iz Kobarida, Ita-
lija (iz latinskega jezika in matematiko).
Javornik Anton iz Velikili Lašč (iz latinskega jezika).
Jazbinšek Zdravko iz Ljubljane (iz matematike).
Kogoj Radovan iz Podmelca pri Tolminu, Italija (iz latinskega jezika in matematike).
Krečič Tihomir iz Ljubljane (iz latinskega jezika in matematike).
Kveder Jožef iz Ljubljane (iz latinskega jezika).
Lipar Marijan iz Ljubljane (iz latinskega jezika in matematike).
Miškot Rudolf iz Ljubljane (iz matematike).
Oblak Stanko iz Grabna pri Kočevju (iz latinskega jezika).
17. Podgoršek Anton iz Kosez pri
Kamniku (iz slovenskega in latinskega jezika).
18. Podlipec Slavko iz Žužemberka (iz
slovenskega in latinskega jezika).
19. Škofič Stanko iz Št. Jurija pri
Grosupljem (iz srbskohrvatskega in latinskega jezika).
‘20. Škrl Pavel z Glinec (iz slovenskega in latinskega jezika).
21. Štolfa Ludovik iz Krašnje (iz srb-
skohrvatskega jezika in matematike).
22. Švigelj Stanislav iz Ljubljane (iz
matematike).
23. Urbančič Vladimir iz Gorenjega
Logatca (iz srbskohrvatskega jezika in matematike).
24. Žele Viktor (iz srbskohrvatskega in latinskega jezika), c) Izdelali niso:
Dednega
Križman Radoslav iz Dola pri Višnji gori.
Osolnik Rajko iz Zaloga pri Kam niku.
Rupar Vekoslav iz Ljubljane. Stanovnik Aleš iz Ljubljane.
5. Šetina Anton iz Ljubljane.
6. Telič Rafael iz Loža.
7. Tepina Marijan iz Ljubljane.
8. Žvegelj Stanislav s Plavškega rov-
ta nad Jesenicami.
1.	e razred.
Razredni starešina: Gspan Alfonz, suplent.
a)	Izdelali so:
1. Anžič Ivan iz Ljubljane.
2. Bartelj Alojzij iz Novega mesta.
3. Cimerman Stanko iz Male vasi.
4. Dagarin Radoslav iz Zagorja.
5. Frantar J o ž e f iz Dobrega
polja.
(i. Grašek Peter iz Ljubljane.
7. Grbec Anton iz Rodice.
8. Jakoš Jožef iz Dobrunj.
9. Jenko tT o ž e f iz Mavčič.
10. J e r š e Aleš iz Ljubljane.
11. Jevnikar Janez z Vrhovega.
12. K i m o v e c F r a n c e iz Glinj.
13. Kozjek Anton iz Zgornje Bes-
nice.
14. Kosmač France iz Ljubljane.
15. Levstek Ivan od Sv. Gregorja.
16. Mencinger Miloš iz Radov-
ljice.
34. Zorman Ivan is
35. Žagar Stane s
17.
I
v a n
iz Gorice, Ita-
18.
19.
20. 21.
P a š k u 1 i n lija.
Petrovčič Ladislav iz Litije.
P u n t a r Bo r u t iz Ljubljane. Rus France iz Ljubljane. Schiffrer Savo iz Žirovnice.
22. S e n e g a č n i k Jurij iz IVI ost.
23. Silvester Martin iz Ljubljane.
24. Š e r c e 1 j Alojzij z Gornjega
polja.
25. Šilc Jožef iz Tacna.
26. Šimnovec Slavko iz Ljubljane.
27. Šmon Anton iz Domžal.
28. Štular Pavel iz Radovljice.
29. Velkavrh Ivan iz Horjula.
30. Vovk F r a n c e iz Dolenje vasi.
31. Vrečar France iz Sneherij.
32. Vršeč Danimir iz Žirov.
33. Zakrajšek Rado iz Ljubljane. i Male vasi.
Panec.
h) Popravili izpit imajo:
1.	Arhar Viktor iz skega jezika in
2.	Dolničar Stanko iz skohrvatskega in zika).
Kosez (iz lati 11-matematike). Stožic (iz srb-latinskega je-
3. Gabrovšek Ladislav iz Ljubljane
(iz verouka in latinskega jezika).
4. Habjan Vincenc iz Doba (iz latin-
skega jezika).
5. Potočnik Jožef iz Ormoža (iz latin-
skega jezika in matematike).
6. Prelesnik Janez z Viča (iz franco-
skega jezika).
7. Slivnik Maks s Pristave (iz latin-
skega jezika in zemljepisa).
8. Zajc Ivan z Glinec (iz latinskega
jezika).
c) Izdelali niso:
1. Artač Ivan iz Ljubljane.
2. Butala Janez iz Zemlja.
3. Dolenc Zmagoslav iz Št. Vida
Stični.
4. Frank Aldo iz Trsta, Italija.
5. Golob Janez s Save.
6. Kaiser Marijan iz Ljubljane.
7. Kogoj Stanislav z Vrhnike.
8. Kosovinc Ivan iz Ljubljane, pri !). Lazar Matija iz Krope.
10. Omahenj Stanko iz Zaloga.
11. Ravnikar Koman iz Ljubljane.
12. Smolinsky Rado iz Dravelj.
13. Valenčič Marijan iz Vižmarjev.
II. a razred:
Razredni starešina: Brane Emilija, profesorica.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
a) Izdelali
Bezlaj Danijel iz Ljubljane.
Jereb Boris iz Maribora.
Smole Janko iz Ljubljane. Stanovnik Janez iz Ljubljane.
Šarabon Mitja iz Ljubljane. Težak Boris iz Ljubljane.
Urbanc Anton s Klanca.
Bricelj Vera iz Ljubljane.
Čadež Viktorija iz Ljubljane.
Č e n č i č V i 1 j e m i n a iz Selc. Demšar Metka iz Ljubljane. Erjavec Gabrijela iz Cerknice.
Frank Albina iz Lukovice.
Gogala Danica iz Ljubljane.
Hreliorič Marija iz Ljubljane. Ivančič Neda iz Ljubljane.
Jalen Ana iz Ljubljane.
J a n d 1 Ana iz Ljutomera.
Killer Zofija iz Celja.
Likovič Martina iz Ljubljane.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
so:
Lobe Imelda s Turjaka.
Mavec Terezija iz Podlipo-
Božena iz Ljubljane. Frančiška iz Pod-
vice.
Pestotnik
Rotar smreke.
R o vš e k Te a iz Zagreba.
Rus Marija iz Novega mesta.
Stritar Zorka iz Ptuja
Štebi Andreja iz Ljubljane.
Štrancar Bernarda i z Ljubljane.
Terseglav Dolores iz Ljubljane.
Trtnik Olga iz Ljubljane.
Vadnal Tatjana iz Ljubljane.
Veit Olga iz Doba.
Velikonja Marija iz Ljubljane.
Vi šn er Marta iz Ljubljane.
Vrbovšek Neža iz Sotenskega.
Zdešar Marija iz Ljubljane.
h) Popravni izpit imajo:
1. Krek Uroš iz Ljubljane (iz srbsko-
hrvatskega jezika).
2. Strojnik Roman iz Ljubljane (iz
zemljepisa in matematike).
3. Babnik Frančiška iz Zapnž (iz pri-
rodopisa).
4. Hostnik Stanislava iz Ljubljane
(iz francoskega in latinskega jezika).
