Naročnina mesečna t) Din. za inozemstvo 40 Dia — nedeljska izdaja celoletno Ob Din, za inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi »t. 6/111
SLOVENEC
Cek račun: Ljob-liana »L 10.6VI ia 10.340 u inseraiet Sarajevo 4tv. 736V Zagreb stv ».01 i, Praga-l Jiinaj 24.70'
Uprava; kopitarjev« b. telefon 2001
Telefoni nredništvni dnevna služba 209» — nočna Z9M, Mi Ib ZON
Izhaja vrni dan zjutraj, rasen ponedeljka In gneva po praznika
Lavatov govor
Predsednik francoske vlade g. Laval se je zopet izkazal kot političnega taktika prve vrste, ki mu zaradi te njegove bajeslovne sposobnosti ni težko rešiti najtežavnejših vprašanj bodisi notranje bodisi zunanje politike na isti način, s katerim jo mož našo narodne pravljice rešil znano vprašanje tako, da je ostal volk sit, koza pa cela. Ekvi-librističnemu goniju Pierra Lavala se je posrečilo z mojstrskim govorom pred francosko zbornico abesinsko pošast, ki je kvarila božično razpoloženje miroljubne Evrope, tako sfrizirati in ji dati tako prijazen videz, da se bo svet pomiril vsaj tja do konca januarja, ko bo washingtonski kongres povedal, ali so ameriški trusti pripravljeni žrtvovati svoje ogromne profite za to, da se Zedinjene države pridružijo petrolejskim sankcijam proti ItalijL G. Laval nas je potolažil z nado, da kljub temu, da je Anglija čisto oficielno pokopala kompromis, ki ga je francoski premier sklenil z njenim bivšim zunanjim ministrom, nikakor ni rečeno, da ne bi mogel ta kompromis zopot v drugi obliki zagledati belega dne in tako rešiti zadevo, ki bi sicer neobhodno pripeljala do splošne vojne — zakaj g. Laval je prepričan, da bi v slučaju, če bi Italija nn petrolejsko prepoved odgovorila z vojaškimi protidejstvi, bile vse male in velike sile Evrope in ostalega sveta avtomatično potegnjene v vojno vseh proti vsem.
Ta motiv, ki se opira predvsem na upravičeni strah, ki ga ima kulturno človeštvo pred novim, še hujšim razdejanjem moralnih in gospodarskh vrednot, nego je bila minula vojna, je g. Laval v svojem govoru neprestano ponavljal in z njim dosegel tisti veliki uspeh, ki ga pomeni zanj v tako neugodnih okoliščinah, ko je butala vanj vsa levica, pomnožena z drugimi prijatelji Zveze narodov in njenih načel mednarodne pravičnosti, štirideset glasov večine francoskega parlamenta. Za to zmago se je g. Laval pošteno potrudi tudi s tem, da je z največjo prepriče-valnostjo ob vsaki priliki podčrtal svojo zvestobo načelom Zveze narodov, od katere da je njegova politika v abesinski zadevi vseskozi bila in bo odvisna. Poudarjal je, da je njegov nesrečni predlog, do katerega je prisilil ubogega Hoarea, bil storjen v smislu tozadevnega sklepa Zveze narodov oziroma takozvanega odbora petorice, in je to stran svojih izvajanj tako spretno izpeljal, da se bodo njegovi nasprotniki brščas šele danes spomnili, da je to, kar je g. Laval takrat v prisiljeni družbi Hoareja predlagal, namreč razdelitev Abesinije, odtujitev dveh tretjin njenega tertorija in okrnitev njene suvereni tete na minimum, bilo kaj malo v skladu s tem, kar si je odsek petorice zamišljal kot izhod iz afriške afere. G. Laval se je pohvalil tudi s tem, kako da je vseskozi v soglasju z Veliko Britanijo sprejel in izvajal sankcije in da tudi nikoli ni dopuščal dvoma, da bo Francija izpolnila tudi tretji paragraf šestnajstega člena pogodbe Zveze narodov, ki obvezuje vse člane, da tudi z vojaško silo nastopijo proti tistemu članu ženevskega občestva, ki bi z orožjem napadel katerokoli državo, ki proti njej izvaja upravičene, od Zve-le izrečene in izvajane sankcije. To je bil menda višek Lavalovega govora, ker je.vpli; val po vsem svetu kot nekaka senzacija, ki naj slovesno potrdi francosko-angleško prijateljstvo, ki je po govoru francoskega ministrskega predsednika os in temelj evropskega miru. Pa tudi v tem oziru se danes zavedamo, da je g. Laval pod to slovesno zaprisego prijateljstva z Anglijo le zakril pravo bistvo vprašanja, ker še vedno ne vemo, ali ne bo g. Laval tudi poslej podpiral poli; tiko g. Mussolinija na ta način, da straši Evropo prod posledicami energične m dosledne akcije članov Zveze narodov, to se pravi, da bo napenljal vse sile, da se sankcije čimpreje likvidirajo ali pa da vsaj ne pride do petrolejskega bojkota, pa naj Italija počenja v Abesiniji, kar hoče, in se po japon: skem zgledu trudi na bojišču via faeti rešiti vse to, o čemer si ženevski forum beli glavo že tri mesece,, na tak način, da bi z Abesinijo vred prenehala tudi vsaka diskusija na podlagi njene neodvisnosti. Zato se ne čudimo, če angleški listi danes kot odgovor na Lava-lov govor pišejo, da si ue vedo predstavljati, kako naj bi na tej podlagi prišlo do sprejemljive rešitve abesinskega spora, ko g. Eden noče ničesar slišati o bivšem Laval-Iloareovem kompromisu, g. Laval jia v svojem govoru ni vedel priporočati nobene druge rešitve, nego je bil gnili kompromis, lu bije v obraz vsem načelom Zvezo narodov. Res da je g. Laval grajal govor g. Mussolinija v Pontiniji, toda ta graja se je nanašala samo na taktično stran vprašanja, ne pa na principielno, ker je g. Laval, kar se načelne strani afriškega problema tiče, itak sam v svojem govoru v soboto priznal, da je dal februarja meseca 1935 Italiji popolnoma svobodno roko v Abesinji (če bi Anglija na to pristala in če bi se dalo rešiti mirnim potom s pomočjo skupnega pritiska na negusa), zato da osvobodi Tunis težko italijansko hi-
POt<GC Laval ima gotovo ves svet za sabo, čo poudarja, da vsa njegova prizadevanja nimajo nobenega drugega cilja kakor tega, da se ohrani mir. Stvarno pa njegov govor m doprinesel ničesar k rešitvi težke afriško zadeve, ampak je ostal vse na tisti mrtvi toeki, na kateri že toliko časa stoji. Lavalova rešitev je lo navidezna in ne pomeni ničesar drugega, kakor da se rešitev .namenoma zavlačuje, dokler se ne zgodi kaj. kar bi ustvarilo ugodnejšo atmosfero za nov poizkus kompromisa. Da se ohrani svetu mir, za to se nam gotovo ne sme zdeti škoda se tako visokih žrtev, vendar pa ne sme. to iti tako daleč, kakor si misli očividno g. Laval, dn bi se moral svet za vsako ceno ukloniti volji enega, ki hoče četudi za cono svetovnega požara, s katerim »strahopetni evropski demokraciji« grozi, doseči svoj oiij taiu,
Močna abesinska ofenziva -Mussolini odredil protiofenzivo
Anglija se pripravlja na vse
Mfussolinijev referat
Rim, 30. dec. b. Danes ob 10 dopoldne se je sestal v poslopju Viminale italijanski ministrski svet pod predsedstvom šefa italijanske vlade Mussolinija. Seja se je pričela okrog 10, končala pa se je okrog pol 1.
Ministrski predsednik Mussolini je podal_ daljši referat o mednarodnem političnem jioložaju v zvezi z vojno v vzhodni Afriki. Dotaknil se je pariškega načrta, ki da je vpošteval minimalne italijanske zahteve, ki pa ga Italija kljub temu ni mogla sprejeti. Vzroki, da Italija tega načrta ni mogla sprejeti, niso ležali v Italiji, temveč zunaj, in ona torej ni kriva, če se na temelju tega načrta ni skušal najti pravičen izhod iz sedanjega položaja.
Nato je Mussolini govoril o položaju na italijanski fronti v vzhodni Afriki in poudaril, da se italijanske čete nahajajo nad 150 km daleč v abesinskem ozemlju ter da so zelo daleč od svoje stare vojaške baze. Nujno je jiotrebno organizirati zaledje. Mussolini je dalje dejal, da v vseh kolo-nijalnih vojnah obstojajo daljši ali krajši odmori; tako da je prišlo tudi do sedanjega odmora v italijansko-abesinski vojni. Dalje je orisal Mussolini delovanje Italije pri zbiranju zlata.
Glede sankcij je Mussolini izjavil, da ae italijanski narod energično in uspešno bori proti temu zlu. Vsi sloji naroda sodelujejo v tej borbi in zaradi tega doslej ui bilo |>otreha izdati nobenih posebnih ukrepov in se kakšni izredni ukrepi ludi za bližnjo bodočnost nc predvidevajo. Dela se s fiolno paro in Italiji se je |>o«rečilo. da se je popolnoma osamosvojila na 6voji -zemlji. Ministrski svet je nato odobril nekaj zakonskih osnutkov v zvezi z italijansko-abeeinsko vojno, nakar se je pričela debata o državnem proračunu za leto 1936/37.
Zdi se, da je bilo 1111 seji sklenjeno, da se izda maršalu Badogliu povelje, naj preide v proti-olonzivo.
Abesinci obkolili Mahale
London, 30. decembra, b. Reuter poroča, da 90 se zadnije čase v Vzhodni Afriki vodile najhujše bitke, odkar se je pričela vojna. Pri zadnjih dveh bitkah je padlo več žrtev, kakOT za časa dvomesečnega vojskovanja. Jasno je, da Abesinci vršijo koncentrične napade na italijanske px»slojanike, ki imajo predvsem namen, da obkolijo mesto Makale in vržejo italijanske čete nazaj. Abesinci pa udarjajo z vso silo ob belke italijanske armade, ki ima.jo namen, da odrežejo glavno prometno žilo, ki vodi od Adue do Makale.
Od 26. decembra naprej 90 Abesinci svojo aktivnost že jicdvojili. N.upadii na italijanske postojanke pri sedlu Afgaga, kakor tudi spopadi 27. in 28. decembra dokazujejo, da so operacije abesinskih čet stopile v novo aktivnejšo fazo, ki postaja zelo nevarna Italijanom, ker je prenešena na celo dolžino fronte in so se Italijani že morali na več krajih umakniti s svojih prvotnih utrjenih položajev. Vcijačlki strokovnjaki se klijub temu še ne morejo izreči, če se bodo Abesinci odločili za ofenzivo, ki bi mogla dovesti do odločilne bitke, kajti Abesinci se zavedajo, da so italijanske čele zasedle dobro izbrane in utrjene položaje ter bi tudi v slučaju, če bi Abesinci razibiii njihove utrdbe in jih zaipcdilii v beg, bile žrtve prevelike.
Iz abesinskega glavnega stanu se poroča, da se v najkrajšem času pričakuje padec mesta Makale. Močni abesinski oddelki rasa Kase in rasa Sejuma so obkolili mesto z dveh strani in pričakuje se vsak' trenutek splošen napad na italijanske postojanke v samem mestu. Ras Kasa in ras Sejum sta sporočila negušu v Desie, da imata dovolj čet, municije in tudi vsega drugega materijala, kar je potrebno za naskok. Oba vojskovodje sta nadalje sporoči'a cesarju Haile Selasiu, da bosta v sedanjih bojih po zavzetju Makale poslala cesarju mnogo več italijanskih ujetnikov kakor doslej, k~r je mesto tako obkoljeno, da se Italijani ne bodo mogli umakniti v celoti. Zaradi zadnjih abesinskih zmag je morala abesinskih čet neverjetno narasla in vojaki kctnaij pričalkujejo, da lahko gredo naprej in da vrnejo svoji domovini to, kar so ji nasilno zavzeli tujci.
Dunajska vremenska napoved. Še milo vreme, poslabšanje vremena, dež in vetrovno.
da bi kompromis v tem slučaju ne pomenil ničesar drugega kakor popolno kapitulacijo ženevskega foruma in temeljito osmešenjo tor negacijo vseh njegovih načel. Mir mora biti časten ue samo za Abesinijo, ki je bila po krivici brez resničnega vzroka in povoda ter proti volji Zveze kot njena članica napa; dena. in ne samo za Italijo, koje popolni poraz v tej zadevi bi — to priznamo — gotovo vso evropsko atmosfero tako zastrupil, da bi se iz tega rodili v bodočnosti le še novi konflikti ter bi Italija lahko našla svojega maščevalca v Nemčiji, ki komaj čaka, da izvleče temeljito korist iz sedanjega evropskega toliuvabohuja — ampak časten predvsem za forum vseh držav, ki se niso v Ženevi sestale za to, da bi služile za špansko steno eni nli drugi velesili, ampak zato, ila, predstavljajoč vest in stopnjo politične in moralne višine vsega kulturnega človeštva, uveljavijo tudi v abesinski zadevi načelo mednarodne pravičnosti in družnosti.
To, mislimo, je bilo treba pripomniti k sicer odlično sestavljenemu in preračunanemu ter službi dobre stvari namenjenemu govoru francoskega ministrskega paiedsed-nika.
Božično darilo - strupeni plini
Addis Abeba, '50. decembra. AA. DNB poroča: Cesar Haile Selasi je poslal danes Društvu narodov noto, v kateri dolži Italijane raznih kršitev mednurodnegu prava Nota pravi med drugim, da so Italijani med umikom v pokrajinah Sire in Tembien zažigali cerkve in preganjali nedolžno prebivalstvo. Italijani so, navaja nota dalje, 23. decembra prvič rabili stiupene pline. Abesinija svečano protestira proti rabi tega nečloveškega vojnega sredstva, ki predstavlja očitno kršitev mednarodnega prava. Italijani »o metali na severnem bojišču letalske bombe, napolnjene s fosforjem. Abcsinci so imeli hude izgube.
Gršhi kralj obišče Malto
Rim, 30. dec. b. Vest agencije Havas, da bo grški kralj Jurij kmalu obiskal Malto in da bo imel ob tej priliki sestanek s šelom generalnega štaba britanskega vojnega brodovja t Srcdoiem-skem morju, komentirajo vsi tukajšnji listi lelo otfširno in poudarjajo, da ta vest sicer še ni potrjena, vendar pa ni skoraj nobenega ilvoma. da bo kralj Jurij zares obiskal Malto. Njegov nbisk bo r zveii s pripravami, ki so imajo izvršiti na poiir Velike Britanije za kolektivno funkcijo vojnega delovanja na Sredozemskem morju v slučaju, fe bi Italija izvršila napad na britansko brodovje t Sredoiemskem morju.
Italija pošilja v Afriko ojačenja
London, 30. decembra. AA. DNB poroča: Po vesteh iz Port Saida so se pomnožili prevozi italijanskih čet skozi Sueški prekop. Od 22. do 28. decembra so italijanske ladje po uradnih podatkih plule skozi prekop s tn.34t, oficirji in vojaki in s !7.4tA tonami vojnega gradiva, 288 ti»yr!,i bencina, 5.750 tonami cementa in 200 me>:gov.
London. 30. jlecembra. AA. Današnji »Dally Telcgraph« objavlja poročilo iz Port Salda, ki pravi med drugim: Med italijanskimi četami, ki so zadnje dni odhajale skozi Sueški prekop v
Vzhodno Afriko, so tudi čete, ki so se doslej nahajale v Bengaziju. Iz tega izhaja, da so Italijani odstranili del svojih čet, ki s« jih svoj čas poslali t Libijo na egiptsko mejo.
Francosko vojno brodovje v afriških vodah
Pariz, 30. decemhra Ker so neurja nn Atlantskem oceanu ovirala redni pouk ua ladjah druge francoske eskadre, se bodo vršile zimske vaje te eskadre v afriških vodah Kskadra bo krenila 14. januarja pod poveljstvom podadmi rala Darlania v Dakar.
,,Laval hoče jahati dva konja hhratu"
London, 30. decembra. AA. Ker izhajajo ob nedeljah samo posebni nedeljski listi, so dnevniki Sele danes objavili daljše komentarje o Lavalovl zmagi v poslanski zbornici. Listi so zelo rezervirani. Sicer pozdravljajo Lavalovo namero, da bi še nadalje sodeloval t Veliko Britanijo in DN. Hkratu pa imajo r svojih člankih tudi neke aluzije, ki bi te mogle tolmačiti kot izraz nezaupanja do njegove politike.
»Daily Telegraph« pravi med drugim, da je samo po sebi točno, kar je Laval dejal, da bo Francija podpirala DN, da pa se francoski ministrski predsednik ni dovolj jasno izrazil o tem, kaj bo Francija storila v slučaju kakega napada na angleško vojno brodovje na Sredozemskem morju.
»Daily Herald« prihaja do zaključka, da Laval ne namerava spremeniti svoje dosedanje zunanje politike .Times, pa ugotavljajo z zadovoljstvom, da so se z Lavalovim govorom spet povečale nade I v nadaljnje sodelovanje Anglije in Francije v interesu miru. List govori o odstavku, ki ga je Laval v svojem govoru posvetil zbližanju z Nemčijo, in pra-' vi, da je točno, da je Irancnsko-nemško zbližanje eden izmed glavnih pogojev za ohranitev evropskega miru,
»Daily Mail« smatra, da je Laval s svojim govorom dal načrtu o prepovedi petrolejskega izvoza v Italijo smrtni udarec.
Bo i proti komunistični propagandi
Montevideo, 30, decembra, AA. Ves urugvajski tisk navdušeno pozdravlja prekinitev diplomatskih odnošajev z Rusijo in izgon dosedanjega ruskega poslanika Minkina iz Urugvaja.
»E1 Pueblo« pravi med drugim, da Urugvaiu prav za prav ni niti grozila neposredna komunistična nevarnost, da pa je bila država vendarle dolžna postopati brezobzirno, že zaradi svojih dobrih odnošajev z Brazilijo. Sklepi urugvajske vlade so nov dokaz njene najboljše volje za bratsko sodelovanje z južnoameriškimi državami.
»La Manana« pravi, da noben narod ne more dopustiti, da bi se tuje države vmešavale v njegovo notranjo politiko, še mnogo manj pa, da bi celo organizirale državljanske vojne.
London, 30. decembra. AA. Današnji »Times« piše o prekinitvi diplomatskih stikov med Urugva-
jem in Sovjetsko Rusijo. List pravi, da jc s sklepom urugvajske vlade dobila sovjetska vlada kakor tudi kominterna težak udarec. V Moskvi so smatrali Urugvaj za najprimernejšo prehodno točko komunistične propagande v .Južni Ameriki.
