> !   ?     Beseda “apokalipsa” etimološko izvira iz grš- kega glagola apokalyptein “odkriti”, “razode- ti”. Samostalniška oblika apokalypsis pomeni “razodetje”. Apokaliptièna literatura namiguje na skrite resnice o Bogu in naèrtih, ki jih ima z ljudmi. Dandanes ima beseda apokalipsa naj- veèkrat negativno konotacijo, saj jo povezujemo z razliènimi naravnimi katastrofami. Tudi ta pomen izhaja iz Svetega pisma, natanèneje iz zadnje knjige Nove zaveze, Janezovega razodetja ali kar Apokalipse. Vsebina Janezovega razo- detja je povzroèila, da izraz apokalipsa ozna- èuje “konec sveta ali kakršno koli katastrofo ta- kih razse`nosti, za katere se zdi, da ogro`ajo ob- stoj tega sveta” (Collins 1997: 1). Vendarle pa so apokalipse prvih stoletij polne vedrine in prièakovanja Gospodove- ga ponovnega prihoda. To je literatura, ki opisuje te`ko prièakovani èas praviènosti in miru, nastanka nebeškega kraljestva. Je lite- ratura upanja v boljšo prihodnost, kakršno so napovedovali `e preroki.1 Zaèetki apoka- liptiène literature zato sicer odsevajo obdobje trpljenja in zatiranja izraelskega ljudstva, ven- dar pa bo`ja obljuba odrešenja v ljudeh pri- `iga vero v lepšo in praviènejšo prihodnost: “Ne¿ vznemirjaj se ¡v svojem duhu na raèun èasov¿, ¡kajti Najvišji¿ je dal ¡èas za vse...¿” (4Q212 stolp. 2,25–26). Judovsko-kršèansko apokaliptiko tako oblikuje vera v “nebeško sreèo praviènih, vstajenje mrtvih /.../ nebeško gostijo, prihajajoèo sodbo /.../ unièenje Je- ruzalema in prièakovanje Novega Jeruzale- ma, prihod Mesije, porodne boleèine mesi- janske dobe /.../ itd.” (Russel 1964: 30). 1'. 2%0       V nadaljevanju bomo pogledali, kako se naj- pomembnejši apokaliptièni elementi pojavljajo v mrtvomorskih (kumranskih) rokopisih. Os- vetlitev apokaliptiène vsebine mrtvomorskih rokopisov pa je pomebna za razumevanje apo- kaliptiènih elementov v Bibliji. Gre namreè za vprašanje, ali so novozavezni apokaliptièni spisi in odlomki nekaj, kar bi lahko razumeli kot “kumransko literaturo”, ali pa imajo na sebi hkrati nekaj svojstvenega. Tudi kumranski ro- kopisi so namreè nastali nekje med leti 250 pr. Kr. in 68 po Kr., ko je v bli`ini mesta Khirbet Qumran ̀ ivela judovska skupnost esenov.2 Ro- kopisi, ki so bili odkriti leta 1947 v votlinah blizu tega kraja nad Mrtvim morjem, vsebujejo sta- rozavezna – biblièna besedila (prepisi Izaijeve, Danielove knjige itd.) in nebiblièna besedila, od katerih so najpomembnejša Pravilo skup- nosti (1QS), Damašèanski dokument (CD), Vojni zvitek (1QM), Tempeljski zvitek (11QT), Hvalnice ali Hodajot (1QH) itd.     1     V èasu medzavezne literature se razvije dru- gaèen pogled na `ivljenje po smrti. Izoblikuje se podoba pekla na eni strani in nebes, raja, na drugi. Velik pomen dobijo vstajenje po- sameznika, sodba in veèna sreèa. Vstajenje tako dobi drugaèen pomen: vsak posameznik bo kli- can pred bo`ji prestol, kjer bo odgovarjal za svoja dejanja. Namenjeno bo le izbrancem, ljudem, ki so si ga zaslu`ili – ostali bodo vr- `eni v “ognjeno jezero” (prim. Raz 20,15). Nove poglede na vstajenje prinašajo apoka- liptièni fragmenti iz kumranske knji`nice. Na primerih iz Pravila