5. Poznič Nada iz Ljubljane (iz mate-
matike).
6. Prelec Bernarda iz Ljubljane (iz
srbskohrvatskega jezika in matematike).
7. Rupar Štefanija iz Ptuja (iz srbsko-
hrvatskega jezika).
8. Žertuš Darinka iz Ljubljane (iz srb-
skohrvatskega in latinskega jezika).
c)	Izdelali niso:
1.	Merala Marijan iz Ljubljane.	2.	Božič Ivana iz Bohinjske Bistrice.
3.	Mazovec Apolonija iz Ljubljane.
č) Neocenjen je ostal:
Vrhunec Marko iz Ljubljane.
II. b razred.
Razredni starešina; dr. Grafenauer Ivan, profesor,
a)	Izdelali so:
1. Bas tič Pavel z Ljubgojne.
2. B e r c e Alojzij iz Čadrama.
3. Brecelj Anton iz Ljubljane.
4. Breznik Alojzij iz Raholč.
5. Cvenkel Franc iz Ljubnega.
6. Č e p o n Franc iz Horjula.
7. Čop Dušan iz Spodnjih Gori j.
8. Dolmovič Alojzij iz Vodmata pri
Ljubljani.
9. Erjavec Bogdan iz Ljubljane.
10. Esih Matija od Sv. Ožbolta.
11. Hrastelj Franc iz Stenice.
12. Jevševar Božidar z Vrhovega.
13. Kežar Ivan iz Ljubljane.
14. Kisovar Alojzij iz Zgornjih Zreč.
15. K o m p a r e A n t o n iz Mengša.
16. Ko s t e 1 e c Avguštin iz St. Rii-
perta.
b)	Popravni
1. Butina Anton iz Morave pri Ko-
čevju (iz zemljepisa).
2. Česnik Ivan iz Novega mesta (iz
matematike).
3. Klemen Ignacij iz Vnanjih f?oric
(iz srbskohrvatskega in latinskega jezika).
4. Korbar Josip iz Našic, Savska ba-
novina (iz prirodopisa in matematike).
5. Korošec Blaž iz Doba (iz matema-
tike).
6. Lovrenčič Jožef iz Podnarta (iz
francoskega jezika in matematike).
7. Marin Edvard iz Mirne (iz mate-
matike).
8. Onušič Franc iz Starega trga pri
Ložu (iz francoskega jezika).
17. Kovač Anton iz Loga pri Krškem.
18. Logar Franc iz Ljubljane.
19. N a 11 a č e n Mar k o iz Ljubljane.
20. N o s a n Anton iz Drulovke.
21. Oblak Andrej iz Škofje Loke.
22. Oražein Rafael z Runarskega.
23. O s a n a Zdenko iz Ljubljane.
24. lJerne Anton iz Loma.
25. Praprotnik Marijan iz Krope.
2B. Rožanec Jožef iz Ljubljane.
27. Savinšek Jakob iz Kamnika.
28. Štular Jožef iz Radovljice.
29. Trošt Stojan iz Malih Žabelj pri
Sv. Križu nad Vipavo, Italija.
30. Zabavnik Ivan s Studenca na Igu.
31. Zakrajšek Jožef iz Nove vasi na
Blokah.
izpit imajo:
9.	Pogačnik Jurij iz Budimpešte, Ogrsko (iz francoskega jezika in matematike).
10. Rabzelj Justin iz Krmelja (iz fran-
coskega jezika in matematike).
11. Rus Ludovik iz Ljubljane (iz srb-
skohrvatskega jezika).
12. Stanovnik Rudolf z Lesnega brda
(iz francoskega jezika in matematike).
13. Šimenko Martin tiz Oplotnice '(iz
zemljepisa in matematike).
14. Širca Franc iz Ljubljane (iz mate-
matike).
15. Traven Stanislav s Ptujske gore
(iz zemljepisa).
16. Vesel Miljutin s Sela pri Ljub-
ljani (iz matematike).
17. Žvan Benjamin z Jesenic (iz latin-
skega jezika).
c)	Izdelali niso:
1. Lupše Bogomil iz Kaple ob Dravi, 3. Potočnik Črtomir iz Petrovaradina,
Avstrija.	Dunavska	banovina.
2. Ocvirk Vasilij iz Medvod.
II.	c razred.
Razredni starešina: llaučer Srečko, profesor,
a)	Izdelali so:
1. Belič Ciril iz Ljubljane.
2. Bizovičar Marijan iz Ljubljane
3. Drčar Valentin iz Ljubljane.
4. Dubrovič Alfonz iz Most pri
Ljubljani.
5. Fajdiga Pavel iz Zagreba,
Savska banovina.
6. Horvat Dušan iz Škofje Loke.
7. Javornik Josip iz Ljubljane.
8. Jelenič Borivoj iz Budinščine pri
Zlatarn, Savska banovina.
9. Kastelic Ivan iz Ljubljane.
10. Klemenčič Jožef iz Ljubljane.
11. Kovačič Ivan z Vrhnike.
12. Krušič Milan iz Ljubljane.
13. Legat Marijan iz Begunj pri
Radovljici.
14. Lokar Miloš iz Ljubljane.
15. M i h e 1 č i č Miloš iz Selc pri
Kranju.
b)	Popravni
1. Grabnar Boris iz Ljubljane (iz slo-
venskega jezika).
2. Hribar Jožef iz Bizovika pri Ljub-
ljani (iz latinskega jezika in matematike).
3. Jenko Vilibald iz Krašnje pri
Kamniku (iz latinskega jezika in zemljepisa).
4. Juvan Radoslav iz Ljubljane (iz
srbskohrvatskega in latinskega jezika).
5. Kunaver Beno iz Ljubljane (iz
slovenskega jezika in zemljepisa).
12.	Žitnik Stanisla-slovenskega ii
c)	Izdeli
1. Dragar Bogomir iz Ljubljane.
2. Gregorin Dušan iz Moravč pri
Kamniku.
3. Kobal Josip s Studenca pri Ljub-
ljani.
7.	Vode Marijan z
16. Pavlič Pavel iz Ljubljane.
17. Pečjak Smiljan iz Tržiča.
18. Polak Anton iz Št. Vida pri
Stični.
19. Remškar Anton z Brezovice.
20. Sfiligoj Dušan iz Ljubljane.
21. Tomažič Stanislav iz Ljubljane.
22. Žakelj Anton iz Horjula pri Ljub-
ljani.
23. Žugel Marijan iz Stepanje vasi pri
Ljubljani.
izpit imajo:
6. Ladstätter Dragotin z Viča pri
Ljubljani (iz latinskega ijezika in zemljepisa).
7. Oblak Stanislav iz čmuč (iz fran-
coskega in latinskega jezika).
8. Potnik Srečko iz Ljubljane (iz ma-
tematike).
9. Selan Franc iz Ljubljane (iz zem-
ljepisa).
II). Zajc Marijan iz Ljubljane (iz latinskega jezika).
11.	Zakotnik Anton iz Kosez pri Ljubljani (iz latinskega jezika). r iz Ljubljane (iz latinskega jezika).
ili niso:
4. Kuclar Leopold z Viča pri Ljub-
ljani.
5. Šenčur Marijan iz Gorenjega Lo-
gatca.
(!. Škrjanec Milan iz Ljubljane.
Viča pri Ljubljani.
11.	<1 razred.