Montevideo, 30, dec. b. Zunanji minister je odklonil noto sovjetskega poslanika, v kateri je hotel dokazati, da so pritožbe urugvajske vlade neupravičene in brez povoda. Zunanji minister je izjavil, da ne želi imeti nobenega pasla več s predstavnikom Sovjetske Ru^je, ki se ni pokazal kot diplomat, marveč kot navaden sovjetski agitator.
Moskva, 30. dec. b. Po informacijah iz vladnih ; krogov bo sovjetska vlada predložila spor glede ' prekinitve diplomatskih odnosov z Urugvajem ter zaradi izgona sovjetskega poslanika v rešitev Zvezi narodov.
Živahno delovanje JRZ
Belgrad, 30. decembra, m. Včeraj sio bile v Ve-lesu v Južni Srbiji občinske volitve, za katere sta bili vloženi samo dve listi in to lista JRZ in opo-zicionalna lista. Lista JRZ je dobila pri volitvah 1583 glasov, opozicijonalna pa 1024.
Kakor smo že poročali, delo na končni organizaciji JRZ povsod lepo napreduje. Tako je bilo v preteklem tednu v notranjosti Srbije usta novi jenu h vse polno krajevnih organizacij. Kjer so se take organizacije ustanovile, se takoj že sklicujejo okrajne konference JRZ ter volijo okrajni odbori tc stranke. Z vseh sestankov pristašev JRZ, kjer se ustanavljajo krajevne in okrajne organizacije te
stranke, pristaši pošiljajo pozdravne brzojavke dr. Stojadinoviču, dr. Korošcu in dr. Spahi ter jim izrekajo popolno zaiupanjc za dosedanje delo tako pri vodstvu državne uprave, kakor pri organiziranju stranke ter |xxzivajo, da naj nadaljujejo za-početo delo.
Glede končne organizacije stranke j« treba [*v zdraviti veselo dejstvo, da so se tega dela sedaj lotile mlajše sile bivše radikalne stranke, ki povsod, predvsem pa v Belgradu vsak večer prirejajo krajevne sestanke iu spopol'njujc:o krajevne odbore. V ! tem fjogledti je tudi zelo agilna radikalna mladina 1 na univerzii.
Večna špnnslta hriza
Madrid, 30. decembra. AA. Predsednik republike Zamora je poveril mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu predsedniku vlade Portelli Val-ladaresu.
Avstralija dobi diplomatsko zastopstvo
Pariz. 50. decembra. A A. llavas poroča iz Can-deree, da je zunanji minister sir George Phips izjavil v senatu, da bo Avstralija v kratkem imela svoj diplomatski zbor. Minister je dejal, da vlada zdaj proučuje načrt o sestavi diplomatskega zbora v svrho čim večje udeležile avstralske konfederacije v mednarodnih zadevah. Po tem načrtu gre zlasti za stalnega avstralskega zastopnika v Londonu.
Mednar. ditašhn konferenca
London. '30. decembra. AA. Danes se je začela mednarodna dijaška konferenca. Ker ie predsednik mednarodne dijaške zveze italijanski d:jak Oardini odsoten v Vzhodni Afriki, kjer se beri kol italijanski vojak, jc konferenci predsevloval angleški dijak Rolphs. Konferenci prisostvujejo zastopniki 20 drža*.
Vode naraščaio
Pariz, 30. decembra. A A. Ker se je pričel sne S naglo topiti, je mnogo rek hudo naraslo. Veliko nevarnost predstavlja zlasti naraščanje Rone okrog Avignona. Tudi Marna je v nekaj tirali narasla za 80 cm.
London, 20. decembra. AA. lz mnogih kraje* Velike Britamije prihajajo vesti o poplavah. Stanje je zelo resno zlasti v kentski, essešKi, dorosetski in sonimersctstoi groliji. Temza naglo narašča.
Široh potres
Berlin, 30. decembra AA. V Porenju na Ba-dcnskeni sta bila danes dva potresna sunka. Stvarne škode ni.
Pariz, 30. decembra A A. Havas poroča iz Strassbourga: Davi ob 3.11 so čutili na Alzaškem I precej močan potres. Dozdaj St ni nobenih poročil o kaki škodi. Mislijo pa, da je potres napravil škodo v rudnikih.
Bern, 10. decembra. AA. Davi ob 4.37 je bil v velikem delu Švice dokaj močan potres. Poročil o kakšni škodi ni odnikoder.
Addis Abeba, 30. decembra. AA. Havas poroča: V Ogadenu sta bila danes dva potresa. Prvi it bd prtfet rahel, drugi potres ie bil močnejši.
1. seja ljubljanskega obč. sveta
Izvolitev odborov
Lfubtjana, 80. deeembr«.
Danes popoldne )e iaiel aovi ljubljanski občinski svet sejo. ki ji je v iuienu banske uprave prisostvoval inšpektor dr. Guš-tin. Pred sejo je imel klub občinskih svetnikov JK7. sejo, ki se je je udeležila velika večina novih občinskih svetnikov, seje pa se niso udeležili: Peter Klinar, Stane Likar, arh. Tomažič, Kralj, Soss, inšpektor Vester, dr. Bohinjec, Josip černe, prof. Horvat, prot. Jare, podžupan dr. Uavnihar in inž. Majce. Ti namreč do sedaj niso pristopili v klub občinskih svetnikov JRZ.
Predsednik dr. AdleSK »e je v »vojem pred-sedstvenem poročilu toplo spominjal pokojnega dr. Šlajmerja ter akademskega slikarja Petra Z m i t k a , katerih spomin j* občinski »vet primerno počastil. Omenjal je 400 letni jubilej uren linskega reda, ki je iudi v naših krajih dosegel lepe uspehe ter je redu ixrekel svoje čestitke. Dalje je sporočil, da sta odposlanca dravske finančne direkcije v začetku novembra izvršila taksno revizijo 7j> 1. 1932 in 1803 ter tekoče poslovanje ter sta našla vwe poslovanje mestnih uradov za brezhibno in vredno vse pohvale. Končno je naznanil, da se je občinski svetnik Alojzij Koemur »dpove-rlal svojemu mandatu, ker je težko bolan. Predsednik je prebral njegovo pismo. Občinski »vet je njegov odstop sprejel na znanje.
Dr. Kamušič je predlagal nato kandidatno listo v posamezne odbore. Na zahtevo prof. Jarea, ki je grajal politiko za »zaprtimi vratit (mislil je sejo kluba JRZ), je predlagatelj preiital vso listo za vs« odbore. Insiiektor Wester je odklonil kandidaturo v pereonalno-pravni odbor, češ, da je premalo informiran • mestnih uradnikih in nameščencih, da pa ie za revizijo staleža mestnih nameščencev potrebna natančnost in pravičnost. Inšpektor Wester je predlagal mesto sebe dr. Bohinjca. Mestni župan je pojasnil, da občinski svet še ni kompleten in ila zato more v kateremkoli odseku ostati kakšno mesto prazno. Na predlog g. AvgutrU Novaka je bilo sklenjeno, da ostane to ■Meto v personalnem odboru za enkrat prazno.
Na izjavo prof. Jarea je predsednik kluba JR* dr. Kamušič odgovoril, da je bil klub osnovan po daljšem razmotrlvanju in stvarni debati. Večin« občinskih svetnikov je bila mnenja, daj se ta klub ustanovi, ker so se v občinskem svetu vedno ustanavljali večinski klubi in torej ta klub ni nli nenavadnega. Klub garantira za nemoteno poslovanj« občinske uprave ,kar se tiče »zaprtih rrat<, pa je govornik izjavil, da je klub pripravljen sodelovati i vsemi in da klub ne bo nikogar oviral pri delu n mestno občino in da ne bo odklanjal nobenega odkritega sodelovanja.
Izvoljeni so bili nato naslednji odseki: |
Odbori so w konstituirali tako:
Personalnopravni,- Novak, dr. Kamniič, Marij, Stoječ, Salehar, Oražem, Babnik. dr. Ažman.
Finančni: Gerzinič, dr Ažman. dr. Kamušič, Oraien, Novak, dr. Ravnihar, Soss, Dermastija, dr. Korun, Sušni k, Klinar, Likar.
Tehnični: ing. Hrovat, dr Korun. Zupan, Oražem, dr. Štele, arh Tomažid, Malgaj, Martinčič, prof, Jarc, ing. Majce
Gradbeni: dr. Štele, dr. Ažman, ing. Hrovat, arh. Tomažič, dr. Debcvc, tajnik dir. ing. Prelovšek; namestnik ing. Miklič.
Tržni: Jenko, Andrejka, Černe, Musar, dr. Dobevc, Borštnar, Usenik, Kralj, Soss.
Obrtno - industrijski: Martinčič, Zupan, Mišvelj, Malgaj, Černe, Pavlin, Mnsar, Pavlič, Kralj.
Socialno - politični: dr. Klinar, Smersu, Koemur, Pavlin, dr. Bohinjec, Slapar. Baš. Klinar, Jarc, Likar.
Zdravstveni: dr. Debeve, Hribar. Zupan, dT. Kušej. Mišvelj, Klinar, dr. Bohinjec. Lužar.
Odl»or ra upravo mestnih hiš: Stoječ, Ša-lehar, Andrejka, Sušnik, Gerzinič, Zupan. Kozamernik, Novak, Mišvelj.
Direktorij mestne zastavljalnice: Kozamer-nik Viktor, Sušnik, Borštnar, Jenko, Likar.
Direktorij mestne klavnice: Predsednik dr. Adlešič, Musar, Usenik, ing. Lah, Kozamer-nik, dr. Debeve.
Upravni odbor mestne elektrarne, vodovoda in plinarne: Dr. Kušej, Hribar, šalehar. Masič, Musar, Kozamernik, Novak, dr. Korun, ing. Hrovat, Zupan, Likar.
Upravni odbor mestnih voženj: Ing. Lah, Borštnar, Novak. Usenik, Černe Pavlič, Florjančič, Jarc, Kralj.
Upravni odbor mestnega pogrebnega zavoda: Kozamernik, Slapar, Su.š ni V. Mišvelj, Jenko, dr. Korun.
Kulturni odbor: Dr. Štele, prof. Jarc, arh. Tomažič, Kranjc, dr. Korun, VVester, inž Lah.
Odbor za oceno nabavk: arh. Tomažič, ing. Hrovat, Kralj, Kozamernik, Šalehar.
Knratorij Mestne ženske realne gimnazije: predsednik proi. Osana, Wester, prof. Kranjc, dr. Klinar, Andrejka, Tavčar Franja, dvorna dama, Lebar Anica, Dokler.
Krajevni šolski: predsednik dr. AdlaMC, Novak, Babnik, dr. Klinar, Vider, Jenko.
Upravni odbor za državne meščanske folat predsednik: dr. AdleSič, Slapar. Oražem, Lužar, Osana, prof. Jarc.
Odbor za obrtno-nadaljevalne iol«: predsednik: dr. Adlešič, Zupan, Martinčič, Vider,
Kvalifikacijska komisija: predsednik: dr. Adlešič, Wesler.
Agrarni odbor: Ing. Lah, Novak, Jarc, Čeme. Člani izven mest. sveta: Meze, Barje. Čater, Vič, Karpe, Moste.
Regrutna komisija: Pavlii, MRvelj, Borštnar, Usenik.
Odbor za osuševanje Barja: Jarc, Florjančič.
Mestna delavska zavarovalnica: Člani n a -č c I a t v a : Sušnik, Slapar, Smersu. Namestniki članov načelstva: Kralj, Baš, Kozamernik. Nadzorstvo: dr. Debevc, Stoječ, dr. Bohinjec, Babnik.
Lolniika Magajna mestnih uslužbencev: Kozamernik, Klinar, Likar, Smersu, Baš.
Davčna komisija: Pavlič, Soss, Mnsar, Oražem.
Upravni odbor Sploin« maloželezniške družbe: U p r a y i : Zupan, dr, Kamušič, Gerzinič, Masii, Šalehar, dr. Ažman, ing. Hrovat, Kralj. Nadzorstvo: Andrejka, Klinar.
Disciplinsko sodišče I. stopnje: člana: dr. Kušej, Novak. Namestnika: Maslč, W«st«r,
Disciplinsko sodišče II. stopnje: Č 1 \n a : dr. Kamušič, dr. Ažman. Namestnika: dr.. Korun, Osanp.
Mehanska Imovina: Jenko,
Upravni odbor Mestne hranilnic*: Jt. Kamušič, dr. Klinar, dr. Korun, Hribar, Borštnar, Černe, Stoječ, Babnik, Novak, Gerzinič, Kralj. Izven mest. sveta: Olup, Bahovec, Agnola, Rojina, Zajec, Jovan, dr. Drobnič, dr. 2itko.
V kmetijski odsek so bili i»voljenl: ing T/ah, Florjančič, Prane Jarc. Josip Černe. Franc Cerne, Novak, v gasilski odsek pa.:
finlehar, Pavlič, Slapšak, Baft, Musar, Oražem in prof. Jare. W ost rov predlog, naj bi se izvolil dr. Bohinjec v personalni odbor,
je bil odklonjen z vsemi proti 4 glasom. Sprejet je bil soglasno predlog dr. Kamusiča, naj se v direktorij mestne gimnazije izvolijo še: ga. Tavčarjeva, gdč. Lebarjova in ravnatelj Anton Dokler.
Izjava kluba JRZ
V imenu kluba JRZ je dr. KamuSlt podal naslednjo izjavo:
Prišli smo ▼ mostni svet ljubljanski po zaupanju kraljevske vlade, katero zaupanje bomo skušali upravičiti z nesebičnim delom v prospeh vseh stanov ln slojev ljubljanskega prebivalstva.
Stojimo pa na stališča ljudske samouprave in zato želimo, da bodo čimprej« nstvarjenl predpogoji z« svobodne volitve, v katerih naj mestno prebivalstvo samo izbere svoje zastopnike.
Izjava svet. Likarja
Obč. »v. Lfkar je najprej napovedal Izjavo, nato pa sprožil nujen predlog, v katerem je zahteval likvidacijo sedanjega izjemnega stanja, splošne trajne proporcijonalne volitve ter je v tem oziru izrazil svoje soglasje s principijelno izjavo dr. Kamušiča. Zahteval je vrnitev političnih svoboščin, reformo določbe zakona o mestnih občinah, da se tretjina občinskih odbornikov imenuje, kar naj bi se uveljavilo že v finančnem zakonu 19%-37, in čimprej.šnj« volitve v mestno občino. Vse te zahteve naj mestni župan predloži notranjemu ministru in naj • tem poroča občinskemu svetu
Župan dr. Adlešič je izjavit, da je to povsem druga izjava, kakor jo je g. Likar napovedal, ker je to nujni predlog. 7,a nnlnost pa je potrebno, da župan dobi predlog pred sejo ter da nujnost odobrita dve tretjini glasov v občinskem rretu. Zato predlog ne more priti na razpravo.
Obč. sr. Soss jje podal načelno izjavo v imenu gospodarskih krogov, v kateri se je pri-toževaL da so gospodarstveniki v občinskem »vetu prešibko zastopani.
Sledili so samostojni predkiji. Polkovnik Viktor Andrejka je predlagal, na j bi se osnoval v parku pred Leoniščem spomenik dr. Slajmer-
t'o. Zaloška cesta do železnice pa naj bi se pre-rsHla v Slajmerjevo cesto.
Proti okrnjevanju slovenske narodne in kulturne samobitnosti
Dr. Kamušič je vložil obširen predlog zaradi natečaja in monopolizacije učnih knjig, ker dne 15. januarja poteče rok natečaja za srednješolske, 15. februarja pa ra monopolske učbenike nacionalne skupine. Omenil je spomenico slovenskih kulturnih in gospodarskih institucij proti temn natečaju. Izvedba tega natečaja ogroža obstoj slovenskega jezika in pomeni največjo nevarnost za upoštevanje slovenske kulturne samobitnosti v naši šolski vzgoji. Y ifne-nn kluba JRZ je predlagal, naj občinski svet naprosi kr. vlado za razveljavi jen je tega natečaja in jo opozori na škodljivost in neumest-nost monopolizacije šolskih knjig ter naj bi se v novem finančnem zakonu spremenil zakon o učbenikih iz 1. 1929. Predlog dr. Kamušičn je podprl inšpektor VVester, dalje slična interpelacija dr. Bohinjca In predlog prof. Jarea, naj se predlog sprejme in merito. Predlog je bil soglasno sprejet
Obč. svetnik Musar je interpeiiral g. župana o slabo izvršenih tlakovalnih delih r Fiig-nerjevi ulici in na Ambrožovem trgu. Župan je obljubil, da se bo za zadevo zaaimal, samostojne predloge pn je odkazal odsekom.
Končno je župan dr. Adlešič izrekel novoletne čestitke vsem članom občinskega sveta, vsem mestnim uslužbencem in vsemu mestnemu prebivalstvu. V imenu občinskega sveta pa je g. županu izrekel novoletne čestitke dr. Kamušič.
Sledila je tajna seja, na kateri je bilo sklenjeno, da mestna občina odpove službeno razmerje vsemu pogodbenemu uradništvu inkor-poriranih občin, dalje trem pogodbenim uradnikom mestne občine, to je finančnemu referentu dr. R a n t n, g. M 1 e j n i k u in g. Francu O r e h k u. Vsem tem trem preneha služba v pogodbenem roku.
Moshva in Vatikan
Moskva, 28. decembra. Papežev božični nagovor, v katerem ie žigosal protivensko delovanje komunističnih brezbožnih organizacij, j« tnkaj vzbudil vihar ostrih napadov na Vatikan, ne da bi kak list papeževa izvajanja dobesedno navedel. Odbor zveze hrezbožnikov je tako imel sejo in sklenil brezbožniSko akcijo še z večjo silo nadaljevati. Svoje delovanje hoče osredotočiti na Ukrajino, Belo Rusijo m moldavsko republiko. Po celi sovjetiji bodo brezbožniki l organizirali predavanja proti Vatikanu.
Iz Tambova poročajo, da je mladokomuni-stična organizacij« (komsomola) preiskala učence neke srednje šole, in sicer med 10, in 15. letom. Pri tem je odkrila, da ima nad 50 odstotkov dijakov pri sebi verske znake, večinoma v pravoslavni cerkvi običajne križce. Pri zasliševanju »o otroci izjavili, da so verske predmete dobili od staršev. Vodstvo omenjenega zavoda in večina profesorjev je bilo takoj izmenjanih. Nastavljeno je bilo osobje, ki uživa zaupanje Zveze brezbožnikov.
Na razna vprašanja je osrednji svet sovjetskih strokovnih organizacij razposlal okrožnico, da 25. in 26. decembra ni nikako praznovanje. Delavci, ki bi v teh dneh ne prišli na delo. bodo strogo zaslišani in bodo morali upravičiti svojo odsotnost.
Dva pravoslavna duhovnika. Ksenofnntov in Burdikov sta bila v Petrosadovskii po prekem »orlu ustreljena, ker sta ubežala iz vjetuiškega tabora.
Mariborski občinski svet
Pritožba proti redukciji plač zavrnjena — Za novo župnijo o Studencih — Barakarjem in vagonarjem znižana najemnina
Maribor, 30. decembra.