skupnosti in Hodajota  # bomo prikazali posebnosti verovanja esenske skupnosti v vstajenje in veèno `ivljenje. V Pravilu skupnosti (1QS) beremo: “Toda Bog je v skrivnostih svoje preudarnosti in v modrosti svojega velièastva doloèil konec ob- stoja krivice in ob doloèenem èasu obiskanja jo bo unièil za vselej” (1QS 4,18-19). Izraz “obiskanje” implicitno ka`e na konec sveta, na eshaton. Nikjer ne najdemo izraza “vsta- jenje (od) mrtvih”, vendar zvemo, da bo Bog “obiskal” vsakega posameznika – to bo dan sodbe nad narodi in posamezniki. Izraz “obi- skanje” je rabljen na mnogih mestih 1QS, kjer dobi pomen vstajenja in `ivljenja po smrti: “V njegovi roki so sodbe o vsem, on je tisti, ki vse podpira v njihovih potrebah, on je us- tvaril èloveka, da vlada nad svetom, in mu doloèil dva duhova, da hodi v njiju vse do èasa svojega obiskanja: to sta duhova resnice in kriviènosti” (1QS 3,17-19). Opazimo lahko, da sta v èloveku `e od samega rojstva prisotna dva duhova – resnice in krivice. Èlovek sam se odloèi, kateremu bo sledil – po smrti mu je zato `e vnaprej doloèen prostor po njegovih delih. Dan sodbe sicer bo, vendar nikjer ni niti nakazano, da bodo mrtvi ponovno vstali in da jim bo ponovno sojeno. Sklenemo lah- ko, da so ljudje “takoj nagrajeni ali kazno- vani” (Collins 1997: 117). Zanimivo je, da kumranska skupnost to tezo na neki naèin spodbija v enem pomem- bnejših in bolje ohranjenih rokopisov. V Hvalnicah oziroma Hodajotu (1QH) se na- mreè razvije posebna tema, ki obravnava `iv- ljenje kumranske loèine v “skupnosti z an- geli”. Skupnost z angeli pa je `e zdaj, v tem trenutku. Pomemben del hvalnice se zato gla- si (1QH 11,19-13): > ! Irena Podobnik: @erjavica idej, olje na platnu, 2005.      Zahvaljujem se ti, Gospod, / ker si rešil moje `ivljenje iz jame / in iz podzemlja Abadona / si me dvignil naveène višave, / da lahko hodim po ravnih tleh brez raziskovanja. / Vem, da je upanje za tistega, ki / si ga oblikoval iz prahu za veèni zbor. / Izprijenega duha si oèistil velike pregre- he, / da lahko zavzame mesto pri / vojski svetih in lahko vstopi / v skupnost z obèestvom sinov ne- bes. / Èloveku si dal veèni dele` z duhovi / spoz- nanja, da bi slavil tvoje ime / v skupnosti vriskanja / in pripovedoval o tvojih èudovitih delih / vprièo vseh tvojih ustvarjenih bitij. Zanimivo je, da je avtor `e do`ivel vstaje- nje” (“si me dvignil na veène višave”), ki je opi- sano zelo podobno kot v Danielovi apokalipsi (Dan 12). Torej lahko menimo, da je na av- torja/e 1QH vplivala Biblija, predvsem Da- nielova apokalipsa. Vendar pa obstaja med Danielovo apokalipso in 1QH bistvena raz- lika: skupnost z angeli, veèna sreèa in vstajenje so pri Danielu mo`ni šele po smrti, 1QH pa prav zaradi “skupnost(i) z obèestvom sinov ne- bes” napeljuje na misel, da je veèna sreèa pri- sotna ̀ e zdaj. 1QH opeva ̀ ivljenje v skupnosti, saj je to `e `ivljenje z angeli. Ljudje, ki `ivi- jo v skupnosti, so zato izbranci, so “razum- ni”, kot bi rekel Daniel. Èeprav sama skup- nost še ne predstavlja bla`enosti, jo vendar- le napoveduje, saj ljudje `ivijo v skupnosti z angeli. Prav misel o `ivljenju v “skupnosti z angeli” nam daje razumeti, zakaj ni nikjer v 1QS omenjeno vstajenje – ljudje so verovali, da `e `ivijo v raju skupaj z angeli. 