Razredni starešina: Bcuulič Rudolf, bonorani učitelj,
a)	Izdelali so:
1. Bančič Anton iz Ljubljane.
2. Cankar Maksimilijan Miroslav iz
Dobrunj.
3. Gorjup Zvoni m i r iz Ljub-
ljane.
4. Grošelj Stanislav iz Ljubljane.
5. Jer m a n J a k o b iz Most pri
Kamniku.
G. Kahne Stanko iz Ljubljane.
b)	Popravni
1. Drinovec Jožef z Laz pri Borov-
nici (iz slovenskega in srbskohrvatskega jezika).
2. Kremžar Franc iz Ljubljane (Iz
matematike).
7. L e n a s i M a r i j a n z Glinee.
8. Marinček Josip iz Ljubljane.
9. Osi m Rudolf iz Maribora.
10. Pezdir Miroslav iz Ljubljane.
11. Tršar Marjan iz Toplic pri Novem
mestu.
12. Večeri n Rudolf iz Most pri
Ljubljani.
13. Vižintin Ivan iz Ljubljano.
izpit imajo:
3. Leskovšek Valentin iz Ljubljane
(iz matematike).
4. Miklavčič Milan iz Zgornje šiške
(iz matematike).
5. Novak Ivan iz Vodmata (iz latin-
skega jezika in prirodopisa).
6. Pristovnik Hinko iz Ljubljane (iz
slovenskega jezika in zemljepisa).
c)	Izdelali
1. Habič Frane iz Stražišča pri
Kranju.
2. Kavčič Stanislav iz Ljubljane
3. Mauer Dušan iz Celja.
4. Pavlič Marijan iz Zgornje šiške.
7. Škrbec Ivan iz Dola pri Borovnici
(iz latinskega jezika).
8. Zavašnik Ladislav z Viča (iz slo-
venskega jezika).
niso:
5. Sedej Viktor iz Ljubljane.
6. Šturm Franc iz Ljubljane.
7. Zavodnik Franc iz Ljubljane.
8. Zupan Jožef iz Ljubljane.
9. Žibret Frančišek iz Begunj.
e) Neocenjen je ostal:
M avec Marijan iz Ljubljane.
Tl I. a razred.
Razredni starešina: Južnič Rudolf, profesor. :i) Izdelali so:
1. Borštnar Janez iz Srednjih Jarš.
2. B o ž i č Je r n e j iz Pliberka, Av-
strija.
3. Bricelj Ivo iz Ljubljane.
4. Čižman Franc iz Tacna.
5. Gosar Jože iz Ljubljane.
6. Grafenauer Radogost iz
Ljubljane.
7. Gregorač Franc iz Tacna.
8. Grošelj Vid iz Ljubljane.
9. Hrovatin Borut iz Ljubljane.
10. Končar Darko iz Pliberka, Avstrija.
11. Osana Ivo iz Ljubljane.
12. Potočnik Mihael iz Ljubljane.
13. Ramovš Primož iz Ljubljane.
14. Rupel Slavko iz Ljubljane.
15. Antičevič Mara iz Trsta, Italija.
b)	Popravni
1. Jerič Božidar iz Zgornje šiške (iz
zgodovine).
2. Klavs Vladimir iz Zaloga (iz zgo-
dovine).
3. Kovač Dušan z Jesenic (iz latin-
skega jezika in matematike).
4. Lajovic Bojan iz Litije (iz latin-
skega jezika in zgodovine).
5. Merala Rajko iz Kočevja (iz zgo-
dovine).
6. Mlinar Marijan iz Ljubljane (iz La-
tinskega jezika).
7. Prepeluh Marko (iz zemljepisa in
matematike).
1. Krapež Dušan iz Ptuja.
2. Potočnik Gabrijel iz Ljubljane.
16. Batista Evelina iz Studencev pri
Mariboru.
17. Božič Marta iz Št. Lenarta v Slov.
Goricah.
18. D e j a k Ida iz Ljubljane
19. Dolgan Roza iz Dolnjega Zemona,
Italija.
20. G o r e c Vanda L a r i s a lz
Ljubljane.
21. Grafenauer Blagica iz Ljubljane.
22. Grasselli Nevenka iz Ljub-
ljane.
23. Hrovatin Jela iz Ljubljane.
24. J a k u 1 i n Zdenk a iz Ljubljane.
25. Stanovnik Ana iz Ljubljane.
26. Verbič Julijana s Stare Vrhnike.
27. Zajec Angela iz Ljubljane.
28. Žužek Meta iz Ljubljane.
izpit imajo:
8. Strojnik Aleš iz Ljubljane (iz slo-
venskega jezika).
9. Štucin Julijan iz Ljubljane (iz la-
tinskega in grškega jezika).
10. Anžič Milica iz Ljubljane (iz zgo-
dovine).
11. Bednaf Julijana iz Ljubljane (iz
latinskega in grškega jezika).
12. Dolenc Darinka iz Št Vida pri
Stični (iz matematike).
13. Gomzi Frančiška iz Sevnice (iz ma-
tematike).
3. Lichtenegger Marija iz Ljubljane.
4. Pavlovčič Bernarda z Viča.
e) Izdelali niso:
III.	b razred.
Razredni starešina: Tavčar Marija, suplentka.
])i-i
iz
Hotunj pri z Poženika pri
1. Bebar Frane iz Kala.
2. Böhm Oskar iz Grahovega
Cerknici.
3. B o 1 e Alojzij
Ponikvah.
4. Boljka Stanislav
Cerkljah.
5. Cvirn Ignac z Jezerskega pri Kra-
nju.
6. J a z b e c Alojzij iz DrožanJ
pri Sevnici.
7. Kadunc Franc iz Zdenske vasi pri
Dobrepoljah.
8. Kenda Josip iz Žužemberka.
9. Klemen Stanislav z Bele pri Špi-
taliču.
10. Kos Janez iz Stare vasi.
11. Krušič Ivan z Dobrave pri Ko-
mendi.
12. Kvas Jožef iz Zaloga pri Cerkljah.
13. M e 1 i k Vasilij iz Ljubljane.
14. Ostronič Alojzij z Vinice.
15. Pibernik Avguštin iz Suhadol pri
Komendi.
) Izdelali lfi.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
Plevel Ciril iz Zaloga pri Cerkljah.
P or o vn e Franc iz Glin ja pri Cerkljah.
Prpar Andrej iz Ljubljane.
Puntar Jožef iz Ljubljane.
Rihter Franc iz Mosta ra. Primorska banovina.
Rožanec Ivan iz Loža.
S a v i n š o k Anton z Jesenic.
Savinšek Anton iz Kamnika.
Schiffrer Marijan iz Most pri /i rovnici.
Stare Ivan iz Ljubljane.
Trobevšek Milan iz Vrhpolja pri Kamniku.
Trpin Rudolf iz Drage pri Stični.
Verderber Franc iz Jelševnika pri Črnomlju.
Žakelj Vinko od Sv. Jošta pri Vrhniki.
Ženil ič Štefan iz Lipovcev pri Murski Soboti.
h) Popravni izpit imajo:
1. Dolčič Emil iz Zgornje Zadobrove
(iz srbskohrvatskega jezika in matematike).
2. Jereb Jernej iz Ljubljane (iz ma-
tematike).
3. Mokorel Janez iz Bistrice pri
Tržiču (iz latinskega jezika in matematike).