Tik pred zaključkom leta je mariborski občin-rioi svet absolvirail uoooj svojo deveto redno sejo. Pred prehodom na dnevni red je župan dr. Juvan poročal, da j« banska uprava zavrnila pritožbo mestne občine proti redukciji plač magistratnim nameščencem. Občina bo skušala vprašanje ureditve plač rešili na drug primerom način.
Za aportao podzvezo v Mariboru se odobri au*(t 5000 Dh za letošnje zbiiske športne prireditve. Za lo podporo te je zlasti zavzemaj občinski svetnik AAjančič.
Na vrsrfo so prišla poročila odsekov.
Za prvi odsek je poiočaJ sivetmik Ozva+ič. La-vambinski ordinarijat predlaga delitev magdaleuske župnije, iz katere naj bi se izločila sedajvja občina Studenci ler pretvorila v samostojno župmijo. Občinski svet je izjavil, da nima ničesar proti izločitvi siudenške občine iz območja ntagtlalenslke župnije. Zanimivo je, da so socialistična občinski svetniki glasovali proti temu predlogu, ki pa je bil kljub temu sprejet — Pravilnik o bencinskih črpalkah, o katerem je »Slovenec« že poročal, je gradbeni urad izpopolnil. Zanimivi so podalki gradbenega urada o porabi benicina v Mariboru. Gfcmii tvrdki sta Standard Oil Company in ShelL Bencina se uporabi v Mariboru letno približno 1 Iiiiii-jon kg, na črpalkah pa sc ga iztoči samo približno 40%, medtem ko se ostanek pnoda iz raznih skladišč in trgovin. Prednost na črpalkah prodanega bencina se coni na 2.5 milijona Din. Ce b>i občina bila udeležena z 2% od brutto dohodka, kakor predlaga pravilnik, bi iimela letno od prodanega bencina 62-000 Din dohodkov. Pravilnik je bil sprejet
Za drugi odsek je poročal občinski svetnik Aljančič. Odobrili so se sklepi širšega odbora pomožne akcije ter mestnega ubožnega sveta, odbila pa se ie prošnja za priznanje meščanske nadarbin* Ivanu Hojsu.
Za tretji odsek je poročal občinski svetnik Štabe), Tovarni Hutter in drug se odobri parcelacija zemljišča poteg tovarne. Na tem zemljišču namerava tovarna posta/viti dve- do trinadstropne stanovanjske hiše za svoje delavce. Isto tako se odobri parcelacija zemljišča na Zrmjskega trgu, ki je last dr. Pohla Marija, pod pogojem, da odstopi mestni občini del zeml|išča v uporabo.
Za četrti odsek je poročal svetnik Hraste!j. Obravnavala w je cela vrsta pritožb m prošenj za odpis prirastkairtne in raznih davščin, ki pa se povečini odklonijo. - Knezoškofijskemu dijaškemu semenišču se na podlagi § 3 oprosti plačevanj« kanalščine, enaiko tudi Zavodu šolskih sester. Slednjemu tt zniža priznaina najemščina za podzemni hodnik pod Gosposvetsko cesto na 2 Din letno. — Ugodi se tudi prošnji sirotišnice šolskih sester na Me^ju za odpis večje porabe vode. zavrne pa ae
prošnja tvrdki Mirim za znižanje vodarioe. Trgovcu hrami Slugi k zniža najemnina za zemljišče v Levstikovi ulici na 25 par za kv. meter. — Za vzdr-žovanje mastne policije »e določi v letošnjem proračunu znesek 523.000 Din. — Neizrabljenih kreditov je ostalo še 9000 Din, ki jih bo upravni odbor raadelil kot podporo med kulturna društva. — Obširna debata se je razvila pri vprašanju davščine na nezazidane parcele. Ugotovilo se je, da so te davščine oproščeni premožnejši posestniki, ki so imeli sredstva za pritožbo na državni svet, dočim se pri revnejših slojih še vedno izterjuje. Občinski svet je izrekel željo, da bi se to vprašanej rešilo tako, da bi manj premožni sloji ne bili prizadeti.
—	Isti poročevalec je podal tudi referat o obračunu mestnih podijetij za leito 1934 in za prvo tro-mesečje leta 1035. Revizija, ki se je vršila v mestnih podjetjih, je obračune pregledala m ji.li predlagala revizorju Pušcnjal«! m ravnatelju Barleta v odobritev. Občinski svel je obračune odobril.
Zupan dr. Juvan poroča nato o ostalih sHe-; nih mestnih podjetij. Lastnikom hišic v delavski koloniji se protkrjo vrtiči po 10 Din za kv. meter.
—	S tvrdko Huittor m drug se je sklenila nova pogodba za dobavo električnega teka, ki je za tovarno nekdliko ugodnejša. — Prejšnji občinski svet ie sklenil, da se prodajo občinska posestva v Je-lovou, ki jih je občina svojčas kupila zaradi nameravane zgraditve lastne elektrarne. Sedanji občinski svet je te pogodbe razveljavil iti bo oddal posestva v najem. — Delavec Karel Karmd pri mesitiii plinarni se upokoji. Monterju Kavškn pa se še nadalje dovoli brezplačno stanovanje do preklica. — Odobri se elektrifikacija Rrestemtce. — Zniža se najemnina v barakah m vagonih. Občina je sedaj prejemala od te najemnine 7000 Dm letno, davek pa je znašal 6400 Din letno. Sedaj se zniža naijem-nina na polovico, kar bodo barakarji io vagon,"rji gotovo z velikim veseljem pozdravili.
Javna seja se je nato zaključila in se je nadaljevala tajna. V tajni seji je bil izvoljen nov stalni gradbeni odbor, v katerem so podžupan Zelbot, ing. Baran, obč. svetnik Štabe j, dr. Pihlar, ing. Vanek m mg. Stergaršek. Namesitaitoi so Ošlag, profesor Baš m ing. Vičič. Poleg sprejema v občinsko zvezo so se obravnavate tudi personalne zadeve občinskih nameščencev. Napredovati so: magistraturi komisar dr. Milan Senekovič, geometer Anton Vončina, tehnični uradnik Ivan Mlakar. Računskemu oliciata Ga-hrovScu se štejejo leta od 16. septembra 1932. Rodbinska dokdada se odobri Josipu Primožiču m Jožici Zagorc. Milostna pokojnina se podeli Eli Ger-bac. Napredoval je magistralni shiga Ivam Calbert. Upokojen je M magistralni sluga Anton Kofar. Skujejo se leta gradbenemu delovodji v pokoju Adottu MUfhierju.
Ob zirkljuČMi je AeM mestni župan dr. Juvan, vsem občinskim svetnikom, veselo ki srečno novo leta.
Radovljica, 30, decembra.
Na*e mesto je zadel silno težak udarec: Zgubili smo moža, ki je dolgo dobo let titisnil mestu in okolici pečat svojega nesebičnega dela in truda za dobrobit tukajšnjega prebivalstva. Zapustil nas je g. Vinko Resman, posestnik in industrijalec ter večkratni mestni župan. Po težki, enajst tednov trajajoči bolezni je večkrat previden včeraj ob pol 17 mirno in za večnost skrbno pripravljen zatisnll svoje trudno oko. Pokojni je bil rojen v kmetski hiši na Gorici, župnija Mošnje, leta 1869. Še mlad je prišel v Radovljico, kjer se je izučil usnjarske obrti in jo uspešno vodil do leta 1918. Obenem s« je že pred svetovno vojno poprijel lesne trgovine hi Industrije ter (o razvil do največjega razmaha v
okraju. Radovljičani so Utre spoznati njegov«
zmožnosti m njegov nesebični značaj in ga zato ponovno volili v občinski zastop in druge gospodarske korporacije, kjer je zavzemal vodstvena mesta. Kot politik je stalno stal nepremično v veselih in žalostnih časih v prvih vrstah Slov. Jjndske stranke. Tudi v sedaj nastalem političnem položaju je bil soglasno izvoljen tako za krajevnega kakor okrajnega predsednika JRZ. Tudi državna oblast je upoštevala njegovo delo in ga odlikovala z zla^o kolajno za državljanske zasluge. Za dobrote, ki jih je izkazoval domačim in tujim siromakom ter družinam, nai ga pa Bog odlikuj« s svojim večnim plačilom.
Pariz, 30. decembra. AA. Iz Kronenburga blizu Strasbourga poročajo, da j« neki prebivalec tega mesta ujel na zelo originalen način orla. G. Kirch — tako je im« temu lovcu — je nastavil orlu za rabo lonec koruze, napojen« z alkoholom. Orel je s tekom pozobal koruzo in se nato pijan zvrnil po tleh. Tako je Kirch dobil orla r svoje roke. Ropa-rtca s« je zavedela iel« čez 48 ur.
Petrograd, 30. decembra. AA. Iz Murmanskn poročajo, da se i« blizu otoka Kildina potopila ne-ica raska ladja. Usoda poaadk« ai »p p na.
Monopotizacija knjig še ni aktualna
Belgrad, 30. dec. m. Namera monopotlzarfle šolskih knjig je zadnje čase zelo razburila našo javnost. Zato se |e vaš dopisnik oglasil v prosvetnem ministrstvu, kjer so mu zagotovili, da stvar nI akturV.na, čeprav že preteče rok natečaja, ki ga jo razpisal prejšnji prosvetni minister.
Osebne borbe med Poborci
Belgrad, 30. dec. m. Zadnje dni |« zopet živo v Narodni skupščini. Semkaj s« j« vrnilo že precej poslancev, ker bodo 2. Januarja zopet začeli s svo-i jim delom skupščinski odbori, izvoljeni za prouč«-1 vanje od strani kraljevske vlade predloženih zakonskih osnutkov. Posamezni poslanski klubi s«-i stankov niso imeli, razen Jugoslovanskega neod-i vlsnega kluba, takozvanl pohorci, ki so v soboto ! dopoldne in popoldne bili zbrani v svojih klubskih prostorih. Sestanek je bil strogo zaupen. Po končani seji »o Izdali kratko poročilo, da ao na vseh j svojih sejah razpravljali o političnem stanju ter da I je bil Izvoljen poseben izvršilni odbor z dr. Vaso j Jovanovičem na čelu. Kolikor se je moglo zvedeti, je prišlo do tega sestanka na zahtevo bivših sa-i mostojnih demokratov »Pribičevičevcev«, iz katerih s* v glavnem r«krutirajo pohoroi. Samostojni demokrati namreč niso zadorolini s sedanfim predsednikom kluba proto Božičem, za katerega pravijo, da nima dovolj ideološke sposobnosti za vodstvo kluba. Bivši Priblčevičevci imajo za to mesto pripravljenega že svojega kandidata ter forsirafo dr. Sv«ti»lav« Popoviča, proti kateremu so pa bosanski poslanci, ki se zbirajo okoli Božiča. Do volitev novega odbora na zadnfi seji ni prišlo, ker (e bilo navzočih premalo članov.
Kakor je lz prednjega razvidno, r vrstah po-horcev vendar ne vlada toliko poudarjena enotnost in harmonija v vseh pogledih, ko se pa že po kratkem času klubovega obstoja pojavljajo precej o«tre borbe za njegovo vodstvo.
Osebne vesti
Belgrad, 30. dec. m. S kraljevim ukazom so
§restavljeni sledeči učitelji in učiteljice: Franc tarman iz Polhovega gradca v Ljubljano in je dodeljen prosvetnemu oddelku banske uprave v Ljubljani; Roza Mejak iz Mokronoga v Ljubljano, ki je tudi dodeljena prosvetnemu oddelku banske uprave; Marta Jurko, učiteljica v Ptujski gori, v Celje; Maksimiljan Gros iz Koprivnice v Mohorje.
7. dekretom notranjega ministra sta postavljena za upravno pisarniška uradnika 9. pol. skup okrainega načelstva v Slnri Pazavi Branko Vukma-novič, upravni pisarniški uradnik v Ljubljani, ia
Svetozar SubarevM za upravnega pisarniškega uradnika 10. poL skup. krnljcv« banske uprav« dravske banovin«, dosedaj na banski upravi dunav-ske banovin«.
• \
Belgrad, 30. dec. AA. Za Ida kabineta ministra za gradnje j« bil imenovan dr. Prvislav Vaj-senberger Iz Šibenika.
Belgrad, 30. dec. AA. Hipotekama banka sporoča, da bo s 1. januarjem 1936 pričela izplačevati prvi kupon s prve tranše »to milijonskega posojila (5% nih državnih kratkoročnih obveznic) za financiranje velikih javnih del. Kupone bodo izplačevale blagajne centrale in vseh podružnic.
Belgrad, 30. dec. m. S kraljevim ukazom j« prestavljen r carinski oddelek finančnega ministr-»tva Milan P e t k o v 1 č, višji carinski kontrolor na carinarnici v Ljubljani.
Belgrad, 30. dec. m. Kmetijski minister j« na posredovanje ministra brez portfelja dr. Mihe Kreka dovolil loterijo, ki jo priredi Združenje trgovcev v Ljubljani v korist svofim siromašnim in brezposelnim članom na Silveatrovo.
Drobne vesti
Pariz, 30 .decembra. AA. Pred 20 leti je vojaško sodišče v Lyouu obsodilo na smrt nekega I Aleksandra Girlaudana. Zdaj se je obsojeinec vini predal francoskim oblastvoin v Parizu. Leta 19)4. je odšel kot vojak na lionto in se je udeležil vojnih operacij, leta 191?. pa je dezer-tiral in zbežal čez švicarsko mete. Leta 1918. »o ga vojaška ob I astra obsodila na smrt. Ves I ta e«s — skoraj 20 let — je živel v Švici, zdaj »e je pa sam predal oblastvom. Za zagovornika si je vzel znanega odvetnika Torresa.
Dunajj, 30. decembra. AA. Zaradi preobSjs odvetniškega stanu in hudih razmer, y katerih žive itrnogj odvetniki, je odvetniška zbornica sklenila, da dobe odslej novi odvetniki po izpolnitvi zakonskih pogojev pravico do prakse šele po enoletni i službi t vojski.
J London, 30. decembra. AA. Snoči in davi je ležala nad ustjem Themse gosta mogla. Neko indrnico, ki se je izgubila, so našli popolnoma slučajno. Tri člane posadke so prenesli v bolnico.
Koln, decembra. A A. DNB poroča: lilijardna tekma med Francijo in Nemčijo sc je končala z zmago Francozov. Potolkli so Nemce z 20 proti 10.
Dunaj. 30 decembra. AA. Na progi SaJzburg-Innsbruck sta v bližini postaie Lind trčila riv» vl»k» drug v drugega. t)Met ošeb j t hudo ranjenih. Gmotna škoda jc ubiLo«,
Ljubljana ima 85.000 prebivalcev
Mestni domovinski in statistični urad sta izvršila popis in štetje prebivalcev občin Moste. Vič in Zgornja Šiška, dela občine Dobrunje (Šte-panja vas), Ježice in Device Marije v Polju. Vsi ti kraji so bili z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 19. septembra priključeni mestni občini ljubljunski ter tvorijo z njo vred Veliko Ljubljano.
Štetje ter popis prebivalstva pa ni bjlo tako lahko, kot bi si kdo mislil. To nepričakovano ra zumevanje nekaterih je povzročilo, dn so šele sedaj sestavljeni rezultati, ki pa se ne bodo dosti razlikovali od definitivnih rezultatov, ki bodo tudi v kratkem sestavljeni. Kazlike bo mogoče za kakšnih 50 oseb.
Rezultati so velikega pomena z.a našo javno upravo. Popolnoma neupravičen je pa strah pred zlorabo zbranih podatkov, u. pr. za davčne name ne itd. Ta strah je povzročil domovinskemu uradu mnogo dela, ki je bilo popolnoma nepotrebno Koliko je bilo treba naknadnih vabil in pozivov, pa še ni bilo mogoče nekaterih dobiti k popisovanju. V teh primerih je moral domovinski urad zaprositi celo policijsko upravo za posredovanje. Že v tako malem obsegu se vidi. kakšne težave so z ljudskimi štetji. V koliko večjem obsegu pa naslajajo težave pri velikih popisih prebivalstva, kjer je potrebno še več truda in dela, da pridemo do zadovoljivih podatkov, ki se dovolj približujejo točnosti, oziroma so popolnoma točni
Provizorični podatki šletja in popisa nam dajejo tole sliko po priključenih občinah, oziroma delih občin:
Moste štejejo 7.557 prebivalcev, t. j. približno tretjino vsega priključenega teritorija (točno 33.41%), od teh je zaposlenih 3.393 moških ter 3.822 žensk ter 245 deloma ali popolnoma zaposlenih moških in 97 deloma ali popolnoma nezaposlenih žensk.
V i č je malo manjši od Most, saj šteje 7.533 prebivalcev, od tega je zaposlenih 3.365 moških in 3.837 žensk; deloma, oziroma popolnoma nezaposlenih pa je 254 moških in 77 žensk. Prebivalstvo Viča tvori 33.30% vsega prebivalstva priključenih občin in delov občin.
Zgornja Šiška je že znatno manjša od Most in Viča, šteje skupno 5.147 prebivalcev, od tega je zaposlenih: 2.347 moških in 2.632 žensk. Deloma, oziroma popolnoma nezaposlenih je 133 moških in 35 žensk.
Priključeni del občine Dobrunje, Š t e p a n j a vas šteje 1.176 prebivalcev, od tega je zaposlenih moških 529, žensk pa 587, deloma, oziroma popolnoma nezaposlenih pa je 48 moških in 12 žensk. Priključeni del občine Jezica je malo manj-
Slovenska igra v Žili na Koroškem
Nn prnznik svetega Štefana je slovensko društvo »Žila« v Zahonuti uprizorilo v gledali
ši kol Štepanja vas, šleje 1.098 prebivalcev, od
tega je zaposlenih 496 moških ter 539 žensk De- .	.............. ............ „_______
loma, oz. |>opolnoma nezaposlenih pa je 51 moških I šU s»''i pn llrepcu Vombergarjevo božično igro in 12 žensk.	| »Vrnitev« I ura sama je preveč v epskih ti-
rih in jc le malo resnične dramatične razgiba-
Najmanjše število prebivalstvu pn izkazuje priključeni del občine Devica Marija v Polju: 108. Od tega števila je 55 zaposlenih moških, žensk pa 46; deloma, oz. popolnoma nezaposlenih pa je 6 moških in 1 ženska.
Sit upno štejejo priključeni deli 22.619 prebivalcev, od tega 10.922 moških in 11.697 žensk. Zaposlenih je 10.185 moških in 11.488 žensk, deloma nezaposlenih pa je 86 moških in 12 žensk, dočim je popolnoma nezaposlenih 651 moških in 222 žensk. Skupno je torej popolnoma nezaposlenih 873 moških in žensk ali 3.86% vsega prebivalstva priključenih delov in krajev.
Od skupnega števila prebivalcev imajo: Moste 33.41%, Vič 33.30, Zgornja Šiška 22.755, štepanja vas 5.2, Jezica 4.85 in D. M. v Polju 0.48%.