1QH pa je zanimiv še z enega stališèa, na- mreè kar zadeva vstajenje telesa. Bog “dvi- ga iz prahu èrve mrtvih v veè¡ni¿ zbor” (1QH 19,12). 1QH tako morda metaforièno ka`e na zavr`enost, lahko bi rekli celo nizkost èloveka pred Bogom. Bog je tisti, ki èloveka rešuje, ga dviguje “iz prahu”. Podobno opazimo tudi v 1QH 14,2935: Tedaj bo Bo`ji meè napadel v èasu sodbe in vsi sinovi njegove res¡ni¿ce se bodo prebudili in unièili ¡sinove¿ kriviènosti in nobenega sina pre- stopka ne bo veè. Junak bo napel svoj lok in odprl utrdbo ¡...¿ v brezkonèno širjavo. ¡Odprl bo¿ veè- na vrata, vzel ven bojno oro`je in bodo mogoèni od enega konca do ¡drugega¿. Ne bo rešitve za grešno nagnjenje. Pomendrali bodo do unièenja in ne bo ostanka. Ni upanja v mno`ici ¡...¿ in za nobenega vojnega junaka ne bo zavetja. ... Tisti, ki le`ijo v prahu, bodo dvignili zastavo in èrv mrtvih bo povzdignil prapor ¡...¿ v bit- kah nesramne`ev. O celotnem besedilu lahko reèemo, da metaforièno govori o vstajenju. Odlomek iz 1QH 14 pa govori konkretno o sodbi in boju. Na koncu te hvalnice se oglasi klic tistim, ki le`ijo v prahu – to je tudi mesto, kjer se v apo- kalipsah najpogosteje pojavlja biblièni motiv vstajenja. Prav zaradi tega lahko sklepamo, da to mesto na metaforièen naèin govori o vstajenju telesa. 5    0       @e pri prerokih sreèamo odlomke, ki so znani kot “mesijanske prerokbe”. Ti odlomki govorijo o voditelju, ki bo vodil prihajajo- èe kraljestvo. Voditelj je predstavljen kot idealni èlovek. Nikjer pa ni zanj uporabljen izraz “Mesija”. Hebrejska beseda mašiah po- meni “maziljen”. V Stari zavezi se izraz naj- veèkrat nanaša na kralja, a pojavi se tudi v povezavi z velikim duhovnikom (prim. Da- nielova knjiga). Zunajtestamentarna apoka- liptika nam tako prviè predstavi izraz “Me- sija” v pomenu eshatološkega voditelja, re- šitelja, pa tudi sodnika ob koncu sveta. Kumranska podoba o Mesiju tako pomem- bno zaznamuje novozavezno podobo Jezu- sa Kristusa. Specifièna lastnost kumranskih fragmen- tov je prièakovanje dveh Mesij. Najveèkrat in najjasneje se to opazi v dveh knjigah pravil, Pravilu skupnosti (1QS) in Damašèanskem dokumentu (CD). Izraz “Mesija” se v mrtvo- morskih rokopisih nanaša na: > !  # a) kraljevskega Mesija, ki naj bi prišel iz “Da- vidove korenine”, b) duhovniškega Mesija iz Aronovega rodu, ki naj bi imel celo veèjo moè od Mesije iz Davidovega rodu. Kumranska skupnost v kraljevskem Me- siju vidi bojevnika, katerega naloga je poleg vodenja ljudstva tudi izvrševanje pravièno- sti. Pravilo blagoslovov (1QSb) poudari nje- gov pomen z besedami: “On mu bo obno- vil zavezo skupnosti, da utrdi kraljestvo nje- govega ljudstva na veke, da sodi uboge v pra- viènosti /.../ Bodi ¡...