4. Pavček Peter iz Podgore pri Novem
mestu (iz latinskega in grškega jezika).
5. Skarza Franc s Studenca-Iga (iz la-
tinskega jezika).
6. Slovša Alojzij iz Vrzdenca (iz latin-
skega jezika).
7. Smolič Janez iz Artmanje vasi (iz
francoskega jezika).
8. Štrukelj Anton s Studenca-Iga (iz
matematike).
9. Žagar Jakob iz Iške vasi (iz latin-
skega jezika).
e) Izdelali niso:
1. Alt Josip iz Studencev pri Ma-
riboru.
2. Babnik Anton iz Št. Vida nad Ljub-
ljano.
3. Capuder Danilo iz Maribora.
4. Kukoviča Ivan iz Zgornjega Ka-
šlja.
5. Mesarko Pavel s Cateške gore pri
Litiji.
(i. Navršnik Jožef iz Gornjega Doliča.
7.	Windl Vaclav iz Ljubljane.
III.	e razred.
Razredni starešina: Dobovišek Karel, honorarni učitelj,
a)	Izdelali	so:
1. Dubrovič Franc	iz	Vodmata	pri	3.	Jeras Ciril iz Ljubljane
Ljubljani.	4.	Killer Alfred iz Hrastnika.
2. Erjavec Jožef	iz	Ljubljane.	5.	Kink Stanislav iz Štor pri Celju.
6. Kocmur Alojzij iz Most pri Ljub-
ljani.
7. Komar Milan iz Ljubljane.
8. Meden Franc iz Cerknice.
9. Mctlikovič Aleksander iz Ljubljane.
10. Novak Stanislav iz Škofje
Loke.
11. Pirc Zvonko iz Ljubljane.
12. Praprotnik Alojzij iz Most pri
Ljubljani.
13. Sellak Bogomir iz Ljubljane.
14. Tepina Edvard iz Ljubljane.
15. Tori Savo iz Trbovelj.
16. Uršič Marijan z Glinec pri Vičrn^
17. Zakrajšek Jožef iz Velikih Lašč.
18. Žugel Franc iz Stepanje vasi.
b)	Popravni izpit imajo:
1. Batagelj Slavimir iz Strnišč pri
Ptuju (iz matematike).
2. Fink Božidar iz Litije (iz latinske-
ga in grškega jezika).
3. Garibaldi Franc iz Ljubljane (iz
slovenskega jezika in matematike).
4. Jezeršek Ivan iz Ljubljane (iz la-
tinskega in grškega jezika).
5. Makovec Rajko iz Notranjih Goric
(iz latinskega in grškega jezika).
6. Mrevlje Frane z Glinec pri Viču
(iz zgodovine).
7. Paljevec Cvetko iz M’ost pri Ljub-
ljani (iz grškega jezika in matematike).
8. Pelc Marijan iz Ljubljane (iz gr-
škega jezika in matematike).
9. Šmon Ivan iz Zagorja (iz latin-
skega in grškega jezika).
10.	Tiran Jožef iz Ljubljane (iz grškega jezika).
11. Zajc Alojzij iz Žigmaric (iz matematike).
c)	Izdelali niso:
1. Božič Cvetko iz Ljubljane.
2. Gačnik Franc iz Opalkovega.
3. Glavan Anton iz Dolnjega Križa
pri Novem mestu.
4. Gorjup Vladimir iz Verda.
5. Gradišek Vladimir iz Ljubljane.
11. Zorž Miroslav iz Famelj pri Vremskem Britofu, Italija.
6. Jesse Stanislav iz Ljubljane.
7. Kovič Stanislav iz Most pri Ljub-
ljani.
8. Pirman Dragotin iz Ljubljane.
9. Štergelj Roman iz Ljubljane. ^
10.	Štibrnik Anton iz Luč pri Višnji
gori.
č) Neocenjen je ostal: Bačnik Ivan z Glinec pri Št. Vidu.
IV.	a razred.
Razredni starešina: Gnjezda Franc, profesor,
a)	Izdelali so:
1. Arko Vojislav iz Ribnice.
2. Goreč Dimitrij iz Ljubljane.
3. Gosar Pavel iz Ljubljane.
4. Kerč Boris iz Ljubljane.
5. K o n v a 1 i n k a V o j a n iz Do-
lenjskih Toplic.
6. Lampič Franc s Črnuč pri Ljub-
ljani.
7. O s a n a Josip iz Ljubljane.
8. Petrič Franc z Vidma pri
Brežicah.
9. Poženel Marijan s Sela pri Ljub-
ljani.
10.	Rössmann Matko iz Vevc pri Ljubljani.
11. Rueli Dušan iz Ljubljane.
12. Snoj Ivan iz Tacna pri Ljubljani.
13. Ba b i č Helena iz Starega trga
ob Kolpi.
14. Cvahte Simona iz Ljubljane.
15. Duhovnik Angela iz Medvod.
16. Knez Milena iz Celja.
17. Krištof Verena iz Ljubljane.
18. Marinček Marija iz Cerkelj
ob Krki.
19. Mazovec Marija iz Ljubljane.
20. Ozimic Metka iz Ljubljane.
21. Pintar Marijanca iz Cerknice.
22. Pregelj Bazilija iz Kranja.
23. Rant Marijanca iz Ljubljane.
24. Robida Jana iz Ljubljane.
25. Rogač Anica iz Ljubljane.
2(5. Rus Milena z Bleda.
b)	Popravni
1. Pirc Ivan iz Kaknja pri Zenici,
Drinska banovina (iz matematike).
2. Pirš Mirko iz Ljubljane (iz zem-
ljepisa).
3. Rogi Dušan iz Prage, Češkoslo-
vaška (iz zgodovine).
4. Steklasa Josip iz Domžal (iz mate-
matike).
c)	Izdcl:
1. Erjavec Silvester iz Radovljice.
2. Javornik Bogomir iz Boštanja pri
Ljubljani.
3. Košak Josip iz Dolenjskih Toplic.
7.	Vrhovec Nada ii
27. Stojkovič Marija iz Ljub-
ljane.
28. Tavčar Ljerka iz Središča.
izpit imajo:
5. Škulj Alojz iz Kaplanovega pri
Kočevju (iz latinskega jezika).
6. Žugel Anton iz Stepanje vasi pri
Ljubljani (iz grškega jezika).
7. Duller Marija iz Ljubljane (iz zgo-
dovine).
8. Snoj Ivanka iz Ljubljane (iz ma-
tematike).
9. TTjčič Marija iz Žminja pri Pazinu,
Italija (iz grškega jezika).
i niso:
4. Mazovec Pavel iz Ljubljane.
5. Knafelj Marija iz Ljubljane.
6. Schweiger Marija iz Seničice pri
Medvodah.
Spodnje šiške.
IV.	b razred.
Razredni starešina: IIinič Dušan, suplent.
a)	Izdelali so:
1. Baloh Anton z Bleda.
2. Brunet Danijel iz Ljubnega ob Sa-
vinji.
3. Cerjak Ivan iz Zagreba, Savska
banovina.
4. Hladnik Bogdan iz Zagorja ob
Savi.
5. Jakop Franc iz Zbilj pri Ljub-
ljani.
6. Jermol Adolf iz Ljubljane.
7. Jevnikar Anton z Vrhovega pri
Ljubljani.
8. Kalan Peter iz Pevna pri Kranju.
9. Končan Leopold iz Polhovega Grad-
ca.