Ljubljana sama je štela po provizoričnih podatkih iz. leta 1931 (po štetju 31. marca 1931) 59.768 prebivalcev. Do konca leta 1934 je njeno prebivalstvo po podatkih Higijenskega zavoda v Ljubljani naraslo na 62.389. Ce prištejemo še okoliške občine in dele občin, ki so bili priključeni, šleje Ljubljana sedaj 85.008 prebivalcev. S iem je Ljubljana po številu prebivalstva postala 4. mesto v državi, dočim je bila prej po podatkih iz leta 1931. na 7. mestu (večji sta bili še mesti: Sarajevo in Skoplje).
V naslednjem podajamo pregled razvoja naših velikih mest po številu prebivalstva na podlagi rezultatov ljudskih štetij iz let 1910. 1921 in 1931.
Belgrad
Zagreb
Subotica
Sarajevo
Ljubljana
Skoplje
Novi Sad
1910
89.876
79.038 94.610
57.039 46.630 47.384 33.590
1921
111.740 108.338 101.857 66.317 53.298 41.066 39.147
1931
241.542 185.581 100.058 78.182 59.768 64.807 63.966
Iz tega pregleda je razvidno, da je Ljubljana po številu prebivalstva bila leta 1931 na 7. mestu med jugoslovanskimi mesti. Toda z. inkorporacijo okoliških občin je prebivalstvo Ljubljane naraslo na 85.000 in je Ljubljana sedaj na 4. mestu za Bel-gradom, Zagrebom in Subolico, ki imajo nad 100 prebivalcev. Veliki skok števila prebivalstva Belgrada od 1921 na 1931 pa je pripisovati tudi in-korporaciji Zemuna in Pančeva, ravnotako je radi inkorporacij narastel tudi Novi Sad.
Srečno in veselo novo leto
žeti vsem svojim odiemalcem
Fran Lukič
Stritarjeva ulica
Se enkrat: Nihče ne sme
stradati, nihče prezebati!
Prri ta poziv: Nihče ne sme stradati.. .1 je, fcwkor je bilo čuti, našel mnogo odobravanja. Saj tose lepo sliši: Nihče ne sme stradati, nihče prezebati! — ali ne?
Toda od samih lepih besed ne bo še nihče sit in nihče ogret. Od besedi je treba priti do de-janjal Zato smo že zadnjič rekli: »Vsi, ki krščansko in človeško čutite, preudarite resno te besede! In potem bomo govorili in preudarjali dalje, kako bi mogli te besede, te misli spremeniti v dejanja!« Zato pa ta glas ne sme utihniti, marveč se mora poudarjati in ponavljati, da bo vsem donel po ušesih, da bo vsem odmeval v srcu: Nobeden ne sme stradati, nobeden prezebati!
Ali pa je to mogoče? Da bi nihče ne stradal, nihče ne prezebal? . .. Seveda je! Kako, da bi ne bilo? Saj zemlja toliko rodi, da so lahko vsi siti. Tudi toliko drva in premoga premore, da bi bili lahko vsi na gorkem. Treba samo, da ti darovi matere narave, ki jih je namenila vsem svojim otrokom, tudi vsem v prid pridejo. Zakaj pa jih nekaterim manjka? Zato, ker jih imajo drugi preveč. Čisto jasno! Kolikor ima eden preveč, toliko je drugim odvzel. Za odejo na postelji se trgamo. Ker jo je eden zvlekel čisto na svojo stran, zalo je drugi nima in prezeba. Odejo je treba izravnati in čez oba potegniti, da bo pokrivala in grela oba! Ali ni to najnaravnejša pravica?!
O, ti samogoltni svet, da tega ne razumeš! Mene je pa skoro sram jesti, ko vidim, da oni tamle nima. Zakaj naj bi bil pa samo jaz sit, oni pa ne?! Kaj nisva oba otroka iste matere-narave in istega očeta-Boga? Kako da bi imel Ie jaz pravico do »človeka vrednega« življenja, oni pa ne? Kako se morem zavijati v dragocen kožuh, ko ima oni tamle na sebi samo nekaj revnih cap? Vidim ga, kako drhti od mraza, — ah, meni moj kožuh postaja prevroč, da bi ga kar s sebe vrgel! Kako morem zadovoljno puhati svojo cigaro ali poganjati v zrak na dan po dvajset in več cigaret, ko pa oni tamle 5e jesti nima? Kaj je bolj potrebno: jesti ali kaditi?! Kako torej, da imam jaz pravico kaditi, oni pa jesti ne? Kje je to pravica na zemlji?! Primum vivere, dein deleetari. Najprej živeti, potem šele razveseljevati sel To je postava božja, pisana v naša srca, veljavna za ves človeški rod. Ali smem to božjo postavo prestopati, ne da bi se bal Boga, da bo zagrmel nad menoj: Lačen sem bil in mi nisi dal jesti, sam si si pa privoščil vse nepotrebe! In kako morem nositi na sebi zlato verižico in zlate prstane in uhane in imeti sedem parov čevljev in rokavic, ko oni tamle še enih čevljev nima? In ko sosedovi otroci nimajo niti mleka! Oh, vso to šaro, ki sem jo obesil in nataknil nase, bom vrgel proč, teži me, ne strpim več v nji, neznosna ini je postala. Sram me je, ne prenesem tega, da bi se <*z kdpal v izobilju, ko mnogi nimajo najpotrebnejšega. Saj sem vendar človek, saj sem kristjan!
Ali vi ne mislite, ne čutite tako? O, gotovo, saj ste kristjani, saj ste ljudjel Sveti Martin je presekal svoj plašč in ga dal polovico beraču, da sta imela vsak pol. To je pravica, to je krščanstvo, to je človečanstvo! Pa zakaj bi bil en sam Martin na svetu? Vsi moramo biti taki Martini!
Ali pa smo res? Pač damo nekaj, morda še precej dinarjev na mesec za ubožce in s tem mislimo, da smo storili svojo dolžnost in morda še veliko več, P. Grou nam pa pove: »Kako slabo tudi mnogi kristjani izpolnjujejo zapoved Gospodovo: ,Ljubi svojega bližniega kakor sam sebe!', se razvidi iz tega: Ti imaš vsega potrebnega za-
četudi dovoljenega uživanja nič ne utrgaš, da bi bližnjemu pomagal v njegovi potrebi, ne izpolnjuješ božje zapovedi.« Ali ima mož prav ali ne? Kaj se pravi: »kakor sam sebe«? Menda vendar: vse, kar imaš sam, privošči tudi drugemu, in ne le privoščiti, ampak tudi ž njim deliti, vsaj dokler ni njegovim resničnim potrebam zadoščeno. Ali kako naj se »kakor sam sebe« drugače razlaga? Kako neki?! »Kakor sam sebe« je in ostane »kakor sam sebe« in se ne da nič drugače zvijati.
In če bi bilo tako, če bi ljubili bližnjega res kakor sam sebe — pa če bi ga ljubili tudi samo pol, četudi le četrtinko toliko kakor sami sebe — ali bi bilo treba komu stradati in prezebati?!
Toda kaj gledamo, kaj čujemo, v kakih razmerah živimo? Kake vnebovpijoče razlike! Nekje čitam, da so bile nedavno pri nekem koncertu slavnega pevca Šaljapina v Belgradu vstopnice po 1000 Din in vendar razprodane! Neverjetno — danes v tej krizi! Da je kaj takega le mogoče!! Dalje čujem, da imajo razni bankirji, industrijci in visoki delničarji po 30.000 in še več mesečnih dohodkov. Da celo, da jih ima nekdo v ubogi Sloveniji celih 120.000!! Kam gredo ti ljudje s tem denarjem? Kaj si morajo izmišljevati, da jih poženejo! Da imajo nekateri stanovanja po 2000, po 4000, po 5, po 7 zakurjenih sob, — nedaleč od njih pa družine brez drv, brez mleka, brez kruha, brez čevljev I O, ti grdi svet, da moreš tak biti!!
In mi na to molčimo? .. . Kakor da je vse v redu! Mi se niti ne zavedamo, v kakem kapitalizmu do vratu zakopani živimo! Ker smo zmladega tega vajeni, si iz tega ne storimo. In vendar te razlike kričijo do neba!
O, ti mrzli svet, da le moreš kaj takega gledati, ne da bi od bolečine na glas zakričali! J. K,
Na|vesele|ši prehod
iz starega v Novo lelo bomo slavili na Silvestrovo
pri S L. AM I ČU
a prvovrstno godbo in raznimi špasniini presenečenji.
Na sporedu so čisto nove humoristične točke. Portugalka, rizling, najboljši kraški teran in izborna kuhinja bodo dvignili dobro razpoloženje in razgnali vsakdanje skrbi.
tudi medicinske indikacije ne dopuščajo. Zato je tembolj čudno stališče nekaterih zagrebških zdravniških in svelovnonazornlh krogov, ki branijo dosedanje |>očotje teb zdravnikov.
Naš kazenski zakon določa kazen do pet let robije z.a zdravnika, ki ženi v blagoslovljenem stanju na njeno zahtevo ali pristanek dn kakšno sredstvo ali ji pomaga pri odpravi plodu in ako zn to zahteva nagrado. Tudi za druga dejanja, ki so v zvezi 7. odpravo plodu, določa zakon za vse krivce stroge kazni.
Zanimivo je, dn so bili zagrebški zdravniki celo izsiljevanj. Neki zdravnik, ki je prejel od žene 500 Din za odpravo plodu, je moral njenemu možu plačati 1000 Din za to, dn je la molčal in
nosti v njej, a je navzlic temu na-lt. pri prisotnih Ziljnnih topel odmev. Da slovensko kulturno življenje v Ziljski dolini sploh naidc od času do času kaj javnega izraza, je lo v prvi vrsti zasluga gdč. Marice Zwi h»r jeve iz Zalioinca, potem pa redkih vagonov, k* v njih še živi zmisel gojitve višjega življenja slovenskega jezika
Društvu >Xiln< želimo v novem leti mnogo uspešnega ude-jstovanja in zlasti _ resnično tvorne ljubezni do slovenskega kulturnega življenja.
Zborovanje naših nameščencev
V petek zvečer je imelo članstvo ljubljanske podružnice Društvu združenih zasebnih in trg. nameščencev Slovenije važno zborovanje, na
katerem so se obravnavala aktualni, nameščen- ,	.	,
sku vprašanja, in sicer o razširjenju pokojnin- I zdravnika prijavil policiji. Drugi zdravnik, ki skega zavarovanja in o osnutku novega trgov- 1	—*—' " " ' '" "
skega zakona.
Pri vprašanju razširjenja pokojninskega zavarovanja se je znova poudarilo že znano stališče naše nameščenske organizacije dn smo zu razširjenje pokojninskega zavarovanja na vso državo, da pa smo proti vsaki centralizaciji pokojninskega zavarovanja Denar, zbran v našem Pokojninskem zavodu, je denar naših nameščencev in naših podjetnikov, ki je namenjen za starostno preskbo naših nameščencev Zato hočemo ta denar sami upravljati.
Osnutek novega trgovskega zakona je pojasnil podpredsednik tov. S m e r s u . ki je omenil, da vsebuje osnutek uradnega zakona k novemu trgovskega zakonu razna določila iz področja delovnega prava Ta določila bodo veljala za vse nameščence, zaposlene v podjetjih, ki spadajo pod trgovski zakon (trgovski, industrijski, bančni, zavarovalni i. dr nameščenci) Nekatera določila vsebujejo celo zboljšanje napram predpisom obrtnega /akoaa, oziroma odpravljajo le nekatere stilistične napake obrtnega zakona, toda nekntern vsebujejo tudi po-bo Ijšanje zlasti v pogledu odpovednih rokov.
Glede obeh vprašanj so bile sprejete resolucije, ki jih bo poslal odbor na pristojno mesto.
Pri slučajnostih se je med drugim obravnavalo nedostojno, neresnično in demagoško pisanje »Organizntor-ja< glasila Zveze društev privatnih nameščencev (plavih) V tak način boja sc naši nameščenci ne bodo spuščali, ker tak boj za nameščenca ni primeren Velik porast in lepi uspehi naš" organizacije pač ne bi smeli povzročati toliko nervoznosti in zavisti.
Zagrebška afera zaradi odpravljanja ploda
Našim čitateljem je znano, da so zagrebške oblasti prišle na sled veliki aferi, ki se tiče sistematskega odpravljanja plodu. Prizadeti so trije zdravniki iz Zagreba, namreč dr. Mirko Karpati, dr. Koporec in dr. Straka, ki so v kazenski preiskavi. V soboto je imela zagrebška zdravniška zbornica sejo disciplinskega sodišča, kateremu je predsedoval dr. Kornfeld. Disciplinsko sodišče je sklenilo do odvzame dr. Karpaliju pravico opravljanja zdravniške prakse in da se odstrani napisna tabla pred njegovim ordinocijskim prostorom. Za oba druga zdravnika pa je disciplinsko sodišče sklenilo, da počaka na izid sodne preiskave in obravnave.
Ob tej aferi so se zopet jiojavili glasovi, kakor pri letošnjem zdravniškem kongresu v Belgradu. Ti glasovi namreč trdijo, da bi bilo treba najprej načelno rešiti vprašanje aborta, češ, da bi morala biti za abort po zakonu dovoljena tudi socialna, oziroma ekonomska indikacija ter ne samo medicinska. Znano pa je, da vse religije, zlasti katoliška, pa tudi etika, prepovedujejo vsak aborl in
je operiral neko žensko, ji je s tem tako pokvaril zdravje, da jo je moral nn lastne stroške poslati v sanntorij.
Zagrebška afera nn vsnlt način odkriva globoko brezdno, kamor drvi družba in z njo narod.
Živ na mrtvaškem odru
Ljubljana, 30. dec.
Zapišemo žalostno zgodbo o kmečkem dekletti iz obmejnih krajev. Odšla je Micika z domače grude in služila v Kranju. Seznanila se je z graničar-jem Simo iz Niša. Pravil ji je, da je sin bogatih staršev. Oče ima veleposestvo in je on edinec. Zasluži pri graničarjih 1700 Din mesečno. V hranilnici ima že naloženih 100.000 Din. Dobra Micika mu je verjela. Razvilo se je razmerje, katerega posledica jc bila, da je Micika porodila nezakonskega otroka. Že poprej je zviti Sima izginil iz Kranja. Micika ga je iskala okrog. Naposled je s pomočjo občine in kranjskih orožnikov dobila informacijo, da se Sima nahaja v ljubljanski vojaški bolnišnici. Šla je tja. Vojak, ki ga je povprašala, če je res v bolnišnici ta in ta graničar, jo je na kratko odpravil. — Junija dobi Micika črno obrobljeno pismo, podpisano od kaplara Kosanovi-ča, naznanil ji je, da je Sima umrl in da se je je na smrtni postelji spominjal in je težko umiral. Priložena je bila fotografija, kako Sima leži v krsti na mrtvaškem odrti, obdan s cvetjem in venci. Poleg odra je stal vojak s povešeno glavo. Sprva je bila Micika presunjena. Ko pa je začela sliko natančneje motriti, je spoznala v vojaku onega, ki jo je zapodil iz bolnišnice.
Kratek sklep. Micika se je odpeljala v Ljubljano, odšla je v vojaško bolnišnico, da povpraša, kdaj je graničar Sima umrl. Vojaki in bolničarji ji niso hoteli dati točnega pojasnila. Nastal je majhen kraval. Mimo je prišel vojaški zdravnik. Začel se je zanimati za stvar. Povabil je dekle, naj mu sledi v I. nadstropje. Tam sta našla graničarja Sima, kako je naslonjen na okno kadil cigareto. Ko sta stopila k njemu, je kar okamenel. Pokleknil je na kolena in začel prositi: »Zlata Marica! Oorosti.« Vpričo zdravnika je priznal, da ie oče nezakonskemu otroku. Pomirjena je Micika odšla. Sima je kmalu zapustil bolnišnico. Sled za njim pa je bila izbrisana. Naposled so dognali, da sc nahaia pri obmejni četi v Slovenjgradcu. Micika je vložila pri ljubljanskem okrajnem sodišču, kj jc po čl. ^5. c. p. p. pristojno za to pravdo, tožbo na odškodnino 12.000 Din. Izvod tožbe z naznanilom, da se bo vršila I. razprava te dni decembra, je bil poslan Simi v Slovenjgradec Toda Sime ni bilo k razora-vi. Prišla pa ie tožba vrnjena na sodišče s pri^fav-kom, da je Sima odpuščen iz graničarske službe in da je odpotoval na svoj rojstni dom v bližini Niša. Kako se bo končala ta žalostna pravda, še ni znano.
— Pri zaprtju, motnjnb v probnvl vzemite zjutraj nn prazen želodec kozarec naravno »Franz-Josef prenčice«.
Lesno delavstvo brez deta
Ljubljana, 30. decembra.
Izvajanje sankcij proti Italiji je predvsem občutno prizadelo našo lesno industrijo, ki sedaj v množicah odpušča delavstvo. Lasna industrija je bila že poprej v krizi, sankcije pa so to krizo še povečale. Se tisto maloštevilno delavstvo, ki je bilo pred sankcijami zaposleno, izgublja sedaj svoj krtih. Samo v zadnjih dnevih je lesna industrija v Sloveniji odpustila več slo delavcev, da navedemo le dve večji tvrdki: »Jttgoles« v Črnomlju je odpustil okoli 250 delavcev, Bornova lesna industrija v Tržiču pa okoli 120 delavcev. Napovedujejo pa se še druge redukcije.
Osrednje tajništvo delavskih zbornic v Bel-
Gospodarstvo bivših političnih
režimov in pančevshi most
Belgrad, 30. dec.