¿ z moèjo svojih ¡ust¿. S svojim `ezlom boš opustošil zemljo in z di- hom svojih ustnic usmrtil kriviène`e.” (1QSb 5,21–25.) Posebnost kumranske loèine na tem podroèju bi bilo potrebno razumeti v skla- du z njihovim preprièanjem, da pripadniki loèine `ivijo skupaj z angeli, da je boj z zlom neizbe`en in v neposredni bli`ini. Aktivna udele`ba Mesije, ki je v fragmentih predstav- ljen kot poveljnik, postane razumljivejša z vi- dika èasa njihovega nastanka, ko so bili Judje pod stalnimi pritiski sovra`nih zunanjih sil. Tako so prièakovali prihod mogoènega Me- sija – Kralja, ki jih bo v bojih znal voditi, jim dajati upanje in vero v zmago nad zlim. Prièakovanje Mesije iz Davidove hiše pa je v mrtvomorskih fragmentih zaznati ved- no skupaj z Mesijem iz Aronovega rodu, rodu duhovnikov. V Cvetniku oz. Florilegiju (4QFlor) je Mesija predstavljen z naslednjimi besedami: “To (se nanaša na) Davidovo mla- diko, ki bo nastopila s Preuèevalcem postave, ki ¡bo vstal¿ na Sionu poslednje dni, kakor je pisano: Vzdignil bom razpadlo Davidovo koèo” (4QFlor frag. 1 stolp. 1,11–12). Nastop kraljevskega Mesija predstavlja poraz Beliala in njegove vojske: “Zvezda vzhaja iz Jakoba in `ezlo se vzdiguje iz Izraela. @ezlo je knez vsega obèestva, in ko bo nastopil, bo unièil vse Setove sinove.” (CD 7,19–21.)3 @ezlo, ki je znamenje kraljevanja, v danem citatu ka`e tudi na Mesijevo sodno funkcijo ter na pra- viènost njegove sodbe. Sklepamo lahko, da bo v teh dneh prizaneseno le praviènim, ki `e sedaj sledijo Gospodu in njegovemu Ma- ziljencu – to pa so v danem primeru gotovo èlani skupnosti. Veèji pomen kumranska skupnost pos- veèa duhovniškemu Mesiju, torej Mesiju Aronovega rodu. Kot se opazi iz zgoraj ome- njenega citata (4QFlor frag. 1 stolp. 1,11–12), se skupaj z “Davidovo mladiko” hkrati po- javi tudi “Preuèevalec postave”. Damašèan- ski dokument4 (CD) izpostavlja glavno funkcijo Mesije takole: “¡dokler ne nastopi¿ Aronov in Izraelov Mesija in bo zadošèeno za njihovo krivdo” (CD 14,19, poudarila L.U.). Mesija mora torej trpeti in se pokoriti za grehe ljudi. Trpljenje in darovanje Mesije pa moramo razumeti v skladu z zahtevo po èistosti vsakega posameznika, kajti èistost tako telesa kot tudi duše je igrala pomem- bno vlogo pri pripravah na poslednje dni in v sami vojni. To se najlepše opazi v Voj- nem zvitku (1QM), ki skoraj v celoti govori o pripravah na eshatološki boj med dobrim in zlim: “/.../ Noben èlovek, ki je udarjen z neèistostjo v svojem mesu – noben tak ne sme iti z njimi na vojsko. Vsi (vojaki) pa naj bodo vojni prostovoljci, popolnega duha in telesa, pripravljeni za dan mašèevanja. No- beden, ki se ni oèistil svojega (telesnega) iz- liva na dan bitke, naj ne hodi (v boj) z njimi, kajti sveti angeli so skupaj z njihovimi voj- skami.” (1QM 7,4–7.) Poleg trpljenja in da- rovanja pa duhovniškega Mesija bistveno zaznamuje predvsem njegova funkcija “uèi- telja”: “Spokoril se bo za otroke svojega rodu in poslan bo k otrokom svojega naro- da. Njegova beseda je kot beseda z nebes in njegovo uèenje se sklada z Bo`jo voljo.” (4Q541 frag. 9 stolp. 1,2–3, poudarila L.U.) Posebnost, ki jo predstavlja citat iz CD 14,19, je edninska oblika “Aronov in Izrae- lov Mesija”. Omenjeno besedno zvezo mo- ramo gledati v luèi 1QS 9,11, kjer se avtor po- > !      