10. Kopač Ivan iz Št. Jakoba ob
Savi pri Ljubljani.
11. Koritnik Ivan iz Prevoj pri Kam-
niku.
12. Kralj Janez iz Srednjih Jarš
pri Kamniku.
13. Kuželički Emil iz Petrine pri Ko-
čevju.
14. Lenarčič Dragotin iz Nove vasi pri
Logatcu.
15. Mahnič Mi r k o iz Bohinjske
Bistrice.
16. Mejač Franc iz Zaloga pri Ljub-
ljani.
17. Mihelčič Franc z Brega pri Celju.
18. Ogorelcc Ivan iz Ljubljane.
19. Pavčnik Leopold iz E veleetha,
Amerika.
20. Rozman Dušan iz Ljubljane.
21. Sadravec Ciril s Huma pri Ptuju.
22. S e h e r Anton iz Borovelj, Av-
strija.
23. Suhadolc Anton iz Gabrja pri
Ljubljani.
24. Šimenc Anton iz Zgornjega
Brnika pri Kranju.
25. Š u š t e r š i č Franc iz Žerov-
nice pri Logatcu.
26. Zupančič Pavel z Iga pri Ljub-
ljani.
27. Ž a 1) k a r 1 v a n iz Mikot pri Kr-
škem.
b)	Popravni izpit imajo:
1. Brenk Jožef iz Dravelj (iz zemlje-
pisa).
2. Danko Albin iz Rajhenburga (iz
matematike).
3. Globočnik Martin z Roženika pri
Kranju (iz latinskega jezika).
4. Grčar Bojan iz Starega trga pri
Ložu (iz latinskega jezika).
5. Jerše Karel iz Trsta, Italija (iz
matematike).
6. Maček Leopold iz Spodnje Zadob-
rove pri Ljubljani (iz matematike).
7. Mrvar Ivan iz Žužemberka (iz zgo-
dovine).
c)	Izdela
1. Hren Franc iz Zvornika, Drinska
banovina.
2. Kompare Ciril iz Mengša.
3. Pavlič Drago iz Ljubljane.
4. Pucihar Anton iz Ljubljane.
5. Puhar Jožef z Dolskega
8. Pavlič Ivo iz Ljubljane (iz mate-
matike).
9. Pust Jožef iz Dolenje vasi pri Ko-
čevju (iz matematike).
10.	Štrubelj Franc iz Rudnika pri Ljubljani (iz latinskega jezika).
!i niso:
6. Tomažič Alfred iz Domžal.
7. Vider Miroslav iz Tržiča.
8. Vovk Božidar iz Škofje Loke.
9. Zaviršek Franc iz Zgornje Slivnice
pri Ljubljani.
Y. a razred.
Razredni starešina: Zalaznik Albin, profesor,
a)	Izdelali so:
1. Čermelj S a m o iz Trsta, Italija.
2. F r a n k A n t o n iz Vnanjih goric.
3. G r n m Franc iz Zgornje šiške.
4. Južnič Gojmir iz Novega mesta.
5. Kalin Angel iz Ljubljane.
6. Lavrič Ciril iz Žabnice.
7. Logar Janez iz Most pri Ljubljani.
8. Pengov Anton iz Ljubljane.
9. Petrič Danijel iz Ljubljane.
10. P r e i s Franc iz Gradca, Av-
strija.
11. Schorn Günter iz Ljubljane.
12. Šalehar Franc iz Ljubljane.
13. Unk Jožef iz Zgornje šiške.
14. Verovšek Anton iz Ljubljane.
15. B a h o v e c Marija iz Ljubljane.
16. B a n j a i Marija iz Medvod.
17. Derganc Martina iz Ljub-
ljane.
18. Hočevar Marica iz Ljubljane.
19. H r i b a r Ksenija iz Ljubljane.
20. Jazbec F r i d a iz Most pri Ljub-
ljani.
21. Ložar Julijana iz Ljubljane.
22. Matko Stanislava iz Ljubljane.
23. Rudež Alma iz Trsta, Italija.
24. Ruch Marija iz Ljubljane.
h) Popravili izpit ima:
Rode Dominik iz Dev. Marije v Polju (iz francoskega jezika).
c)	Izdelala nista:
1. Čampa Janez iz Nemške vasi pri
Rakeku.
2. Štritof Peter iz Ljubljane.
V.	b razred.
Razredni starešina: Sivec Ivan, profesor.
1. Benko Vladimir iz Krškega.
2. Ceglar Ludovik iz Metlike.
3. Grčar Alojzij iz Dragomlja.
4. Grom Pavel s Stare Vrhnike.
5. Horvat Valentin iz Kamnika.
6. Jager Valentin iz Št. Vida nad
Ljubljano.
7. Jerman Janez z Brda pri Kamniku.
8. Kambič Bogomir iz Kloštra, Belo-
krajina.
9.	Kancilja Mihael iz Suhadol pri Kamniku.
10. Kerč Anton iz Gradca, Avstrija.
11. Kobal Ivan iz Gabrijel.
12. Kocjan Stanislav iz Dolenje
vasi pri Črnomlju.
13. Kocmur Sebastija n iz M ost
pri Ljubljani.
14. Kolar Anton iz Podboča.
15. Kovač Anton s Pakega.
16. Lampič Stanislav s Črnuč.
17. Mahnič Jože 1' iz Bohinjske
Bistrice.
18. Orehek Tomaž iz Dobovelj.
19. Ostronič Janez z Vinice.
b)	Popravili
1. Bauer Karel od Fare (iz matema-
tike).
2. Brancelj Jožef s Pristave (iz fran-
coskega jezika).
20. Per Franc iz Podbrda pri Mo-
ravčah.
21. P e z d i r Al oj z i j iz Vnanjih go-
ric.
22. P o d o b n i k a r Iv a n iz Brezja.
23. Renčelj Milojko iz Sovodenj
pri Celju.
24. R u p n i k Ant o n z Mlač.
25. Slivnik Herbert iz Gradca, Avstrija.
26. Tabor Martin iz Ljubljane.
27. T o p o 1 o v e c Mi r a n iz Ljub-
ljane.
28. Verbajs Marijan iz Ljubljane.
29. Watzke Jurij iz Ljubljane.
30. Zorman Viktor z Velesovega.
izpit imajo:
3. Lampret Stanislav iz Stične (iz la-
tinskega jezika).
4. Sever Marijan iz Novega mesta (iz
latinskega jezika).
c)	Izdelala nista:
1. Curk Viljem iz Zadra, Italija.
2. Pavlovič Franc iz Bušeče vasi.
VI.	a razred.
Razredni starešina: dr. Rupel Mirko, profesor,
a)	Izdelali so:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Cvenkel Marijan iz Ljubljane. Dražil E m eri k iz Ljubljane. Duhovnik Alojzij iz Medvod. Flajnik Janez iz Hrasta pri Vinici. Herz.ele Gregor iz Beljaka, Avstrija. Jakulin Marijan iz Ljubljane.
7. Jeločnik Aleksander iz
Št. Vida nad Ljubljano.
8. K o z a k Miklavž iz Ljubljane.
9. Krištof Franc iz Ljubljane.
10. Kunc Drago iz Novega mesta.
11. Luschützky Dušan iz Ljubljane.
12. Mikolič Edvard iz Sodražice.
13. Pipan Anton iz Vižmarij.
14. Prelog Franc z Vrhnike.
15. Remškar Ivan z Brezovice.
16. Robida Valentin iz Št. Vida
nad Ljubljano.