V decembrski številki belgrajskega »Arhiva za pravne in društvene nauke« je napisa! vseučiliški profesor pravne fakultete v Subotici g. Mijo Mi-škovič zanimiv članek o produktivnosti investicij pri javnih delih o priliki graditve pančevskega mosta. V Iem članku objavlja ta splošno znani strokovnjak, da je ta most sta! državo skupno z malim mostom čez Tamiš 377 milijonov dinarjev (dela so bila izvršena l. 1933). Pri tem pa prihaja do zaključka, da padajo stroški za ta dva mostova manj kot ena četrtina na državo in več kot tri četrtine na nemške reparacije. Belgrad je vezan s svojim nekoliko oddaljenim predmestjem Pančevom z novim velikim mostom. Ko bo Donava pozimi zamrznila, tedaj pač ne bo treba potovati v Belgrad Iz Pančeva niti preko Subotice niti preko Novega Sada, kaiti Banat sam je sedaj vezan s trajno in stabilno zvezo z Belgradoni in Srbijo. Vendar pa popolnoma odpade korist tega mosta na račun reparacij ker bi se reparacije lahko izvršile tudi v drugem blagu, koristnejšim, kot oa ie bil materijal za ta most Nemčija bi nam dobavila na račun reparacij tudi slroie za proizvodnjo železa, lokomotive, vagone in druge mnogo potrebnejše
__	_	_	konstrukcije. Tako pa ie la most, ki |e stal državo
dosti in si lahko" privoščiš marsikako ugodnost. Ne I stvarno 377 milijonov Din, izključno 'lokalnega po-
da bi od svojega obilja kaj žrtvoval, daš večkrat kaj ubogajme. Zdaj si miren in si domišljttješ, da si dobrodelnik. O, kako se motiš! Kakor dolgo je kak siromak, ki resnično potrebnega pogreša, pa ga ti od svojeSa obilja a« podpiraš in si od svojega
mena, kajti čez ta most se ne bo razvijal niti izvoz niti uvoz, a niti ne notranji narodnogospodarski promet, kot je to slučaj n. pr. pri savskem mostu pri Belgradu ali Zagrebu. Miškovič pravi, ako bi se uresničil njegov načrt, katerega je objavil 1. 1926,
in bi se regulirala Sava od Siska do Krškega, bi to
stalo po tedanjih cenah skupaj 187 milijonov dinarjev. S tem bi se pa povezali Belgrad in vsa ostala mesta v naši notranji plovni mreži Tise, Drave, Save, Drine in Donave z Zagrebom in to na najcenejši način. Miškovič končno pravi, da je bilo v narodnogospodarskem pogledu popolnoma zgrešeno graditi ta dva mostova in potrošiti ogromni denar za čisto lokalne investicije. Na drugi strani Miškovič resno svari pred novimi investicijami za novi nameravani most čez Donavo, ki nai bi vezal Jugoslavijo neposredno z Romunijo! Kajti tudi v ta most bi morali vtekniti nekoliko tisoč vagonov železa (samo pančevski je porabil 2320 vagonov železa po 10 ton), kar predstavlja tako veliko količino, da bi se mogla zaposliti ena manjša visoka peč za proizvodnjo sirovega železa skozi celo leto. Za celo proizvodnjo teh tisočev ton železa bi se moglo zaposliti tisoče in tisoče delavcev pri nas. Zalo pa smatra Miškovič javne investicije za metalurgijo ne samo produktivnejše v narodnogospodarskem pogledu kot vse mostovne investicije, ka-tere so bile izvršene zadnja leta, ali se še nameravajo, pač pa tudi v narodno-socijatnem pogledu, Kajti z ozirom na sedanje stanje našega narodnega gospodarstva so samo prve opravičljive in utemeljene.
Iz tega članka odličnega srbskega pravnika, ki je izzval pravo senzacijo v tukajšnjih krogih, se vidi, kako osnovane so bile kritike slovenskega gospodarstva, ki je obsojalo neproduktivne investicije v čisto neprodukitvne svrhe, ne oziraje s« na sploise potrebe narodnega gospodarstva Sa držav«.
gradu se je zaradi izvajanj sankcij obrnilo na predsednišlvo vlade ter nn finančno ministrstvo ter je o tem koraku obvestilo tudi ljubljansko Delavsko zbornico. Vladi je bila izročena naslednja spomenica:
»Zaradi izvajanj sankcij proti Italiji postane velik del delavstva brez dela, zlasti v lesni industriji. Ta nevarnost Re že pojavlja, zlasti se že kažejo vidni znaki povečanja števila brezposelnih tudi v drugih industrijskih panogah, zlasti pa v lesni Industriji. Tajništvo delavskih zbornic stalno prejema poročila iz pokrajin o leni pojavu. Povečanje brezposelnosti zaradi sankcij se pričakuje v še večji meri. Tajništvo si dovoljuje prosili, naj so v državni proračun za 1. 1936-37 vnesejo potrebni krediti za podpiranje brezposelnih delavcev v Jugoslaviji.«
Ljubljanska Delavska zbornica je o tem ko raku osrednjega tajništva delavskih zbornic obvestila vse pri njej registrirane organizacije.
Izredni občni zbor belgraiskega pododbora društva rezervnih častnihov
Belgrad, 29. dec. Danes se je v .Vojaškem -lomu« (Ratnički dom) vršil izredni občni zbor belgrnisk"gn pododbora društva rezervnih oficirjev. Udeležilo se go je preko 600 rezerv, oficirjev tudi potrk sam je bil zelo buren in nap>>t. Glavna točka dnevnega reda so bile prav za prav samo volitve delegatov za vsedržavni Konjrrc- vendar pa je v krajših, nebrzdanih -zvajanjih prišlo na vrsto tudi poslovanje pododbora in komisn-riata, kar je vzdignilo med navzočimi veliko pralni.
Zborovanje je vodil g. Prtet Kočič. inšpektor notranjega ministrstva, ki je v uvodnih besedah pojasnil, kako je bil po odločitvi mestne uprave v Belgradu pododboru postavljen komisarijat Za volitve delegatov, 10 po Številu za vsedržavni kongres «o bile vložene tri liste: g. Ignjata Stefanoviča, g. Milan, Rodosavljc-viča in g. Krste Mihajloviča Prva list* je bila kompromisna, kateri so največ pripomogli k zmagi dijaki člani društva. G'nsovnnje se je pričelo ob 12.30 in je zaradi ze'o nepraktične tehnike trajalo t jo rio I7.VI brez kratkega odmora. Glasovalo ic 3% članov, za listo gospoda Stefanoviča je bilo oddanih 214 glasov, za listo p. Radosavljevičji 179, tu listo g. Mihajloviča pa J
Drobne novice
Torek, SI. decembra Melonija.
Koledar
Silvester, papež;
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrl gospod Walther Hollegha pl. Ilotlegau, poročnik fregate v pokoju. Pogreb bo dane« ob 4 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesli
= Odlikovanja sodnikov. Apelaeijsko so dišče je prejelo pošiljko pravosodnega ministrstva iz Belgrada, vsebujočo odlikovanja sodnikov. V Sloveniji je odlikovanih 35 sodnikov, katerih imena smo že objavili v začetku decembra. Ker so bila nekatera imena netočno reproducirana jih znova objavljamo. Odlikovani so bili starešine okrajnih sodišč: dr. Ožbold Ilavnig, Sv. Lenart; dr. Slavko Pušenjak, Murska Sobota; dr. Kari Tschinkl, Žužemberk; Fran Coš, Mokronog in Fran Muhič, Slov. Bistrica. Odlikovanja bodo prihodnje dni izročena odlikovancem.
as Iz sodnopisarniške slnžbe. Pred komisijo apelacijskega sodišča v Ljubljani sta napravila I. sodnopisarniški izpit zvaničnik okrožnega sodišča Roman Kramaršič in z v a ničnica Angela Ziernfeldova.
= Poročila sta se v soboto g. Florijan Gomišček, stavec Jugoslovanske tiskarne z gospodično Tvanko Prebil, hčerko ključavničarskega mojstra iz Gline. — Obilo srečo!
Na SUvestrovo v kino UNION!
»ržks:™ Sen silvestrove noCi
Je danes zadnjikrat na sporedu ob 16, 19-16 in 21-16 ur*. Krasni naravni posnetki zimskega športa v GARMISCH-PATENK1R0HNU, Bmeh m zabava v veseli družbi MAGDE 3GHNEIDER, njenega mnučardkega tovarlia WOLFA AL-BACBA RETTYA m 3 komikov: HANSA MOSERJA, R. RO MAN0V8KEGA in THEA LINOENA! !
potrebne vstopnico KINO IINION Telefon J2-12
— Gosp. Alojzij Demšar, misijonar iz Družbe Jezu,sove je odplul dne 29. decembra iz Genove proti Indiji, da v Bengaliji zastavi svoje mlade moči za širjenje kraljestva božjega. Približno 10.000 Din stane vožnja v Indijo. Kdo naj plača to vsoto) Sami Saj nima ničesar, ker je položil obljubo uboštva. Ali morda Družba Jezusova, ki mora oskrbovati 8—10 ljudi v Bengaliji ter graditi šole, hiše, cerkve itd. Kje naj jemlje za vse te stroške potrebna sredstva! Mi, katoliški Slovenci sami, hočemo storiti svojo misijonsko dolžnost kakor drugi narodi, da bo Bog nas blagoslavljal v domovini. Zato bodi naša obljuba: novi misijonar g. Alojzij Demšar hoče posvetiti svojo bodočnost, sobe vsega do smrti misijonskemu delu. mi pa prispevajmo z denarjem, da bo mogel to svojo življenjsko žrtev položiti v Bengaliji Bogu nh oltar i za Bengalee i za nas Slovence. — Doslej je prejela misijonska pisarna za potne stroške g. Demšarja naslednje prispevke: Centralna vinarna, Ljubljana 100 Din, J. Abramovič, mesar, Ljubljana 10 Din, Balane Franc, Maribor 20 Din. Zavarovalna družba »Feniks«. Ljubljana 100 Din, Neimenovani, Jama pri Žužemberku 30 Din, Neimenovana v Ljubljani 1.25 Din, B. Zilič, trgovec v Ljubljani 55 Din. dr. Franc Derganc, primarij v Ljubljani 30 Din. Pleško Anton, Ljubljana 10 Din, Pavel Erzin, Ljubljana 10 Din. Vsem darovalcem iskreni Bog plačaj! Stopite v naš bratski krog vsi verni Slovenci brez razlike in pošljite svoj prispevek nn Misijonsko pisarno v Ljubljani, Semeniška ul. 2.

Trajno gorela peč za drua
OKUSNA POCENI
Ogromen prihranek na kurjavi
Proizvod
osjeSke livarne
SELiZA SN TOVARNE STROJEV D. D. ■ OSIJEK
Samoprodaia za Ljubljano:
Franc Golob, železnina W0"0,a M"ca
—	PevBki tečaj za pevovodje bo priredila Pevska zveza dne 2. jan. v minoritskem samostanu v Ptuju. Začeli bomo ob pol 9, končali ob 3. Na vrsti bo važna snov in zanimiv razgovor. Tečaj bo vodil zvezin pevo-vodja prof. Marko Bajuk. Prinesite s seboj pesmarice Mohorjeve družbe. Pozivamo vse pevovodje ptujskega okoliša, da se tečaja udeleže zanesljivo in točno.
Kronična zapeka in niene slabe posledicc, posebno motnje T prebavi »e morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenie, z naravno
IFranz-Joseffovo
grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehaio na želodcu in črevjb, pa pijo Franz-Joselovo vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
0*1. r«*. 8. br. »M74/3S.
—	Glavna bratovska sklad niča v Ljub
ljani opozarja rudarje, ki so izstopili iz za varovanja, da se strogo ravnajo po predpisih § 50 skladničnih pravil. Priznalnino lel> nih 20 Din je plačati v predpisanem roku ali pa pravočasno prositi za odlog plačila. V Jugoslaviji hivajočim zamudnikom, k! so v naostankn s priznalnino za leto 1935. ter v tujini hivajočim rudarjem, ki priznalnine še niso poravnali, je za območje glavne bra tovske skladnice ljubljanske, podaljšan rok za vložitev tozadevne prošnje še do 1. febr. 1936. Kasneje došle prošnje se n« bodo več upoStevale.
—	Politična amnestija. Po končnem seznamu ljubljanskega okrožnega sodišča je bilo v sknpini A. politični delikti, pomilošče-nlh 180 oseb. Odpuščena jim je denarna kazen v celoti 20.220 Din. Najvišja denarna kazen je znašal* 4-300 Din. najnižja 60 Din.
—	Koledar za vašo pisarno in va8 dom.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani ima v svoji zalogi razjične koledarje za vsako priliko in okus zu bodoče leto 1936, in sieer: Ilustrirani buležul koledar — tedenski — vsak teden krasi krasen posnetek naših krajev, Din 16.—; Iieležni tedenski koledar Din 10.—; Serafinski tedenski koledar Din 10.—; Stenski koledar Din 6.—; Gospodinjski koledar Din 20.—; Koledar slovenskega gospodarja Din 10.; Misijonski koledar Din 10; Mali žepni koledarček, vezan v platno za Din 8.—, 10.— ali usnje Din 15.—; Zimsko-sportni koledar Din 12.—; Društveni koledarček P. Z. Ljubljana Din 6.—; Kongregaeij.ski koledarček Din 7.—; Obrtniški koledarček Din 12.—; Koledar Jadranske straže. Din 8,— ter razne blok koledarje (številke za vsak dan) po Din 2,— ali 6.—.
Naj bo stara al pa mlada vsaka pije „Naš £e»j" rada Čez fare tri devet vasi „Naš čaj" vse druge prekosi.
—	Po naredbi žel. direkcije v Ljubljani
smo morali vsi upokojeni drž. železničarji svoje legitimacije oddati za prolongacijo za leto 1936 že na dan 8. dec. 1935, pa jih še do danes nismo dobili nazaj. Marsikateri kronski upokojenec si ni mogel za božične praznike kaj boljšega privoščiti. Eden ali drugi je bil povabljen k svojcem, sorodnikom itd. pa se vabilu ni mogel odzvati, ker ni imel legitimacije za vožnjo. Nekoliko hitreje bi pri ravnateljstvu že lahko poslovali.
—	Za tridnevni izlet v Gorico in Trst z avtom od 4. do 6. januarja, se je treba priglasiti do 31. t. m. v pisarni »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpetrska vojašnica.
—	V skladbi »Božična noč« mora biti v predzadnjem in zadnjem taktu v basu f, pomotoma je napisan g in a. V besedilu tretje kitice jo pravilno »vetre ji bajke šepeče..'.«
—	Tatvina v cerkvi. Na Štefan dan popoldne ali zvečer je bil ukraden v Vel, Laščah iz zakristije župne cerkve majhen nizek kelih s srebrno kupo in pateno. V stojalu so bili trije srebrni vložki, ki predstavljajo Srce Jezusovo, Devico Marijo in sv. Jožefa — pod stojalom letnice 1905—1930.
Ljubljana
© Deputacija zaupnikov pri g. županu.
Včeraj dopoldne se je zglasila pri g. mestnem županu dr. Adlešiču deputacija zaupnikov delavcev, zaposlenih v mestnih pod jetjih. Deputacija je g. županu sporočila izraze spoštovanja in zvestobe vseh mestnih delavcev ter ga prosila za naklonjenost. — Zupan je deputacijo sprejel zelo prijazno ter obljubil vso svojo podporo in naklonjenost mestnemu delavstvu.
© Pojasnilo. Prejeli smo naslednje pismo, ki ga rade volje objavljamo: Članek v »Slovencu« od 28. t. m. pod naslovom »Kuj pravite?« bi po svoji stilizaciji utognil vreči svojo senco na poslovanje na magistratu tudi za časa mojega predsedništva. Dolžan som svoji reputaciji, da odvruem od sebe vsak sum nekorektnosti in neobjektivnosti. Nikogar, pa bodisi stranka, bodisi uradnik, nisem vprašal po njegovem političnem prepričanju. Vsako zadevo sem obravnaval zgolj s stvarnih razlogov. To načelo sem spoštoval tudi ob »podeljevanju služb«, kolikor sem prišel v redek položaj, da je bilo oddati kako službo, flnako je bilo s prošnjami za podpore. Vsako sem uvaževal, pa naj je prišla s te ali one strani. Izpričevalo objektivnosti moremo izdati tudi uradništvu, ki je vestno izpolnjevalo svoje dolžnosti. V vsem svojem poslovanju nisem mogel opaziti niti najmanjše pristranosti. Tudi ni bilo nikake pritožbe v tem pogledu razen ene ličoče se poslovanja v socialno - političnem uradu. Ukrenil sem takoj poizvedbe, ki pa so ostale povsem negativne. Zahtevajoč dokaze, rni je ovaditelj odgovor ostal dolžan. S prošnjo, da izvolite priobčiti to pojasnilo, beležim z odličnim spoštovanjem dr. Ravnihar.
Silvestrov peslri in	veMr
Novost za Ljubljano!	\ KINU SLOCl!!
Pri zadnji predstavi ob 21.16 url poleg filma Se hurno-rtstične zabavne točke, ki )ih izvajata (lana narodnega gledališča gg Daneš in Plin.
Nastop pevBkega odseka glasbenega druStva ..SLOGE" I
v»e pod geslom jefCT ftumorfa In smelta"
Vstopnice priporočamo nabaviti v predprodaji pri Blagajni kina Sf.OOE. Telefon 27-30
© Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani javlja v smislu zadnje okrožnice svojemu članstvu, da je kr. banska uprava zavrnila prošnjo za razširjenje taks proste policijsko ure za Silvestrovo. Ostane tedaj v veljavi uredba, ki določa za gostilne in restavracije do 2, za kavarne pn do 3, brez omejitve točenja alkoholnih pijač. Buffeti in vinotoči do 9. — Uprava združenja.
© »Veseli trije kralji« na Rokodelskem odru. Novega leta dan, dne L jauarja 1936 točno ob pol 8 zvečer priredi Kat.. društvo rokodelskih pomočnikov božični večer. Jedro tega večera tvori vesela trikraljevska igra, ki pa ima v sebi mnogo resnosti. »Vesel! trije kralji« so božična igra prav iz sedanjega časa. Nc smemo je zamenjati z igro »Trije kralji«, ki jo je vprizorila rokodelska igralska družina pred dvema iotoma. — Gotovo ho igra dosegla tak uspeh kot »Trije kralji« ali »Henrik, gobavi vitez«. Predpro-daja vstopnic ho jutri od 10—12 dopoldne v Rokodelskem domu. Komenskcgn ulica št. 12. Društvo rokodelskih pomočnikov vabi vse svoje prijatelje, da sc jutri zvečer zanesljivo udeleže običajne in prlljnbljene novolet-nice.
© Silvestrov večer v Trnovem bo priredilo »Prosvetno društvo« v svoji dvorani drevi oh 8 7,a svoje člane in po njih vpeljane goste. Spored zabavnega dela jc letos posebno skrbno izbran ter bo nudil vsem res mnogo prisrčnega smeha in veselja. Pripravljena ie dobro postrežba pri pogrnjenih mizah, godba društvenega orkestra, komična predstava, kupletl. šaljiva pošta itd. — Vstopnine ni. Vse člane in prijatelje vljudno vabi odbor.
© V počašfenjc spomina t dr. Slajnicrja daruje g. Kristina Oervena znesek 100 Din
Vlnoencijevi konferenci sv. Cirila ln Metoda v Ljubljani. Bog obilo povrnil
© Kino Kodeljevo bo igral jutri ob 5 in 8 dvojni spored: »Tu nekaj ni v redu« (Viktor de Kowa) in »Zob za zob« (Jakie Cooper), jutri ob 3 po znižani vstopnini »Zob za zob«.