dobno izrazi: “Dokler ne pride prerok ter Aronova in Izraelova maziljenca”. Glavna lastnost citata iz 1QS je, da se jasno navezuje na prièakovanje dveh ali celo veè Mesij, vedno pa pri tem poudarja dominantnost Aronovega Mesija nad kraljevskim. Edninska oblika iz CD5 nakazuje v Mesiji postopno zdru`evanje “Aronovih in Izraelovih lastno- sti” (VanderKam 2000: 216). <     #    Izraz “eshatološka vojna” in sploh vse, kar je povezano z eshatologijo, ne napoveduje “preprosto konca Izraelovih sovra`nikov, temveè prenehanje zgodovine, konec sveta samega” (Russel 1964: 266). Prav prièakova- nje popolnega unièenja sveta odlikuje in hkrati razlikuje apokaliptièno literaturo od drugih spisov tega èasa. Vojna, o kateri go- vorimo, tako ni vojna med kraljestvi “od tega sveta” – gre za vojno, ki ima izrazito globlje razse`nosti. Govorimo o eshatološki vojni med dobrim in zlom. Najpomembnejša knjiga iz kumranske knji`nice, ki obravnava eshatološki boj do- brega z zlom, je Vojni zvitek (1QM). Njegova posebnost po Collinsovem mnenju je, da “njegov namen ni razkrivanje tega, kar se bo zgodilo, kot je znaèilno za apokalipso, am- pak predpisovanje ustreznega ravnanja glede na razpolo`ljiva sredstva. Tako predlaga hi- trejši odziv, kot je obièajen za apokaliptiène opise konène bitke.” (Collins 1997: 93.) V voj- ni ob koncu sveta bodo tako sodelovali tudi ljudje. To ne bo samo spopad med angeli, ampak bo spopad kozmiènih razse`nosti. Ljudje bodo sodelovali na razliène naèine: “Prvi oddelek naj zaluèa proti sovra`nikovi vrsti sedem bojnih kopij. Na konico kopja naj napišejo: ›Sijaj kopja za Bo`jo mogoè- nost.‹ Na drugo metalno kopje naj napiše- jo: ›Krvave pušèice, ki naj posekajo tiste, ki jih je pobila Bo`ja jeza.‹ Na tretje kopje naj napišejo: ›Plamen meèa, ki naj pou`ije po- bito zlobo po Bo`ji sodbi.‹ Vse to naj vr`ejo sedemkrat in se vrnejo na svoj polo`aj.” (1QM 6,1-4.) Vendar so pripadniki kum- ranske skupnosti verjeli, da sta z njimi ob koncu sveta Bog in njegova vojska: “Ti, veliki in strašni Bog, (boš) v naši sredi in boš ro- pal vse naše sovra`nike pred nami” (1QM 10,1). Zanimivo stališèe je tudi, da se boja ne sme udele`iti “noben šepav, slep, hrom èlo- vek, ali tak, ki ima trajen made` na svojem mesu, noben èlovek, ki je udarjen z neèistost- jo v svojem mesu. /.../ Nobeden, ki se ni oèi- stil svojega (telesnega) izliva na dan bitke” (1QM 7,4-6). Razlog za to moramo poiskati v preprièanju kumranske skupnosti, da so “sveti angeli skupaj z njihovimi vojskami” (1QM 7,6) in ne v njihovi nezmo`nosti voj- skovanja. Mrtvomorski rokopisi na mno- gih mestih izrekajo velièino in moè Boga, ki se bo pokazala ravno v poslednjem boju: “Kajti boj je tvoj! /.../ Boj je tvoj in od tebe je moè, ne iz nas.” (1QM 11,1.4.) Bog bo ti- sti, ki bo na koncu premagal Beliala. 1QM 1 prikazuje poslednji spopad takole: “V vojni bodo sinovi luèi moènejši v treh dele`ih in bodo potolkli kriviènost, v treh pa si bo Be- lialova vojska opomogla in odbila dele` ¡lu- èi¿. Pehotni oddelki naj bi stopili srce, toda Bo`ja mogoènost bo okrepila srce sinov luèi. V sedmem dele`u pa si bo velika Bo`ja roka podvrgla Beliala in vse angele, ki jim vla- da, in vse mo`e ¡njegovega dele`a¿.” (1QM 1,13-16.) Tu opazimo, da ima odloèilno vlo- go v poslednjem boju Bog – njegova vojska se neuspešno bori proti “sinovom teme”, do- kler v eshatološko dogajanje ne pose`e On sam. Vojna je zato `e vnaprej odloèena: “@e zdavnaj si doloèil dan velikega spopada ¡...