17. Vavpetič Feliks iz Šutne pri
Kamniku.
18. Verbič Ivan iz Ljubljane.
19. Walla Viljem iz Ljubljane.
20. Žolgar Danilo iz Makol.
21. Gnjezda Olga iz Radgone, Avstrija.
22. Grafenauer Dobrovlasta iz Ljub-
ljane.
23. Klopčič Karolina iz Ljubljano.
24. Ozim ič Marija iz Ljubljane.
25. Pegan Nives iz Ljubljane.
26. Turk Hermina iz Ljubljane.
27. Vide r M a r i j a iz Tržiča.
b)	Popravni izpit imajo:
1. Ahčan Rudolf iz Zagorja (iz srbsko-
hrvatskoslovenskega jezika).
2. Blaj Anton iz Gradca, Avstrija (iz
nemškega jezika).
3. Debevc Stanislav iz Ljubljane (iz
matematike).
4. Glaesener Jurij iz Medije (iz zgo-
dovine).
5. Lenart Franc iz Ljubljane (iz srb-
skohrvatskoslovenskega jezika).
6. Modic Milan iz Volčjega (iz ma-
tematike).
7. Tomazin Ladislav iz Tržiča (iz nem-
škega jezika).
8. Bergant Silva iz Ljubljane (iz srb-
skohrvatskoslovenskega jezika)-
c)	Izdelal ni:
Gruber Štefan iz Ljubljane.
VI.	b razred.
R; izredni starešina: Žitnik Alojzij, profesor,
a)	Izdelali so:
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
1 Saj uk Stanislav iz Drašič. čerček Marijan iz Ljubljane. Černe Prane iz Kranjske gore. Debevec Franc z Laz pri Ljubljani. Derganc Viktor iz Ljubljane. Dolinšek Ivan iz Berma v Istri, Italija.
Hribar Frančišek z Glinec pri Ljubljani.
Hrovatin Ivan iz Borovnice.
Ivanec Stanislav iz Srebotnika. Jan Ivan iz Skal.
K 1 a u ž Leopold iz Frama. Klemenčič Frančišek iz Dola.
Kos Vladimir z Vidma ob Savi. Kovič Jožef iz Kresnic pri Litiji.
Kozjek Franc iz Zbilj.
K r a n j e c Frančišek i z Re-penj.
34.	V r t n i k J
17. Ljubič Bogomir iz Dragomera.
18. Makovec Viktor iz Krašč.
1!). Mally Miran iz Ljubljane.
20. Ocepek Maksimilijan iz Dobrave
pri Kamniku.
21. Ogrinec Jožef iz Zlatega repa.
22. Pečar Albin iz Nadgorice.
23. Pelan Jožef iz Št.Vida pri Vipavi,
24. Perhavc Leon iz Ljubljane.
25. Platovšck Viljem iz Ljubnega. 2ß. Pinnen Vladi m i r iz Sore.
26. P 1 e š e c .................... ._
27. Rakovec Karel iz Ljubljane.
28. R o m š e Bo g d a n iz Prihove.
29. Rupel j Miroslav iz Ljub-
ljane.
30. Sojer Franc iz Kozarij.
31. Starc Franc iz Stop.
32. Šeme Branislav od Sv. Ivana pri
Trstu, Italija.
33. Trdan Anton iz Zadolja.
;i n e z iz Litije.
b)	Popravni izpit imajo:
1. Drevenšek Viljem iz Slovenskih 3. Malavašič Anton z Vrhnike (iz pri-
Konjic (iz prirodopisa).	rodopisa).
2. Lenarčič Stanislav iz Nove vasi pri 4. Pečan Bogomil iz Ljubljane (iz
Rakeku (iz prirodopisa).	zgodovine).
5.	Selič Jožef z Večjega brda (iz nemškega jezika).
0.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
VII. a razred.
Razredni starešina: Lovše Anton, profesor,
a)	l/.delali so:
Abram Miloš iz Novega mesta.
Arh Josip iz Ljubljane.
Cunder Josip iz Stoži c.
Dolenec Franc iz Horjula.
Gogala Evgen iz Ljubljane.
Gregorač Ignacij iz Ljubljane.
Grum Leopold iz Spodnjega Kašlja.
Ilalik Anton iz Glamoča, Vrbaska banovina.
Južnič Marijan iz Novega mesta.
Kočar Alojzij iz Zaloga pri Kamniku.
Križaj Peter iz M ost.
Lajovic Vid iz Št. Vida pri Lukovici.
Lobe Henrik iz Zagradca.
Logar Valenti n iz 11 or jula.
P a v 1 o v č i č M i 1 a n z Brezovice.
Pavlovčič Roman od Št. Lenarta pri Laškem.
Planinšek Gvidon iz Trbovelj.
18. Rojnik Alojzij iz Spodnjega Gru-
šovlja pri Celju.
19. Samec Igor iz Trsta, Italija.
20. Schweiger Vilfrid iz Ljubljane.
21. Sojer Vladimir iz Podbukovja pri
Litiji.
22. Šerko Franc iz Novega mesta.
23. Trdin Mihael iz Zgornjih Lok pri
Kamniku.
24. Virant Miroslav z Bohinj-
ske Bele.
25. Vodopivec Ivan z Viča pri Ljub-
ljani.
26. Vol ban k Karel iz Seravalle,
Italija.
27. Zarnik Nikolaj iz Ljubljane.
28. Čermelj Vlasta iz Trsta,
Italija.
29. Pavlovčič Otilija od Št. Lenarta
pri Laškem.
30. Zavodnik Mari j a z Glinec
pri Ljubljani.
b)	Popravili izpit imajo:
1. Benedik Božidar iz Št. Vida nad 4. Osredkar Marko iz Ljubljane (iz
Ljubljano (iz latinskega jezika).	matematike).
2. Kranjec Ignacij iz Velike Poljane 5. Pliberšek Franc z Glinec pri Ljub-
(iz latinskega jezika).	ljani (iz matematike).
3. Marinček Anton iz Cerkelj pri 6. Rotar Ivo iz Litije (iz latinskega
Krškem (iz matematike).	jezika).
7.	Rajšp Ladislava iz Gorice, Italija (iz prirodopisa).
c)	Izdelal ni:
Kristan Ivan iz Ljubljane.
VII.	b razred.
Razredni starešina: Kapus Franc, profesor,
a)	Izdelali so:
1. A 1 j a n q i č Peter iz Kovorja.
2. Gašperšič Frančišek iz Pekla pri
Trebnjem.
3. Germovnik Frančišek iz Vodic.
4. Grafenauer Bogoslav iz Ljubljane.
5. G r d e n Avguštin iz Št. Vida
pri Stični.
6. Gros Henrik s Krke pri Litiji.
7. Hlad Janez iz Dupelj pri Vipavi,
Italija.
8. Hočevar Anton iz Mokronoga.
9. Ivanuša Pavel iz Mozirja.
10. Kovič Ivan iz Postojne, Italija.
11. Kregar Aleksij iz Ljubljane.
12. K r i ž a j Janez iz Toplic pri
Zagorju.
13. Lemut Janez z Vrhpolja pri Vipavi,
Italija.
14. Marinič Franc z Bleda.
15. Mejač Jožef iz Zaloga pri Ljub-
ljani.
l(i. Miklič Ciril iz Št. Lovrenca pri Novem mestu.