© Bežigrajski nebotičnik. Na Silvestrovo opolnoči bo otvorjena kavama v bežigrajskem »malem nebotičniku«. Na vogalu Tyr-seve ceste in Trstenjakove ulice je podjetni restavrater g. Ciril Majcen zgradil štirinadstropno hišo, nazvano »mali nebotičnik«. V njej bodo v prvi vrsti higijensko lepo urejena privatna stanovanja. V pritličju pa bo j lepo in z vsem komfortom opremljena ka-! varna, ki jo pač Bežigrajčani potrebujejo, i Poleg kavarne bo pivnica za mimoidoče go-' ste in okrepčevalnica. Vsi lokali so urejeni , po najmodernejših načelih in zgrajeni tako, da bo gostom nudena vsa komodnost. V »malem nebotičniku«, ki ga je zgradil po načrtih inž. arh. Platnerja stavbenik g. Mavric, bo tudi hermetično zaprto keglišče. Tu se bo pač po zimi razvijalo živahno klubsko življenje. Za uslužbence kavarne so preskrb-ljona dobra in zdrava stanovanja. Imeli bodo na razpolago celo kopališče. V Ljubljani imamo sedaj 12 kavaren.
© Nesreča. Včeraj zjutraj je reševalni avto prepeljal v bolnišnico 31 letnega Rudolfa Pertota. mizarja iz Linhartove ulice 7. Por to t je v^ železničarski nabavljalni zadrugi nesel težko mizo, pod katero se je spod taknil, tako, da jc miza padla nanj. Miza je Pertotu razbila ves obraz, zlasti pa če ljusti.
Jutri pole V KINU UNIONU Marta Eggerth rnpme™kem
'S&Žff ..PtAVOLASA CARMEN"
© Pešpot ob Dolenjski cesti je že tako skrajno zanemarjena, da je prava muka hoditi po njej. Zakaj se mestna občina nič ne briga za stanovalce ob Dolenjski cesti, ki tudi plačujejo občinske doklade, nam je res uganka. Ugovor, da je Dolenjska cesta državna cesta in da jo mora vzdrževati državna uprava, ne drži. Saj sega mestni teritorij ob desni stran' Dolenjske ceste še daleč naprej od Rako^ lika. Da pa državna uprava ne bo_ vzdrževala pešpoti ob mestnih hišah, je več ko gotovo. Prosimo mestno občinsko upravo, da se vendar tudi za to pešpot malo pobriga ter jo vsaj nasuje z gramozom, da ne bomo gazili blata do gležnjev.
© Trk dveh avtomobilov. V nedeljo zvečer sta na križišču Miklošičeve in Tavčarjeve ulice trčila avtobus in osebni avto. Oba avtomobila sta_ občutno poškodovana. V avtobusu je bilo šest potnikov, vendar pa nihče ni bil poškodovan.
Maribor
Molita Obran - 60 letnih
Maribor, 30. decembra.
Danes praznuje šestdesctletnico rojstva znani in spoštovani mariborski lesni trgovec gospod Matija Obran.
Jubilant se je rodil 30. dec. 1875 pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Po končanih kmetijskih šolah ie v mladih letih služboval kot ekonom. Kot tak je pokazal izredno energijo in organizatorično sposobnost, Ljudje iz krajev, kjer je služboval, vedo še danes mnogo povedati o njegovem delu za dvig našega kmetijstva. L. 1907 se je osamosvoji! in se od takrat bavi z lesno trgovino. Kot trgovec je zelo sposoben in marljiv. S svojo vestnostjo in poštenostjo je svoje podjetie dvignil v lepo višino in si pridobi! mnogo odjemalcev.
Življenje našega jubilanta je bilo trdo in težko. V vseh življenjskih viharjih pa je ostal zaveden Slovenec in odločen katoličan. Pod navidez trdo skorjo se skriva mehko srce, ime! je vedno odprte roke za siromake, posebno mnogo je daroval za ubogo in zapuščeno deco. Vsega se je vedno žrtvoval družini, ki jo je vzgajal v strogo narodnem in krščanskem duhu.
Gospodu Obranu k šestdesetletnici iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo srečnih in zadovoljnih let!
□	Lepo zborovanje sadjarjev in vrtnarjev.
V	nedeljo dopoldne se je vršil v učilnici Vinarske in sadjarske banovinske šole redni letni občni zbor mariborske podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva. Občni zbor je obiskalo nad 100 sadjarjev in vrtnarjev iz Maribora in najožje okolice. Občni zbor je vodil predsednik podružnice ravnatelj Priol. ki je imel tudi zanimivo zaključno predavanje o zimskem škop-Ijenju sadnega drevja. Nn zborovanju so obravnavali delovanje podružnice v preteklem letu ter ponovno poudarjali veliko važnost čim največje solidnosti v sadni trgovini Sprejeti so bili nekateri sklepi o preusmeritvi delovanja v bodočem letu. Za predsednika je bi' vnovič izvoljen ravnatelj Priol. za tajnika pa inštruktor Aplenc
□	Izpopolnitev pouka v Glasbeni Matici.
V	šoli Glasbene Matice se snuje mladinski zbor in orkester V zbor se sprejemajo učenci osnovnih, meščanskih in srednjih šol med 0 in 13. letom, ki imajo posluh, veselje -lo petja in primerno predznanje. Mesečna ukovina j( 3 Din. revnejši so oproščeni. Uveden jc poufc v orke-sterskih instrumentih: kontrabas, klarinet, saksofon. oboa in flavta Poučujeta prof. Druzovič in Franc Potočnik.
□	Poziv hišnim posestnikom. Mestno poglavarstvo poziva vse posestnike odnosno upravitelje hiš na področju medne občine mariborske, da točno popišejo na podlagi posebnih popisnih pol. ki jih prejmejo od mestnegH poglavarstva, imenoma vse v svojih hi«ah se nahajajoče osebe ter njihov poklic, stan ter rojstno leto po stanju s t jan. 19V5. Popisne pole se morajii izpolniti v teku treli dni po prejemu ter vrniti občinskemu organu.
□	Smrt kosi. Na Bctnavski cesti 18 je umrl v starosti 63 let zasebnik Franc Hbtzl. — V bolnišnici je umrl >2-lotm upokoieni narednik-vodnik Andrej Maver. Svetila jima večna luč!
□	Ljudski oder. V četrtek ečer ob 20 bo sestanek na odru Vsi!
□	Kako je to mogočo? Vsa mariborska slovenska javnost sc bori proti zaposlovanju inozemskih uradniških in tehničnih moči v mariborskih podjetjih. Zaradi tega se še ljudje tem
Kašelj in hripavost
nblažtjo Mr. Bahovčevi »Smreka« bonboni, sestavljeni iz smrekovega ekstrakta in mentola. Radi tega zrahljajo katar, olajšajo izločanje slu® ter desinficirajo usta in grlo.
bonboni
v lekarnah in drogerijah zavitek Din 4.— in 6.—.
Apoteka
Mr. L Bahovec
Ljubljana, Kongresni trg 12.
bolj čudijo, če zvedo, da se neka oseba nemške narodnosti iz Avstrije, ki je zaposlena v mariborski tovarni, sama hvali, da li jc neka mariborska nacionalna organizacija izdala potrdilo o slovenski narodnosti itd. To potrdilo je bilo priloženo baje tudi prošnj: za podaljšanje bivanja v naši državi
□	Davčne zadeve. S L jan. 1936 se začne nova taksna doba za odmero lopolnilne prenosne takse, ki traja do 31. dec. 1940. Rok za vlaganje predmetnih prijav je od 1. dc 15. jan., na kar davkoplačevalce opozarjamo.
□	Poročili so se v Mariboru: Konrad Ivan in Djonšek Rozalija, Baje Matija in Sen Frančiška , Čižek Kari in Pire Avguštini., Kos Rudolf in Svenšek Štefanija, Stepišnik šteian in Kolenc Marija, Lepenik Martin ir Kovačič I erezija. Novoporočencem obilo sreče!
□	Okusen, zdrav krnh in najfinejše pecivo Vam nudi pekarna P.akuša — preje Rohaus.
□	Tri žrtve pretepa. V mariborsko bolnišnico so pripeljali v nedeljo ponoči reševalci kar tri žrtve enega samega pretepa, ki se je odigral v Framu. Spopad med fanti je izbruhnil okrog polnoči. Na mestu sta obležala 34-letni Franc Bračko iz F'rama z ranami na glavi, zlomljeno levo roko ter s poškodbami na hrbtu, 24-letni Feliks Česnik iz Kopivnika pri Framu, ki je dobil strahovito rano na prsin, tako da je njegovo stanje zelo resno. Poškodovana je bila Bračkova žena Marija, ki je prišla branit moža
Celie
& Silvestrov večer družabnega klnba bo
danes v veliki dvorani ljudske posojilnice. Program večera je zelo skrbno izbrar in bo nudil vsakemu nekaj. Na programu so razni solospevi, humoristična igra s petjem »Ztljubljena zaročenca«, inproviziran nastop, opereta v enem dajanju »Zaklad v hiši« ter polnočna alegorična slika. Ves čas bo igrala izvrstna godba.
<& V Marijini cerkvi bo danes ob 5 popoldne za zaključek leta pridiga, nato Iitanije ia slovesno Te Deum.
& Na osnovni šoli šolskih sester je bilo za božič obdarovanih 180 učenk. Vodstvo se najlepše zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k tej obdaritvi, zlasti pa Ljudski posojilnici v Celju, ki je prispevala 500 Din.
& V celjski okolici je preveč divjačine. V nedeljo dopoldne je imela podružnica Sadjarskega in vrnarskega društva v Celju (v prostorih hivše okoliške občine na Bregu) svoj redni letni občni zbor. Zborovanje je vodil ob lepi udeležili namesto obolelega predsednika g. M. Levstika in odsotnega podpredsednika g. Mi-helčiča, tajnik g. Petrak. Na dnevnem redu so bila običajna poročila odbornikov, iz katerih je razvidno, da šteje podružnica .138 članov im da je blagajniško stanje povoljno. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor Pri slučajnostih je bil sprejet predlog posestnikov iz Košnice. naj bi podružnica napravila na merodajpo mesto vlogo za odstrel divjačine, ki se je v zadnjih letih v Košnici in Liscah zaradi nei^vrševanja lova s strani lovskega zakupnika, prekomerno namnožila in dela posestnikom zelo veliko škodo ter že skoraj ogroža njih eksistenco
•0" Delavstvo tovarne Metka v Celjo se najlepše zahvaljuje tovarnarju g. Weinbergerju za božičnico.
Pri lenivost! črev
j« naravna
Franz-Josefova
grenka roda prijetno dobro učinkujoče domaČ« sredstvo, ki zmanjšuje težave, ker večkrat že male
množine dobro delujejo. Bog, po min, aoo. pod. 1« u*r. »d*, g-br. IM86, V. K
Cerkveni vestnih
V	stolnici se bo novegra leta dam pni poaiitifikiulnl maši ob desetih izvajala Fnlikerdeva Mistia <Orieii6 ex alto<, Proinrlov gTadualni Fidkarjev o for bori j.
V	uršulinski cerkvi se bo 1. Jani. 1936 prt »v. mafii ob 6. uri pelo. P. Hug. Sattner. Mafia kviftku srca, 4 deli. M. Eleonora. H. OhnovHev mbljub (O Jezu«, kralj nebodke slave). Mitlerer: O tiha blažena .sveta noc. 9t. Premrl: In zx>pet priiftla noč si sveta. Oollor: V zakramentn vse siLadko«ti op. 5. St. 11), Kimovec: Hvalnica (150. [»»Im).
Cerkev sv. Jožefa. Na prar/niik obrezovanija Gospodovega ob 8 «v. mnfta z blatros-lovoni, pri kaiteri se [>o.|o boži&ne pesmi: 1. Pred Tebe božje De»te (»t-ar bofcični-i lbapev neznanepra skladatelja. 2. Zvelif-ar nami se Je rodil, al. A. Vavften. S. Glej zvezdice božje, zl. L. Bolar. 4. Poglejte čudo ne frodri, tA. Gr. Riihar. ft. NoS božkina, zl. p. H. Sattner; v«e s »premi-jevainjem orkestra.
Cerkev M. H. v Kriifitikah. Na praznik obrezovanja Go«podoveMra ob pol 11 kv. mn&a z blasroslovom, pri kaileri se pojo sledeče lxrftične pesmi: 1. Po konpn narodi, zl. St. Premrl. 2. Rndmj Novek moj. zl. L. Ovek. 3. V naročju božjo Matere, zl T. Gruber. 4. Noč bož/ična, zl. p. TI. Saittner; po mnfii: ."i. P n,s t. j rei Iv, spanja. 7A. M. Smoloj; vse s spremijevanjem orkestru.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA — začetek ob 20
Torek. SI. deeemhr* ob si: Veneta hniin pot fzven. Znižano CPiue.
Srp.la, 1. la-nunrjn oh 15: Uboga .lutka, tviven. Olo-boko znižane ceno o,l JO Din nmvjsdoJ. Oh -n-
ntroktoi vampa. Izve- Cllohokn 7,n<i->n-no o,..... ...t
'51 T>i'ii navzdol. Ceta-tek. ?. januarju: Otroci. Ho.I CKrtak. P«t«k. 3. ianuarja: Z uprto.
OPERA - začetek ob 20 Torek, JI. decembra ih 21: Ph-s v Snuoju. tmven. (Ho
bokn Miif.nnc cono o<l .KI T>in inivziioj Sreida. 1 januarja oh Ifl: Sivti /InMn. meh tnlliihlle-nlh patron. Izvem. (llolwko /.nifcnTie eeno nrl :l(l P'" n»vwM. — Ob M: .-llrfn. t-/.ven. a<wtu,h. mt. Adrlan. Znižane eeno. četrtek, 2. januarja: Salome Rod B.
MARIBORSKO EDAI I^F
Torek. S1. decembra ob : Veseli kmetit. Prvič.
Hreda. l januarja oh Bafadem. Ob \'rs,:!i k met i č.
Oetmtak, t j*uiuwj* M: V—t. UeU A.
Nase banke v L 1934
V belgrajskem tedniku Privredni pregled objavlja prof. Vladimir Rosenberg nekaj statističnih podatkov o poslovanju naših bank, delniških družb v letu 1934, iz katerih posnemamo:
Število bank je bilo najvišje leta 1930, ko jih je bilo 659 s 264 podružnicami. Do leta 1933 je število bank padlo na 620 z 209 podružnicami, leta 1934 pa obsega statistika samo še 615 bank s 171 podružnicami, lz tega je razvidno, da se je podružnična mreža naših bank v krizi še bolj zmanjšala kot število bank. V 5 letih je število bank padlo za 44, število podružnic pa se je zmanjšalo za 93. Podružnična mreža naših bank, ki je bila že itak redka v primeri z drugimi državami, kjer ima n, pr. samo ena velika banka nad 1000 podružnic, se je skrčila na minimum, vendar pa v naslednjih letih ni pričakovati še nadaljnjega zmanjšanja števila podružnic, ker je reorganizacija naših bank v glavnem zaključena.
Bilanca izkazuje tele glavne postavke (navedli smo tudi podatke iz leta 1933 po statističnem letopisu za to leto, vsi podatki so pa v milijonih Din):
Aktiva:	1930	1933	1934
gotovina	1.668.7	885.4	880.9
menice	5.595.9	4.168.9	3.915.8
lombard	497.4	153.7	140,1
hipoteke	710.2	852.0	879,3
tek. računi	7,071,1	4.478.1	4.003.7
ost. dolžniki	1.336.0	989.0	723.3
vredn. papirji	1.292.2	1.012.7	898.5
nepremičnine	804.4	994.4	1,083.6
inventar	37.3	47.2	29.1
Pasiva:	1930	1933	1934
glavnica	2.957.8	2.785.1	2.542.8
rez. fond	566.3	522.8	4C0.0
ostali fondi	251,8	373.1	368.2
hran. vloge	10,294.1	6.360.0	5.388.7
tek. računi	2.909.6	1.938.8	2.103,1
upniki	954.1	383.6	568.5
reeskont	738.1	1.280.0	1.036.7
akcepti	72.9	75.6	63.0
pok. sklad	105.4	125.2	118.3
bil vsota	20.202.3	14.839.9	13,332.9
lz tega pregleda je razvidno, da so se vloge pri bankah zmanjšale v teku zadnjih 5 let za skoro polovico. Boljše so se držale vloge v tekočem računu. Zaradi sanacije nekaterih zavodov se je znatno zmanjšala tudi glavnica z rezervnim fondom vred.
Pregled navaja tudi statistiko vseh hranilnih vlog pri denarnih zavodih (vštevši Drž. hip. banko,
Poštno hranilnico s čekovnimi računi vred in samoupravne hranilnice). Vloge vseh teh zavodov so znašale leta 1930 13.839 milij. Din, pa so se do konca 1934 zmanjšale na 10.068.7 milij. ali za 28%. Pri ; tem pa je upoštevati, da so vloge pri privilegiranih zavodih znatno narasle, dočim izkazuje padec skupina samoupravnih hranilnic, še bolj pa skupina bank.
Poslovno leto 1933 je 242 zavodov zaključilo z izgubo 330.4 milij. Din (ti zavodi so imeli 760.1 milij. Din glavnice in je njih bilančna vsota znašala 3.177,9 milij.). L. 1934 izkazuje izgubo 248 zavodov v znesku 54.0 milij. (pri glavnici 431.6 in bil, vsoti 1.939.1 milij. Din).
Svoje poslovanje je zaključilo z dobičkom leta 1933 363 zavodov v skupnem znesku 196.0 milij. (glavnica 1.754, bil. vsota 7.665.5), leta 1934 pa izkazuje 280 zavodov dobička 100.3 milij. (glavnica teh zavodov znaša 1.992,7, bilančna vsota pa 10.912.2 milij. Din). Skupni poslovni rezultat je za 1933 605 zavodov z glavnico 2.514.1 in bilančno vsoto 10.842.9 milij. izkazuje izgube (odbitku dobičkov) 134.4 milij. Din, dočim izkazuje za 1934 528 zavodov z bilančno vsoto 12.851.3 milij. Din skupno čistega dobička (po odbitku izgube) 46,3 milij. Din. Glavnica že omenjenih zavodov za 1934 tvori 95.4% vse delniške glavnice, bilančna vsota pa 96.4% vseh bilančnih vsot vseh zavodov v državi. Razliko je pripisovati zavodom, ki v letu 1934 niso delali, pa so izkazali računske zaključke z izenačeno bilanco.
AdrinilA švedska kartoteka v obliki kniige ■l»B»la» nudi vsakemu podjetju najhitrejši in najsigurnejši ptegled v kmigovodstvu. Ker se razven patentiranega mehanizma izdeluje vse doma, se je pocenila ta kartoteka za SO %.
Zastopstvo za Jugoslavijo:
M. Tičar
Ljubljana, $elenburgova ulica 1,
kjer dobite tudi vse pisarniške in tehnične potrebščine v največji izberi in po nainižjih cenah.
Povečanje podpor za nezaposlene
Organizacija posredovanja dela
Ministrstvo za socialno politiko je izdalo na-redbo o preskrbi nezaposlenih delavcev in nameščencev, ki je predpisana na podlagi uredbe o organizaciji posredovanja dela, odredb finančnega zakona za 1. 1934-35 ter zakona o zavarovanju delavcev iz leta 1922.