¿ ali bi ¡...¿ v resnici, da bi unièil zaradi krivde, poni`al temo in okrepil luè, ¡...¿ za veèni po- lo`aj, da bi iztrebil vse sinove teme in veselje za ¡...¿, ker si nas doloèil za èas ...” (1QM 13,14-18). > !  # 5      #      “Od Boga spoznanja (je) vse, kar je in kar bo. /.../ V njegovi roki so sodbe o vsem, on je tisti, ki vse podpira v njihovih potrebah, on je ustvaril èloveka, da vlada nad svetom, in mu doloèil dva duhova, da hodi v njiju vse do èasa svojega obiskanja” (1QS 3,15-18). V Pravilu skupnosti torej `e lahko beremo o Bo`ji mogoènosti in sodbi, ki pride ob kon- cu sveta. Moè Boga je vidna prav v stvarje- nju èloveka, ki mu je dal dva duha: “To sta duhova resnice in kriviènosti”. Èlovekova svobodna odloèitev je, kateremu bo dal pred- nost. Na podlagi njegove odloèitve pa mu bo Bog sodil ob koncu sveta. Praviènost Boga in njegove sodbe je najoèitnejša v 1QS: “Resnièen in pravièen je Bog ¡Izraelov in¿ njegova sodba nad nami in nad ¡našimi¿ oèeti” (1QS 1,26). Bo`je usmi- ljenje in dobrota sta poudarjena na mnogih mestih, saj Bog kljub vsem napakam izrael- skega ljudstva sklene ponovno zavezo z njim: “S tistimi, ki so se oklepali Bo`jih zapove- di in so preostali od njih, pa je Bog sklenil svojo zavezo z Izraelom na veke in jim razodel skrite stvari, v katerih je ves Izrael zablodil” (CD 3,12-14). Pripadniki skupnosti prizna- vajo, da so si zaslu`ili kazen za grehe: “Krivdo smo si nakopali, upirali smo se, grešili smo, krivièni smo bili mi in naši oèetje pred nami” (1QS 1,24-25). Kot pravi pisatelj 1QS 10,11: “Priznavam, da je njegova sodba upravièe- na sprièo moje sprevr`enosti, in moje pre- grehe so mi pred oèmi kakor vrezan zakon.” Bog sodi èloveka po tem, za katerega duha se le-ta odloèi: na eni strani v èloveku deluje duh resnice, na drugi pa duh kriviènosti. Sod- ba je pravièna, saj ima èlovek svobodno voljo. Bog èloveku pusti proste roke – èlovek ve, kakšno kazen je Bog namenil tistim, ki so se od njega odvrnili. Prav zaradi tega pa bo Bog “vsakemu odmeril njegovo plaèilo” (1QS 10,18). Sodba ne bo samo pravièna, ampak bo izreèena nad vsakim posameznikom: “V njegovi roki (je) sodba nad slehernim `ivim bitjem” (1QS 10,16-17). Kumranski rokopisi govorijo o veri v Bo`- jo praviènost, o Bo`jem usmiljenju ob èasu sodbe. Ka`ejo preprièanje esenske skupno- sti, da Bog in njegovi angeli `ive med njimi ter jim tako ka`ejo pravo pot, po kateri mo- rajo hoditi. Razliène preizkušnje, na katere pri tem naletijo, jih v tem preprièanju samo še bolj utrjujejo. Bo`ja sodba bo izreèena vsa- kemu posamezniku, saj se vsak sam odloèi, kateremu “duhu” bo sledil. Dva duha, ki èloveka usmerjata in vodita v `ivljenju, pa odpirata naslednjo pomem- bno znaèilnost sodbe: dualizem. Naloga “uva- jalca” je, da vse “svete” nauèi, “da bodo ljubili vse sinove luèi, vsakega glede na njegov dele` pri Bo`jem svetu, in sovra`ili vse sinove teme, vsakega po njegovi krivdi ob Bo`jem maš- èevanju” (1QS 1,9-11). Tako, kot