17. Modec Jožef od Fare pri Logatcu.
18. Novina Karel iz Kanili je pri No-
vem mestu.
19. Pivk Dragotin iz Ljubljane.
20. Solan Josip iz Ljubljane.
21. Soklič Anton s Sela pri Bledu.
22. Stare Viktor iz Bohinjske
Češnjice.
23. Suhadolc Vincenc iz Šujice pri
Dobrovi.
24. Štrancar Anton iz Ljubljane.
25. T u r k Radov a n iz Mihelja,
Italija.
26. Žakelj Ciril iz Starc vasi pri Žireli.
27. Žakelj Vladimir iz Stare vasi pri
Žireli.
28. Žerjal Anton iz Rojana pri Trstu,
Italija.
b)	Popravni izpit imajo:
1. Auersperg Emil iz Ljubljane (lz
latinskega jezika).
2. Jeraša Ivan z Rečice pri Bledu (iz
fizike).
3. Lah Aleksander iz Gorice, Italija
(iz nemškega jezika).
4. Pogačnik Anton iz Kamnika (iz
nemškega jezika).
c)	Izdelali niso:
1. Potočnik Pavel iz Železnikov.	4.	Vrhunc Zdravko iz Vodmata	pri
2. Stare Adolf iz Ljubljane.	Ljubljani.
3. Varl Janez iz Tržiča.	5.	Wurzbach Josip iz Ljubljane.
fi. Založnik Vinko iz Zibike.
VIII.	razred.
Razredni starešina: Kunc Karel, profesor. Izdelali so:
1. Belcijau Martin iz Male vasi pri
Ljubljani.
2. Bohinc Stanislav iz Dolenje Do-
brave.
3. B r a t i n a Vojmir iz Šturi j,
Italija.
4. Cerar Ciril iz Št. Vida pri Ljub-
ljani.
5. Dobnikar F ra. m c iz Linča,
Avstrija.
6. Dolenc Alojzij iz Divače, Ita-
lija.
7. Dolinar Rudolf iz Lučin.
8. Eiletz Rafael iz Mokronoga.
9. Gogala Jožef iz Ljubljane.
10. Koch Danilo iz Prvačine, Italija.
11. Kremžar Marijan iz Gradca, Av-
strija.
.12. Lam nič Izidor iz Ljubljane.
13. Lavrih Ivan od Sv. Roka pri Št. Vidu
na Dolenjskem.
14. Moljk Anton z Vrhnike.
15. N a h t i g a 1 A n t o n iz Gradca,
Avstrija.
16. Niklsbacher Ferdinand iz Trsta,
Italija.
17. Oblak Anton z Drenovega griča
pri Ljubljani.
18. P a j n i č Jožef iz Ljubljane.
19. Pavlič Emil iz Ljubljane.
20. Pavlič Peter z Jesenic na Gorenj-
skem.
21. Pezdir Franc z Brezovice.
22. Polič Branimir iz Trsta, Italija.
23. Rihar Jožef iz Gabrja pri
Ljubljani.
24. Rojc Alojzij iz Zgornje šiške.
25. Rozman Franc iz Bukovice.
26. S 1 u g a Alojzij iz Podgorja
pri Kamniku.
27. Stopar - Babšek Marijan iz Ljub-
ljane.
28. Valenti Davorin iz Ilirske Bistrice,
Italija.
29. Vene Anton iz Naklega.
30. Župančič Andrej iz Ljubljane.
31. B o 1 e Marija iz Ale, Italija.
32. D e r g a n c Zofija iz Ljubljane.
33. Srebrnič Gabrijela z Ravnice pri
Gorici, Italija.
34. Verbič Breda iz Ljubljane.
B. Privatni učenci.
I. razred.
Mohar Janez od Sv. Urha pri Zagorju (dober uspeh).
II. razred.
Črneha Ivan iz Trsta, Italija (dober uspeh).
Lichtenegger Franc iz Ljubljane (slab uspeh).
IV. razred.
Komljanec Andrej od Sv. Križa pri Kostanjevici (slab uspeh).
V. razred.
Breskvar Anton iz Spodnje Hrušice pri Ljubljani (popravni izpit iz prirodopisa).
VI. razred.
Radev Niko iz Plodiva, Bolgarija (popravni izpit iz prirodopisa). Selimov Atanazij iz Hambardije, Bolgarija (slab uspeh). Stadler Eva iz Ljubljane (prav dober uspeli).
VII. razred.
Debevc Franc iz Ljubljane (slab uspeh).
XV. Naredbe učencem.
1. Vedenje o počitnicah.
Učenci se opozarjajo, da se morajo o počitnicah dostojno obnašati ter da so za svoje vedenje tudi o počitnicah odgovorni svoji šolski oblasti.
2.	Izpiti.
Popravni in razredni izpiti se bodo izvršili od 24. avgusta do
1. septembra. Točen razpored bo objavljen na zavodovi oglasni deski do 15. avgusta. Kdor bi k izpitu prepozno prišel, se odkloni.
Prošnje za dovolitev popravnega ali razrednega izpita se naslavljajo na ravnateljstvo in se morajo pri njem vložiti najkasneje do 10. julija. Spisane morajo biti lepo na celi poli.
Prošnjam za popravni izpit je treba priložiti letno izpričevalo, a kolkovati se morajo s 5 Din. Za dovoljenje 'izpita znaša pristojbina za vsak predmet v kolkih Din 10'—.
Za razredni izpit se vlaga isamo s 5 Din kolkovana prošnja.
3.	Vpis v T. razred.
Kdor hoče vstopiti v T. razred, se mora prijaviti s prošnjo, kateri mora priložiti izpričevalo, da je dovršil IV. razred osnovne šole brez kake slabe ocene (iz vedenja mora imeti najmanj red dobro), in krstni list (ali vsaj izpisek iz krstne knjige), iz katerega se razvidi, da je v tekočem koledarskem letu dovršil ali da dovršuje .10 do 13 let. Vpisati se more, če napravi sprejemni izpit. Ta se dela iz materinega jezika in iz računstva.
Sprejemni izpit iz materinega jezika je pismen in usten, iz računstva samo usten.
Pri pismenem izpitu iz učnega jezika mora pokazati učenec, da ume gladko in pravilno pisati po nareku, ki ;se piše v Dravski banovini samo z latinico. Narek traja največ 15 min uit.
Pri ustnem izpitu iz učnega jezika se zahteva, da učenec lepo, gladko in razumljivo čita, da zna. prečitano berilo lepo s svojimi besedami ponoviti, da pozna besedne vrste in da najde zanesljivo v prostem stavku osebek in povedek. Razen tega mora znati na pamet kako pesem, najbolje kako narodno.
Iz računstva mora znati učenec: 1. pisati cela števila do 1,000.000;
2. štiri osnovne račune s celimi števili na praktičnih nalogah; 3. metrske in denarne mere; 4. popolnoma točno malo naštevanko; 5. štiri vrste računanja (seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje) z zgoraj imenovanimi števili (točka 1).
Učenec je napravil izpit, ako dobi iz vsakega predmeta najmanj oceno dobro (iz učnega jezika mora biti splošnn ocena pismenega in ustnega izpita najmanj dobra).
Učenci, ki so napravili sprejemni izpit, se bodo vpisali 3. septembra od 8.—12. ure z začetno črko A—M, od 15.—18. ure z začetno črko N—Ž.