Uvodno so naštete splošne odredbe, ki se nanašajo na javno službo posredovanja dela in pomoči nezaposlenim delavcem, dalje ugodnosti javne službe posredovanja dela, naloge uprav posredovanja dela ter osnovanje in ukinjanje uprav po-Cr*- sredovanja dela. Drugi del naredbe prinaša določila o samoupravi, in sicer o članih samoupravnih organov, o postavljenih, voljenih in dodeljenih članih, nadalje prinaša poslovni red samoupravnih organov, določila o zastopanju uprave in razpolaganju z imovino, nadalje o poslovanju Osrednjega odbora za posredovanje dela, določila o organizaciji borz dela.
Važna so določila 4. poglavja, ki vsebujejo podpore. Podpore se dele v 4 vrste: redne, izredne, potne in trenutne podpore v gotovini in naravi. Za redne podpore je določena posebna skala. Pravico do teh podpor ima vsak delavec, ki je bil zavarovan najmanj 200 dni (8 mesecev) ali v času dveh let od dne prijave nezaposlenosti imel 300 dni socialnega zavarovanja. Redna podpora se deli v osebno podporo in družinski dodatek. Višina redne podpore je odvisna od mezdnega razreda, v katerem je delavec bil zavarovan. Dodatek za družino se računa za vsakega nepreskrbljenega otroka, največ do 3. Redne podpore so naslednje: I. mezdni razred 20, za prvega otroka 25, drugega 30, tretjega 35, II. do III. mezdni razred 30 (35, 40, 45), IV.—V. 40 (50, 60, 70), VI.—VII. 50 (70, 80, 90), VIII.XIX. 60 (80, 95, 110), X.—XI. 70 (100, 115, 130) in XII. 80 (110, 130, 150).
Izredne podpore se dajejo samo iz razpoložljivih sredstev, t. j. 20% v proračunu določenih kreditov za podpore ter iz rezerve za izredne podpore, kar odredi osrednji odbor, vendar ta znesek v 1 letu ne sme biti večji kot polovico rezerv v začetku leta. Izredno podporo dobe lahko delavci, ki so bili vsaj 5 mesecev prijavljeni kot nezaposleni. Za vsaka 2 meseca članstva v rednem delavskem zavarovanju se more odobriti 1 teden izredne podpore.	p
Naslednji členi prinašajo določila o organizaciji javnega posredovanja dela, podjetjih za posredovanje dela, o denarnem poslovanju javne službe posredovanja dela.
Določila o nezaposlenih rudarskih in topilni-ških delavcih ostanejo v veljavi.
Med zaključnimi določili je važno določilo, da morejo uprave posredovanja dela v primerih dolgotrajne nezaposlenosti in velike potrebe nezaposlenih delavcev poleg redne podpore odobravati tudi dodatno izredno podporo 150 Din za nezaposlenega delavca in 50 za vsakega nepreskrbljenega člana družine, ki živi z njim v istem gospodinjstvu. Poleg tega pa more tudi ministrstvo podvojiti odstotke potnih in trenutnih podpor v teku ! enega leta od uveljavljenja te uredbe Uredba je 1 stopila v veljavo z dnem objave v »Službenih no-vinah« z dne 28. decembra 1935.
Naši kliringi
Borza
Dne 80. decembra 1036.
(	De iiii i
Danes so narasli vsi tečaji z izjemo Prage, ki je popustila. Tečaj dinarja je v Curiliu (»pustil na 7— in Je primerno narastel tudi tečaj švicarskega franka pri nas.
Denarni zavodi so plačevali danes efektivne bre po 2.95—8, dočim so jih v soboto plačevali po 8.05—3.10.
V zasebnem kliringu jc avstrijski šiling narastel na ljubljanski borzi na 9.10—9.20, nn zagrebški borzi na 9.155—9.256, na belgrajski pa na 0.0888—9.1386. (irški boni so notirali v Zagrebu 29.85—80.35, v Belgradu pa 29.15—29.85. Nemška marka je v Zagrebu popustila na 14 03- -14.13. v Belgradu pa na 13.90-14.10. Angleški funt je v Zagrebu narastel na 248.91—250.51 v Belgradu pa je notiral 249.50 blago. Španska pezeta je notirala v Zagrebu 0.69 —6.79, v Belgradu 6.70 OHO.
Ljubljana. Amsterdam 2975.28 2989.88, Berlin 1750.08 1709.95, Bruselj 738.11—743.17, Curih 1424.22—1431.21), London 216.05—218.11, Ne\vyork 4851.07—4887.38, Pariz 288.99—290.43, Praga 181.19 —182.30.
Promet na zagrebški borzi je znnšal brez kompenzacij 3,395 525 Din.
Curih. Belgrail 7, Pariz 2.3(2, London 15.15, Ne\vyork 307.625. Bruselj 51.95 Milan '24 7 5, Madrid 42.10, Amsterdam 209.20, Berlin 123.75. Dunaj 57.30. Stockholni78.10, Oslo 76.10, Kopenhagen 67.65, Praga 12.77. Varšava 58. Atene 2.70, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Hclslngfors 6.68, Buenos Aires 0.8325.
Vrednostni pnpirji
Tendenca je ostaln v glavnem neizpreinenjena kakor ludi tečaji. Promet jo bil slab. posebno na zagrebški borzi.
Ljubljana. 7% inv. pos. 77—78. agrarji 4-1—45, vojna škoda promptna 313—358, begi. obv. 60—62,
8% Bier. pos. 80-82, 7% liler. po«. 70—71, 7% pos. DHB 76—78.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. po«. 78.50 bi, vojna Skoda promptna 358 -356 (351). begluške
obveznice 60 den., dalm agrarji 60 63. Bier. l>os. 82 bi., 7% Bier. pos. To 71. Delnice: Priv. agr. banka 234 235 (235), Trboveljska 120—190, Osj. sladk. tov. 180 bi.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos 78.50—79 (79.25. 78.25). vojna Skoda promptna 350 856.50 (856.26), 2. (856 50), begi obvez. 64—64.50 (64), dalm agrarji 61.50 62.25, 8",', Bier. po«. 82 bi, 7% Bier. pos. 71—71.50, 7"'„ pos. DIIB 79.50 80 (79), 7% stal), pos. 78 hI. (78). - Delnice; Narodna banka 6375 den. ((5380), Priv. agr. banka 228.5T —'231 (231, 228).
Žitni tre
Tendenca je na žitnem trgu zelo čvrsta. Pozna se, da kupuje predvsem Privilegirana izvozna družba. Tudi iz južne Srbije Je povprašovanje znatno. Ponudbe so pa ludi zelo slabe, saj jo dovozov zelo malo. Izvoz, koruze je znaten. Cene so danes zopet narasle. Tako stane pšenica žo 172.50 do 175, koruza pariteta fndjija 112-115. prekmurska pn 118-120 Moka, ki je že prejšnji teden narasla v ceni za 5 [Mir. je dane« ponovno narasla za 2 in |m>1 pare pri kg. Tudi na ljubljanski borzi so bile notacije zvišane.
Ljubljana. Pšenica bač. 78 kg 2% in ban. 78 kg 172 50 175, oves slav. 137.50 140. koruza času primerno suha 112-115, prekmurska 118- 120, moka ničla bač. in ban. 270 —280, št. 2 250—255 št. 5 230 - 235, otrobi debeli 110—115
Novi Sad. Pšenica neizprem. ovc« bat., srem. In slav. 186—187.50, rž ne notira. Ječmen in koruza neizprem., moka bač. in ban Og in Ogg 260— 270, St 2 230—250. št. 5 210 —230, št. 6 190 -210, št. 7 155-1(55. SI. 8 105 110, srem. in slav. Og In Ogg 246—255, št. 2 225 286, št. 5 '205 215 št. 6 185- 195. št. 7 153 -160. St. 8 105-110. Tendenc« vzdržana. Promet srednji.
Slirtl
Za nemški in italijanski kliring oh-; javlja Narodna banka za 26. december samo saldo.
Ta je znašal v prometu z Nemčijo 382 milij. Din j (20. dec. 378 milij.), v prometu z Italijo pa je ostal i na 178 milij.
Kliring z Bolgarijo izkazuje zmanjšanje j salda od 290.000 Din dne 20. dec. na 185.000 Din; ; na izplačilo se čaka 88 dni. Tudi v prometu s T u r e i j o se je saldo zmanjšal od 20. na 26. dec. - od 1.150.000 na 1.081.000 Din. Čakalna doba znaša ! 30 dni.
Vprašanje glasovalne pravice delničarjev. V
predlogu novega trgovskega zakonika je urejeno vprašanje glasovalne pravice delničarjev tako, da je določen za vsakega delničarja 1 glas (v g 267). Ker doslej ni bil običaj, da bi na delnico pripadal 1 glas, je bil v podrobni razpravi ta člen rezerviran in je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisala anketo pri vseh delniških družbah na svojem področju Anketa vsebuje dve glavni vprašanji: 1. kako je pri vaši družbi urejena glasovalna pravica, posebno če ima vsaka delnica glasovalno pravico in če je določeno maksimalno število glasov za posameznega delničarja, 2. kakšno stališče zavzemate do zakonskega predloga in kako bi bilo urediti glasovalno pravico.
Insolvence v Vojvodini. Leta 1935 je bilo v Vojvodini 32 poravnav (1934 58) z aktivi 14.25 (25.98) in pasivi 15.83 (2(5.726) milij. Din. Zasebnih poravnav je bilo 8 (4) z aktivi 1.88 (0.27) in pasivi 3.45 (0.57), milij. Din. Konkurzov je bilo 4 (14) z 0.345 (1.28) miiij. Din aktiv in 0.51 (2.28) milij. Din pasiv.
Vprašanje trenerra za lahko atletiko
Maribor, 30. decembra.
V	nedeljo popoldne se je vršila konferenca mariborskih lahkoatletskih klubov s predstavniki novo osnovanega »Turistično-sportnega odbora z.a dvig lahke atletike in za pripravo lahkoatletov za olimpijado v Ljubljani«. Odbor sta zastopala gg. Danilo Sancin in Cek. Razgovor je bil o načrtu nastavitve lahkoatletskega trenerja v letu 1936 za vsa mesta Slovenije. Stroške trenerja bi nosil navedeni odbor, ki bi dobi! sredstva iz podoore banske uprave in ministrstva za fizično vzgojo. Razgovori niso bili končnoveljavno zaključeni, ker mariborske klube predvsem zanima, koliko časa in kdaj bi ta trener mogel delovati v Mariboru. Ker namerava istočasno tudi lahkoatletska zveza angažirati posebnega športnega učitelja za lahko atletiko za teritorij vse države, bi se dalo na ta način ustvariti kombinacijo, da bi v Mariboru delovala nekaj časa odborov trener, potem pa zvezni učitelj,
kar bi našim lahkoatletom nedvomno koristilo. •
ZIMA V ŠVICI (Švicarske smučarske šole)
V	nekoliko dneh je sneg napravil zimsko sliko v celi Švici, Sezona se je takoj začela. Gorske železnice, ki stalno prometajo izmed dolin in mest za startanje, prihranjajoč čas sportašem, so že v pogonu. Tereni z.a smučanje, ki se neprestano pokrivajo z lahko snežno naslago, prožajo dan za dnem in od nedelje do nedelje tisočim neizčrpno radost in daleč od velikih komunikacijskih cest čaka lepota še nepoznanih smučarskih predelov na svoje odkritje,
Drugi del zime, januar, februar in marc, donaša velike športne tekme. Vaje so predpogoj za vsako zmago. Zato so že s prvim snegom začeli povsod tečaji. Ravno tako se tudi moštvo, ki bo sodelovalo na olimpijskih igrah, vadi v čvrstem snegu zgodne zime. Čez 70 zimskosportnih krajev in mest ima svojo smučarsko šolo, ki je priključena i Švicarski smučarski zvezi. Tečaj v enostavni, preizkušeni švicarski edinstveni smučarski tehniki je najboljša priprava ne samo za tekme, temveč ludi za užitek divnih potov,
Potovanje v Švico se je pocenilo izvanredno zaradi mnogoštevilnih posebnih vlakov, a bivanje v zimskosportnih krajih z novimi pavšalnimi ugodnostmi, t. zv. bivanje po prosti izbiri. Lahko se računa z jakim prihodom gostov.
*
Iz ruskega športa. Težki atlet Vladimir Kry!ow je postavil dva nova sovjetska rekorda v dviganju uteži. Z levico je sunil 83 kg 90 gr, z desnico pa 96 kg 500 gr,
10. januarja bo v Moskvi start za smučarski pohod v Leningrad. Udeležili se ga bodo štirje smučarji, ki so v letu 1911 presmučali isto progo v 12 in pol dneh. Tedaj so bili stari od 18—25 let, danes so pa že precej priletni, in sicer je eden star 42, najstarejši pa celo 50 let. Pred 25 leti so
bili vsi štirje Izborni smučarji in lahkoatleti. Pravijo, da bodo za omenjeno progo rabili sedai samo 10 dni.
V sovjetski Rusiji polagajo veliko važnost na vzgojo športnih učiteljev. Imajo štiri institute za telesno vzgojo, kjer študira okrog 4000 dijakov. Poleg raznih ved se poučujejo špeeijalni predmeti, kakor gimnastika, lahka atletika, športne igre, ro-koborba itd., teoretično in praktično. V zadnjih dveh letih, torej v tretjem in četrtem lelu »e jpe-cijnlizira vsak študent za gotovo športno panogo. V zadnjem letu je absolviralo Solo na vseh štirih zavodih 415 oseb. I e-li so sedaj učitelji ali trenerji v telesnih vajah. Poleg teh zavodov imajo v Rusiji v 20 mestih še šole za telesne vaje, kjer |e približno 5000 slušateljev, ki postanejo športni inštruktorji ter športni učitelji v tovarnah, športnih organizacijah in drugod. Telesne vaje so v Rusiji zelo priljubljene, in jc zato naval na šole za telesno vzgojo velik. V tekočem letu jc samo na moskovski šoli prosilo tftOO kandidatov za sprejem.
Smučarstvo na dolge proge je v Rusiji zelo priljubljeno. Sedaj potujejo po najrazličnejših krajih večje in manjše skunine s smu'mi — med njimi je tudi več žensk —, ki sc podajo na zelo dolge ture.
Naša udeležba no zimski olimpijadi je naia dolžnost. Zatorej podpri dinarski dan, ki bo 12, januarja 19361
SK Slo r mi vnbl v* iMa.no tn prijatelje klubu n« ntl vostrovnujo kluba, 1:1 Im, d 1111 p zvisVr v roaLUiiI KruSt«, Ml,-to poleir iKTiJ'n. Oti tej priliki Ml ktuli vsem srei>no ln veselo novo leto.
-Va Poklj"ki J,; Sr vedno fens 1 lil HtiiNrn. zato «e ' lx»l<i sinu t1 nrjl fruz praznike rinil podali un visoko Pokljuko, Športni klnli Trlirlav na Hlodu imkrbuje nn tlralskl planini — 10 minut o,I Mr/lovn Stnnlenen — liloiskn kn<-o In nndt smučarjem i'imenu preno^IftAn tn prehrano. Tudi kodo nn Mpanskt Planini I7M m — i oflkrbnjo tn klub ln je z vsem iKilrebnMn dobro oskrb-: 1J on a In bodo smučarji dobro r#.treženl, Simifurji!
Podpirajte mladi nf-ilnl klub blejskih športnikov! Vsa ' i ki jami i ln itnle rndevolje.
h jitnoel boksarske sveze Olimpijski dan v lel n IMG bo ilruini nedeljo v mesecu juniji; l. J. dne 7. Ju-■ ui,ia 19.H1 Toku dne morajo vno športne iu vltefcke or-I Knnizne-iije prirediti) tekme s svojimi pnlbolJAilni s|K>rt-ntkl, dn so Is, nn In nnHn nilMilTontiirnla 1110.' iinSotf« : sporUi. Ker je to z.ndnji olimil-ijskl dan prrtl iwllio.|om , lin XI. olimpijske iRre v llerMn, le treba napotit vse sile, iln bo to dan kar najbolje uspe! in sle.or moralno ter ninteritolno Cist' dohodek vsoti tekem ln driifrih 1 prireditev, ki bodo nn dan 7. junij,1 IMS. (nr Iz. j ključno v korist illmpljskoffn fondu, s knlnilm se Uido fitaannirnlo priprave in ndeloij.lm ,inj$e re.prer/.e.n1«mee 1 zji XI. nlllnoljnke ture v I5erllnu
o prtvlnjl nnro«ihi p. ministra /a tolfvno vzjtoJo : i7.vo1i1o prnvo^asno ohvostiti vse jKviroiono orpauvi/a j c.i.ln lor lih onozoriti, -ia se ic ntrikt.no dr?.e. I	Dalje priporoma ministrstvo aa Mesno v7.jro.io na-
roda s svojim dopisom St. flfiofi z dno 2.0. rim-. IMS na-knn sroftk jadransko nlra-žo. Zrohanjo ho 9 Miruarja 193f>.
Klubi so napmflajo. da radi prodMoJf^ofj* ob*WL
jfa zhorn plavajo Manarino.
VREMENSKO POROČILO
z dne 30. decembra 1935: Bistrica-Roh. jezero po stanju dan««: .1 C. dotnjo. rnie-pra 1 cm. Smuka neugodna.
Kranjska f/nra j>o »t-an.ln danes: 3 C, barom^or Ktotfii mirno, dežuje, 30 wn Južnejcn sne^a. Snurka manj u prod n a.
Kofce dne 29. doc.: 1 C. Jnžon sno*. Smuka ugodna.
Kulturni obzornik
Milan Kajč: Odmevi Mure
Samozaložba, str. 160.
Povem takoj v začetku: Milan Kajč pomeni novo mnogo obetajoče ime v slovenski književnosti. Baje še sedi na srednješolskih klopeh in so Odmevi Mure, ki jih je izdal v samozaložbi, njegovo prvo delo, toda že z njim je pokazal, da ima velik pripovedovalni talent, ki se utegne v bodoče razviti v zelo dobrega slovenskega pisatelja.