se morajo pripadniki skupnosti nauèiti loèevati med do- brim in zlim, med “sinovi luèi in sinovi teme”, je tudi sodba izreèena v dualistiènem tonu in barvah. Usodo sinov teme se vedno primerja z usodo sinov luèi. Najlepše se ta dvojnost opazi v CD 20,24-34: “Vsi tisti, ki so sklenili zavezo in prebili mejo Postave, bodo /.../ iztrebljeni iz tabora, in z njimi vsi kriviène`i v Judu v dneh njegovih oèišèevanj. Vsi tisti pa, ki ostanejo trdni v teh predpi- sih in se v celoti dr`ijo Postave /.../ Ti se bodo radovali in veselili, njihovo srce naj bo moèno in premagali bodo vse sinove sveta.” Kumranski rokopisi ustvarjajo dualizem s èrno-belim slikanjem, ki ga lahko opazimo `e v besedni zvezi “sinovi luèi in sinovi teme”. Sodba, izreèena nad “sinovi teme”, je izra- `ena v temaènih tonih, na kar nas opozar- ja pogosta raba besed smrt, ogenj, veèno pre- kletstvo, tema, senca itd. Njim nasproti je sodba nad “sinovi luèi” izreèena v pozitiv- nih tonih, s tem da so poudarjene svetloba, veèna radost in sreèa odrešenih ljudi. > !      Dan sodbe je v kumranskih fragmentih najveèkrat opisan kot dan Gospodovega maš- èevanja nad sinovi teme. Dan poslednje sod- be je `e v naprej doloèen: “Bog je v skrivno- stih svoje preudarnosti in v modrosti svojega velièastva doloèil konec obstoja krivice in ob doloèenem èasu obiskanja jo bo unièil za vse- lej. Tedaj bo resnica za zmeraj zavladala (na) svetu.” (1QS 4,18-19.) To ni navaden dan sod- be; 1QS poudarja, da gre pri tem za dan maš- èevanja: “V pravdo z mo`mi jame se ne bom spušèal do dneva mašèevanja” (1QS 10,19). Poslednja sodba je vedno omenjena kot “èas srdite jeze Boga mašèevanj” (1QS 4,12). Es- hatološki dnevi so dnevi prièakovanja Boga in njegovih angelov. To je èas grozovitega Bo`jega mašèevanja nad vsemi sinovi teme: “/.../ Bo`je ljudstvo vstane in vse zaustavi z meèem” (4Q246 stolp. 2,4). Opis poslednje sodbe pa zato spominja na ponovni Kristusov prihod v Razodetju (Raz 19,14–16). V poslednjo sodbo so zajeti tudi èlani kumranske loèine. Kljub temu, da `ivijo v skupnosti z angeli, lahko Belial zapelje tudi njih. Bog jih bo prav tako obsodil in jih kaz- noval z veènim pogubljenjem: “/.../ bodi ob- sojen na mrakobo veènega ognja” (1QS 2,7- 8). Vendar moramo biti pazljivi, saj iz Pra- vila skupnosti pravzaprav ni nikjer razvidno, da to sodbo izreka Bog. Bo`ja sodba je po- lo`ena v usta levitov, ki vzklikajo: “Bo`ja jeza in srd njegovih sodb naj se vnameta pro- ti njemu za veèno unièenje. Naj ga zadanejo vsa prekletstva te zaveze in Bog naj ga iz- loèi za pogubo, da bo odrezan iz srede vseh sinov luèi, saj je odpadel od (hoje) za Bo- gom zavoljo svojih malikov in spotike svoje krivde. Naj mu da dele` med vekomaj pre- kletimi!” (1QS 2,15-17.) Sklepamo lahko, da je bila nezvestoba Bogu najhujši greh pripadnikov skupnosti. Kazen zato ni mila: njihov dele` je med ve- > ! Irena Podobnik: Ju`ni otok, olje na platnu, 2007.  # > ! komaj prekletimi, obsojeni so na unièenje in veèni ogenj. Duhovniki na neki naèin klièejo nad privr`ence Belialovega kulta bo`jo jezo in mašèevanje. To dejstvo je toliko bolj vid- no, ker je prekletstvo zapisano v drugi ose- bi ednine: “Preklet bodi, ker si brez usmi- ljenja kakor tema tvojih del; bodi obsojen na mrakobo veènega ognja. Bog naj se te ne us- mili, ko boš klical k njemu, naj ne odpusti in ne izbriše tvojih krivd.” (1QS 2,7-8.) Z uporabo druge osebe se poudarjajo dokonè- nost obsodbe, krivda in greh posameznika. Druga oseba ednine pa je hkrati uporabljena tudi kot opozorilo vsem pripadnikom kumranske skupnosti, da morajo spoštovati Boga in njegove zakone. 7  Kumranski rokopisi s svojimi svojstvenimi lastnostmi pomagajo k razumevanju neka- terih bistvenih novozaveznih apokaliptiènih elementov. Èeprav se v pojmovanju pravil `ivljenja kumranski rokopisi zelo ralikujejo od evangelijev (npr. v pojmovanju sobote), pa sta si apokaliptièni literaturi, tako novo- zavezna kot kumranska, neverjetno podobni. Razlike vsekakor obstajajo, toda naš namen je bil opozoriti na njihovo podobnost, ker bomo le tako lahko v polnosti razumeli novozavezno apokaliptièno literaturo. Nova zaveza namreè v mesijanskem liku Jezusa Kristusa z njegovim naukom in delovanjem prevzema lastnosti duhovniškega in kraljev- skega Mesija. Tako se `e kumranski apoka- liptièni spisi bistveno razlikujejo od okoliške poganske apokalipse. Brez dobrega pozna- vanja apokaliptiène tradicije, predvsem apo- kaliptike kumranskih fragmentov, zato ne moremo v polnosti doumeti skrivnosti Kri- stusovega trpljenja in darovanja na kri`u. Literatura Collins, John J., 1997: Apocalypticism in the Dead sea scrolls. London and New York: Routledge. Kumranski rokopisi, 2006. Prevod: Zupet, J. Ljubljana: Svetopisemska dru`ba Slovenije. Russel, D. S., 1964: The Method & Message of Jewish Apocalyptic: 200 BC — AD 100. Philadelphia: The Westminster Press. Sveto pismo, 1997. Slovenski standardni prevod. Ljubljana: Svetopisemska dru`ba Slovenije. VanderKam, James C., 2000: Messianism and Apocalypticism. V: The Encyclopedia of Apocalypticism. Vol.1. The Origins of Apocalypticism in Judaism and Christianity. New York and London: Continuun. 162–193. 1. Opazna je velika podobnost apokaliptiène literature s preroškimi knjigami (Izaija, Ezekiel itd.), vendar pa obstajajo tudi razlike. Najveèja tako izhaja iz gledanja na poslednje dni, na Gospodov prihod. Medtem ko je za apokaliptike to konec sveta, sodba pa je namenjena vsem ljudem, se zdi, da preroki oznanjujejo konec sveta v smislu konca trpljenja za izvoljeno izraelsko ljudstvo. Boj med dobrim in zlim – med Satanovo vojsko in Bo`jo vojsko – preroki prikazujejo kot boj med Izraelci in sovra`nimi ljudstvi. 2. Poleg esenske skupnosti so nam iz Biblije poznani še farizeji in saduceji; te tri smeri so sestavljale tri glavne skupine Judov glede na religiozno in kulturno usmeritev. 3. Podèrtani izrazi v obeh citatih (4QFlor in CD) so znamenje prièakovanja Mesije iz Davidovega rodu. 4. Posebnost zvitka je, da sta bila dva njegova najpomembnejša rokopisa najdena v Kairu (od tod prihaja krajšava CD: Cairo Damascus/ Document). 5. CD je nastal v zaèetku 1. stoletja pr. Kr., najstarejši deli 1QS pa `e nekje sredi 2. stoletja pr. Kr. in tako predstavljajo verjetno eno najstarejših besedil kumranske knji`nice.