4.	Vpisovanje oh pričetku šolskega leta.
Vpisovanje se bode vršilo za II. razr. 5. septembra, za III., IV. in Y. razr. 4. septembra, za VI., VII. in VIII. razr. 1. septembra.
Vpisovalo se bo od 8.—12. in 15.—18. ure, predpoldne učenci z začetnimi črkami A—M, popoldne z N—Ž.
Učenci so dolžni, da pridejo k vpisu pravočasno. Ravnati se morajo točno po tem, kar je navedeno v poglavju Solnima, sicer se ne bodo mogli vpisati.
Navedeni roki veljajo tudi za učence, ki bi se hoteli vpisati s tujih zavodov.
Kdor bi ne prišel ob roku k vpisu, so bo brezpogojno zavrnil in bo moral v smislu § 33. Zakona o srednjih šolali vložiti prošnjo za vpis, o kateri bo sklepal učiteljski zbor, odnosno ministrstvo prosvete.
5. Solnimi in pogoji vpisa.
Vsak učenec mora plačati šolnino po tej-le razpredelnici:
	Kdor plača na		leto davka	III.	11.	1. skupina
nad	Din	300'— do	1000-—	100	150	200
V		1 ()()()•— „	3000-—	150	200	250
	>>	3000— „	5000-—	200	250	300
	7)	5000*— „	10000-—	300	400	500
		10000-— „	20000-—	500	600	700
		20000-— „	50000-—	800	900	1000
y j	>>	50000-—		1300	1400	1500
Za osnovo plačevanja šolnine služi neposredni davek roditeljev (očeta in matere skupaj) dotičnoga učenca ali pa davek učenca 'samega, če je brez roditeljev, odnosno tudi njegov neposredni davek, če ima svojo iimovino.
Neposredni davek se plačuje v naši državi v nastopnih oblikah: 1. od dohodka zemljišč (zemljarina); 2. od dohodka zgradb (zgrada-rina); 3. od dohodka podjetij, obratov in samostojnih poklicev (pri-dobnina); 4. od rent (rentnimi); 5. od dobička, podjetij, ki so zavezana k javnim računom (družbeni davek); 6. od dohodka nesamostojnega. dela in poklica (uslužbenski davek).
Na srednjih šolah se mora plačati šolnina za nižje razrede po 111. skupini, za V. iin VT. razred po TI. skupini, za VII. in VIII. razred po 1. skupini.
Vsak učenec mora prinesti k vpisu potrdilo pristojnega davčnega obla.stva o višini neposrednega davka roditeljev (očeta in matere) in učenca, če je temu davek predpisan. Za učence državnih in samoupravnih (banovinskih in občinskih) uslužbencev, ki se jim razen na prejemke ne predpisuje kaka druga davčna oblika (davek na rente, na nepremično imovino in ostalo), izdaja potrdila o višini davka urad (državni ali samoupravni), kjer prejemajo roditelji plačo. Če je predpisan tem uslužbencem še davek po kakšni drugi davčni obliki, morajo predložiti tudi zadevno potrdilo ustanov, kjer se jim ta davek zaračunava. Šolnina se odmeri po skupni vsoti davka.
Dovoljeno je predložiti samo eno potrdilo, a,ko se plača ves davek (za roditelje in učenca) pri (‘ni davčni upravi.
Roditelji, ki plačujejo samo uslužbenski davek, bodo morali dati poleg dokaza o uslužbenskem davku pismeno izjavo, da nimajo druge iinovine za obdavčenje. Ta izjava se naj prinese k vpisu, spisana na četrtinki pole.
Osvoboditev (po § 11. Zakona o davkih) neoženjenih oseb in onih z devet ali več otrok ne vpliva na plačanje šolnine, zato je treba vedno prinesti potrdilo, koliko bi znašal davek, da ni te osvoboditve.
Ker mora plačati vsak učenec že pri vpisu šolnino, se ne bo vpisal noben učenec, kdor ne bo prinesel k vpisu tu omenjenih, pravilno izpolnjenih potrdil in obenem vplačal šolnine.
Potrdila o velikosti davka morajo biti kolkovana z Din 20-—, overovljeni prepisi z Din 10—.
Šolnine ne plačajo državni gojenci in učenci, katerih roditelji plačujejo manj kakor 300 Din davka na leto.
Za učence, katerih roditelji imajo več otrok v šolali, se plačuje: a) za prvega otroka popolna šolnina; b) za ostale otroke polovica šolnine.
Popolna šolnina se plača za onega otroka, za katerega je šolnina najvišja. Pojma »prvi« ni razumeti torej po starosti, ampak po stopnji šole.
Ker pa ni vpis po vseh šolah istočasen, se plača lahko polovica šolnine za prvo vpisano dete, ako da roditelj pismeno izjavo, katero mora prinesti k vpisu s seboj, da bo po šoli starejše dete plačalo polno šolnino in da bo o tem prinesel dokaz, t. j. pobotnico o plačani šolnini v prepisu. Izvirnik pobotnice bo treba samo pokazati, da se lahko na prepis pripiše, da je šolska oblast videla izvirnik.
Kdor ne bi prinesel vseh tu navedenih potrdil, sc bo brezpogojno odklonil. Enako se opozarjajo roditelji, da se ne bo vrnilo niti eno za vpis potrebno potrdilo, katero bi kdo želel nazaj, češ, da ga potrebuje še za vpis drugega otroka. Vsakdo si mora preskrbeti do-voljno število overovljenih prepisov, vsa. potrdila pa pravočasno, ker je naravno, da davčne uprave ne morejo izdati v nekaj dneh vsa potrdila.
Kdor ima na zavodu več otrok, za tega zadostuje eno potrdilo. Vse otroke vpiše tisti dan, ko pride časovno prvi na vrsto.
Šolnina se plača za šolsko leto in ne za vsako polletje posebej.
Privatni učenci morajo plačati pred izpitom 3-kratno šolnino, predpisano za eno šolsko leto.
Prijava za vpis v višji razred, ki se ne more izvršita brez izpričevala o dovršenem nižjem razredu, mora biti kolkovana z Din 50*—. Tiskovine se dobe v šoli. Razen tega plača vsak učenec pri vpisu Din 20*— za zdravstveni fond učencev.
Za vpis v V. razred je potrebno izpričevalo o dovršenem nižjem tečajnem izpitu.
Pri vpisu v V. razred ne sme biti učenec starejši od 17, pri vpisu v VTT. razred starejši otl 19 let. O izjemah za V. in VTT razred odločuje minister prosvete, ako nima učenec več kot 2 leti nad predpisanim številom let. Prošnje za spregled starosti se morajo vložiti pri ravnateljstvu do 10. julija. Kolkovati jih je treba s 5’— Din in jim priložiti zadnje letno izpričevalo.
3
8
8
!)
12
13
17
18
1!)
23
32
33
41
42
58
Vsebina.
Profesorski zbor................................................
Neobvezni predmeti..............................................
Važnejši ministrski odloki......................................
Šolski letopis..................................................
Narodna in državljanska vzgoja..................................
Udruženja......................................................
Poročilo drž. šolske poliklinike v Ljubljani....................
Stanje šolskih zbirk in knjižnic................................
Šolske učne knjige..............................................
Pismene naloge .................................................
Popravni in razredni izpiti.....................................
Tečajni izpiti..................................................
Statistika učencev..............................................
Redovanje učencev ..............................................
Naredbe učencem.................................................