Prekmurje Je bil nekaj časa literarni predmet nedomaSim pisateljem (Malešič, Kozak), v zadnjem času pa je zaživelo v delih prvega in najizrazitejšega prekmurskega modernega pisatelja Miška Kranjca, ki je tudi eden najplodovitejših sedanjih naših pisateljev, orientiran seveda v zadnjih knjigah popolnoma — ne samo naturalistično, temveč celo materialistično. Z Milanom Kajičem se pojavlja nov prekmurski pisatelj, svež in nov, toda notranje precej soroden Mišku Krnnjcu. Morda posebnost pokrajine sanie deluje tako svojsko na svoje opisovalce? Prekmurje pri Mišku Kranjcu in pri Milanu Kajču je eno in isto: široko odprta pokrajina, ki jo preprezajo kolnlki, ohdnni z jag-njedi; oddaljene vasi, med katerimi se sprehajaš s kolesom; uSitelJstvo, ki deluje prosvetno po domovih; lirična pokrajina z mlini, potoki, močvirji, pticami in ribami, s cigani in njihovo romantično ljubeznijo, ter kmeti, ki govore o agrarni reformi, so akopL okrutni, gospodovalni, ki se branijo
otrok, ker jim razdeljujejo jiosestva in zato pošiljajo sinove v bogoslovje, dekleta pa v samostan, nn drugi strani pa so pobožni do skrajnosti, kar pa je često le hlimba in pretveza za lenobo. Milan Kajč je na 160 straneh zbral 24 novel in črtic iz Prekinurja in reči moram, da so nekatere teh črtic, kratkih silhuet res dovršene umetnine, plastične in polnokrvne in ludi umetniško zaokrožene. »Malic je prekrasna slika materinske ljubezni, kot jih ni veliko v naši književnosti. Prav lako močno je pripovedovanje »O volkovih«, ali rDedova smrt«, ki spominja po moči in gledanju na Maupaussanlove kmečke novele, ali »Že slavčki žvrgolijo« in morda najmočnejša »Zadelo ni le t"o-ligovih« z močnimi črtami sovraštva, opisa požara ter zaključno psihološko oznako. Teh 24 malih zapiskov, včasih samo skici ranih motivov, ki bi se dali raztegniti v roman, odkrivajo narahlo pogled v dušo prekmurskega kmeta, ki je različen od našega. Seveda niso vsi zapisi enako močni. Marsikomu se pozna mladost pisateljeva, ki je sicer nad pričakovanje zrela, marsikateri je raz-blinjen ter v sebi neenoten v tem smislu, da se začenja z drugim motivom, kot pa se pozneje v koncu zaključuje, ter da na istem mestu obravnava stvari, ki često nimajo liikake zveze z osnovnim motivom. To pa je znak naturalistične tehnike in naturalističnega glednnjn na življenje, ki očituje pri nJem in ki spreminja nekatere črtice samo v anekdote. Se bolj pn motijo materialistični idejni vložki, ki jih je tudi nekaj in bodo zelo motili našega bralca (Starec, Amerlkanci Itd.). Ti pričajo da Klajf ni snmo v tehniki odvisen od svojega vzornika Kranjca, temveč se tudi razvija v njegovi idejni smeri. Uotovo pa je, da je Klajč naturalist, ki zbira življenjske zgodbe samo s po-
udarki temnega (skopost, okrutnost, zločinstvo, razuzdanost itd.), je pa pisatelj, ki zna s svojo besedo te jiojave tudi plastično predstaviti, ter jih žive postaviti v živo pokrajino.
Klajč se je dozdaj poizkusil samo z malimi zapisi, toda ne dvomim, da se bo slej ko prej pojavil z večjim tekstom, kajti pokazal je, da je dober opazovalec, ki vidi več, kot bi človek njegovi mladosti prisoditi smel, ter da je bogat motivov, ki mu jih življenje sproti nudi. Treba mu ho. še več pozornosti za notranjo umetniško kompozicijo ter — glohokejšega pogleda in duhovnej-šega pojmovanja življenja, kajti brez tega ostane samo na površju, se poplitvi ter se izgubi v anekdoti, ki pa že ni več umetnost.
Prvenec je novemu pisatelju na pot odlično tiskala Cirilova tiskarna v Mariboru ter ga opremila s fotografijami iz Prekmurja, ki pa nekako neuglašeno spadajo v leposlovno knjigo, dasi ji dajejo lepo razpoloženje. Upamo, da nas Klaj? v nade, ki jih slavimo vanj, ne bo prevaral. td.
Jugoslovanski lovce vi zqpishi
(Spisal inž. Vojko Koprivnik, izdala in založila mariborska podružnica SI D. tisk Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, cena 30 Din, v platno vez 45 Din.)
Na letošnjem božičnem knjižnem trgu najdemo knjigo nnšega mariborskega rojaka inž. Vojka Koprivnika. ki nosi naslov »Jugoslovanski lovčevi zapiski« Trinajst zanimivih lovskih povesti iz vseli pokrajin naše z^dinjem- domovine nam je zbral pisatel j v k n i i tri. ki oliseua 184 strani in je slogu primerno ilustrirana z mnogimi lenimi slikami. Ne snmo lovcu, vsa-
kemu odkritosrčnemu ljubitelju narave bo ta knjiga v veselje in pouk Priznati se mora, da je ujel pisatelj vsak, tudi najruhlejši utrip narave s svojim bistrim lovskim oče«om Zbrane povosti nam kažejo pokrajine 'n lov i. Hrvatskega Posavja. iz Vojvodine, Srbije Bosne, Src-ma, Dalmacije in Baranje. S piav posebno točnostjo in ljubeznijo pa nam je pisatelj orisnl naše slovenske lovske revirje. Ko č;tamo knjigo, spoznamo takoj, da so vse te zgodbice pristne, da jih je moral pisatelj »eni doživeti To niso fraze in lepo besedičenje, nikjer ni nič prisiljenega ali praznega, vse je verjetno in samoniklo, zanimivo in kleno.
Kdor iina potrebno rnzumevanjr za tudi naj-nežnejše pojave božjega sharsfu. mu bo vsebina te knjige na mnogih me«tili pravo razodetje. Nekatere povestice vscbujeio razen zanimivih doživljajev tndi globoka razmišljanja n raznih življenjskih problemih Zaporedoma sc nam kažejo podobe iz cele Jugoslavije ter nas navdušujejo z ljubeznijo do te prelepe zemlje. Slog je gladek in izbran, že doleo nismo dobili napof strokovne knjige napi«nn» v tako lepi slovenski besedi. To Je še posebej hvalevredno, če pomislimo dn pisatelj že skoraj 20 let ne biva več med nami v svoji ožji domovini
Hvaležni smo Mariborskemu lovskemu društvu, ki je knjigo izdalo in s tem res obogatilo naše slovstvo Saj knjiga te -rste vsebine v Jugoslaviji sploh še ni iz«la Za uvod je pred sednik Mariborskega lovskega društva ravnatelf Pocačnik napisal knjiai na pot nekai toplih besed. Priporočajo pn kniigo tndi 'krbno in vestno reproducirane slike	inž. _i.
Na treh abesinskih bojiščih
Vsa tri docela različna, pa vsa tri enako nevarna
Snežni viharji v Ameriki. Meseca decembra je po raznih krajih Severno Amerike divjal mrzlo stropen snežni vihar, pri čemer jo močno medlo. Zamedlo je mnogo avtomo bi lov. ki »o morali ostati sredi ceste, ker niso mogli naprej
Ameriška artiljerija na avtomobilih, ki straži Havajsko otoke. Knkor vidimo, imajo ti topniški avtomobili poleg težkega lopa, ki je zadaj pripet, na motornem vozu šo mal
protilotalski topio
Casuikur Schusser v poročilu iz Addis Abebe popisuje, da se v Auesiniji vojskujejo na treh bojiščih, ki so si docela rizličnu med seboj, vsa tri pa enako nevarna.
Bojišče v gorovju Tigre
Neusmiljeno žge afriško sonce, ki skoro naravnost meče svoje žarke 110 abesinska tla. Gole gore. divji prepadi, s trnjem porasle pustinje in neskončne peščene puščav", v katerih le tuintam naletiš nn kako mlako, dežela brez cest — to so abesinska bojišča. Zdi sc da je tukaj vsako enotno vojaško gibanic in vsaka moderna strategija nemogoča. /,uto tudi Itnlijnni tako počasi prodirajo po t-e|i cestuli proti jugu skozi gorato ligro Bombna letalu pripravljajo pot in skušajo zmesti abesinsko vojaštvo. katero se povsod skriva. Oddelki tankov, po 4. h uli 8, mali tanki po 2 moža, se počasi plazijo naprej, vedno bruhajoč ogenj iz svojih strojnih pušk. Za njimi pa se vlečejo dolge kolom' tovornih avtomobilov, na katerih se prevažajo beli in črni italijanski vojaki, zakaj tukaj je zelo težko marširati.
Abesinskega sovražnika nikjer nc vidijo. Sedaj se Abesinec bojuje skoraj le ponoči. Dobro ve, du ob belem dnevu ni ko« modernemu orožju sovražnikovemu. Zato se zakoplje visoko gori v gorskih gnezdih. Tam leži abesinsko vojaštvo po več sto skupaj, nekateri sede nn drevesih, drugi sc skrivajo za skalami. Ogenj bruhajoči sovražnik koraka mimo njih, pa niti ne sluti lic, da so Abesinci tako blizu. Toda ponoči se začne divje vojskovanje. Tedaj stopijo abesinski vojaki iz skrivališč in pobijejo vsukogur, ki jim stopi na pot. Plenijo karavane mezgov, ki prenašajo orožje in strelivo. Ko pa zopet vzide sonce, je vse mirno, nikjer ne vidiš več Abesinca. Taki so boji okrog Agame in Gcrulta, ki sc še danes bojujejo precej visoko severno od Makale, katero imajo zasedeno Italijani.
Tudi v okrožju Soire. kjer ležita mesti Adua in Aksum, se bijejo podobni boj i. Abesinci so dobili od cesarja povelje, da se morajo italijanskemu napadu umakniti na določene kraje. Toda Tigrejanci vkljub temu nočejo Adue in Aksuma brez boja prepustiti sovražniku. Divje in kruto so se borili za ti dve mesti ki sta Abe-sincem sveti štirikrat je Adua menjala gospodarja. Proti italijanskim tankom so sr- borili vojščaki, oblečeni v levje kože Po petem napadu so morali Abesinci mesto prepustiti sovražniku. da bi ga obvarovali razdejanja. Na | toni oddelku fronte ob bregovih roke Takaze stoji proti Italijanom armada rasa Kasa in druga armada pod poveljstvom rasa Sejuma. Oba la dva poveljnika imata pod seboj skoro četrt milijona bojevitih abesinskih Gorjancev, ki so se vgnezdili v tem gorovju. Tukaj nn abesin-skem severu sc vojskujejo še tuko, kakor se jc v tirolskih gorah vojskoval Andrej Hofer.
s tanki, motoriziranimi oddelki pehote iu ko-njenice s pomočjo letalstvu. S 'emi napadi pa so hoteli Itulijaui v tem delu Cgudcna le kriti boke italijanske urmadc, ki jc prodirula severno od Gorahaja. Tu severna italijanska armada hoče mordu doseči progo Ilunr-Dircdava. da bi Abesincem prerezala dovoz orožja Žc mnogo tednov vozijo vse mogoče ladje za Abesinijo velike množine pušk in strelivu, kateri izkrcu-jejo v Berberi in Zcili v britan-ki Soinuliii. Iz teh pristanišč vozi nu stotine voz v Ddžidžigo, kjer je glavni stan abesinskega generalu Nasi-buja, kateri brani ogadensko Ironto.
V odseku Val-Val-Gerlogubi pa Italijani napadajo predvsem z bombnimi letali, katera pomočejo po "500 bomb aa dan ,in to siromašne kraje, kjer pa ni skoro nobenega moškega domu. Zato pa tudi uspeh ni kdove kaj pridu, ker se razleti Ie ena tretjina bomb. Druge bombe pa obleže v peščen puščavi kamor jih hodijo zijat črne ženske in otroci. Toda tudi nu tej fronti so trdi boji S strojnicami Abesinci branijo bregove tistih rek. kjer teče še kaj
I vodo. Tudi Gorahaj ob roki hafan je večkrat menjal gospodarja Italijani imajo vidne uspehe ! podnevi, kudur s tiinki vdro v kak kraj. Toda I ponoči Abesinci te kraje zopet vzamejo. Mar-' sikuk tank leži zapuščen kje v puščavi. Tudi ostanki nekaterih letal se žgo v sončnih žarkih. Abesinski strelci so jili sestrelili Pustinja, bo-dičje in divje globeli so tudi tukaj zavezniki abesinske armade. Vkljub dobrim postojankam pa se Abesinci tudi tu ne spu.-te v večjo bitko, ampak se počasi umikajo v višje kruje ter se omejujejo le na krvavo gverilo S svojih visokih postojank opazujejo, kako počasi se kakor kača vije italijanska vrsta ob bregovih reke 1'ufan proti Sesebanu Italijani se zelo počasi premikajo, kei potrebujejo cest. vode in živežu. Zato tudi nu tej fronti vet grade, kakor pa se bore Povečini Italijani spuščajo v prve vrste v boj črne vojake, ki so nekoliko pomešani z belimi Afriški vojaki se namreč v žgočem soncu brez vode bolje bojujejo, kakor pa evropski, katerim je žc boj s pustinjo, s soncem iii s pomanjkanjem vode velika muka.
K strašni železniški nesreči
Na sveti večer sta pri postaji Gross llerrin-gen pri Erfurtu nu Nemškem trčila dva vlaka in je pri tem bilo ubitih 32 ljudi. Po vsej Nemčiji je zaradi te nesreče nastala velika žalost. Po dosedanjih poročilih nekaterih pogrešancev še niso našli. Izmed najdenih trupel so po večini vse spoznali, le za truplo me ženske niso
še mogli ugotoviti, kdo je. Pač pa v vodovju reke Suule iščejo še trupel, ki so najbrže padla ob nesreči v vodo. Najhujša nesreča je namreč bila sredi železniškega mostu, odkoder je popotnike, pa tudi nekaj vugouov, naruvnost vrglo v vodo.
Puščava Danakil
Nu vzhodni fronti južno-zahodno od Asaba i danakilski puščavi pa ima vojskovanje docela drugo lice. Tam Italijani ne morejo porabljati tankov, ker se pogrezajo v mehki pesek. Tukaj napadajo le s konjenico ali s kameljimi oddelki. ki so bolj kos temu ozemlju in potrebujejo manj vode, kakor pa tanki, avtomobili in pohota. Glavno bojno sredstvo v tem bojnem odseku je letalo Vsak dan letajo italijanska letala, lovska in bombna, nad danakilsko puščavo in zaman iščejo armado rasa Kebede, ki s svojimi divjimi vojščaki brani deželi Danakil in A tisa. Italijani divje obmetavajo posamezne kraje in napajali.šča, kjer morda raste nekaj dreves. Toda škode ne napravijo. Včasih Italijani z. okonjenimi četami tripolitanskih asknri-jev nenadoma sunejo v puščavo, l oda te. je navadno sunek v negotovost. Navadno ne zagledajo nobenega sovražnika Zaradi pomanjkanja vode, zaradi vročine in zaradi pomanjkanja dovoza pa se morajo Italijani zopet umakniti, loda tudi v Danakilu ponoči postane živahno. Tedaj pa Abesinci tudi tukaj v posameznih skupinah napadajo italijanske čete. katere so se podnevu izdale s svojimi patruljami. In vedno znova morajo Italijani bežati, odkoder so prišli, kjer imajo vodo in živež. Divji sinovi puščavo, vojščaki plemena Masaraj, so po danakilskih zelenicah in studencih pobrali vse, kar je bilo živežu, studence pa so deloma zasuli, deloma pa osolili. Ilud boj je v tej danakilski puščavi z vročim soncem in s pomanjkanjem vode. S temi boji v danakilski puščavi hočejo Italijani doseči prehod do železniške proge od južne strani, da bi tukaj Abesincem preprečili dovoz. Podu preden bodo dosegli ta zaželjeni cilj, bodo morali prekoračiti še 400 km suhe puščave.
V pustinjah Ogadena
Zopet novo lice vojskovanja! Kronta je tu Široka skoro 600 km ter se razteza po gričevju in po pustinji. Italijanske čete tukaj ne morejo napadati na vsej širini. Zato se tudi tukaj bijejo ob rekah Tukaj je še voda. Nihče pa ne ve, kako dolgo bo to še trajalo. Vendat pa Italijani šc lahko vodijo s seboj pehoto, konjenico, laukc in celo topništvo. Severno od Dola so Italijani prišli do gora, v kaierili pa stoji poveljnik Abesincev Ilabete Mikael ob obeh straneh roko Veho Srbeli. Italijani «o tu napadali
K železniški nesreči na Nemškem. Pri postaji Gross Heringen na splavu iščejo po vodi reke Saale trupla sedmih ponesrečencev, katerih pogrešajo in so najbrž padla v vodo,
Reka je tukaj 3 m globoka
revolucije
Južno-ameriška republika Urugvaj je prekinila vse zveze s sovjetske Rusijo. Sovjetskemu poslaniku Minkinu so iztočni potile liste in moru takoj odpotovati. Sedanji poslanik Uru-! gvaju v Moskvi pa se pravkar mudi na dopustu domu. Zato je urugvajska vlada naprosila ameriško vlado, naj prevzame varstvo urugvajskega poslaništva \ Moskvi.
Sovjetski poslanik Minkin je bil poprej predsednik boljševiške trgovinske družbe v Buenos Airesu, katero jc argentinska vlada lota 1931 razpustila in 110 oseb pri tej priliki zaprla. Tedaj so Minkina izgnali iz Argentine.
V odloku urugvajske vlade, katera utemeljuje, zakaj je prekinila zveze s sovjetsko Itu-sijo, se ugotavlja, da je bila zadnja vstaja v Braziliji povzročena po boijševikih Ugotovlje-j no je. da je sovjetska vlada hujskela k vstaji v i Braziliji ter je tudi sovjetsko poslaništvo v Urugvaju komunistično vstajo v Braziliji pod-I piralo. Brazilsko poslaništvo v Urugvaju je uru-i gvajski vladi dalo vse podatke o komunističnem gibanju v Urugvaju, katere jc zaplenilo pri : prijetih vstaših. Pri tej priliki je brazilska vlada vse vlade ameriških držav naprosila, naj ukrenejo vse potrebno za skupno sodelovanje proti boljševikom. Urugvajska vlada jc natančno pretehtala poročilo brazilske vlade in ugotovila, da je docela točno.
Ugotovljeno je na podlagi zaplenjenih dokumentov, da so vsi govorniki na kongresu Kominterne v Moskvi leta 1935. ki so zagovarjali novo taktiko, poudarjali, da se morajo boljševiki odslej družiti »z naprednimi elementi«, da tako uresničijo ideto revolucionarnega boljševizma. Ugotovljeno jc tudi. da je sovjetsko poslaništvo v Urugvaju nakazalo v
Brazilijo mnogo denarja v čekili. V kakšne namene je ta denar šel, se ni dalo ugotoviti, vendar ^ pa je jasno, da je šel za podporo ondotni boljševiški revoluciji. Nadalje je tudi ugotovljeno, da morajo boljševiki v Južni Ameriki začeti revolucijo.
Kakor poroča londonski »Reuter«. je urugvajska vlada ugotovila, da je v Urugvaju delovala komunistična centrala, ki je imela namen tudi v tej deželi povzročiti revolucijo. Iz pismenih dokazov, ki jih ima urugvajska vlada v svojih rokah, je jasno, da bi morala komunistična vstaja v Urugvaju izbru'in:ti že meseca februarja ali marca leta 1936. Komunisti so bili oboroženi, imeli so mnogo orožja ir drugih sredstev, prav tako, kakor komunistični vstuši
v Braziliji ob sedanji vstaji.
*
Kaj se vse izvrši v eni uri. 7000 novih automo-bilov, 1950 ton papirja, odpošlje se 114.000 brzojavk, sipeče 25 milijonov hlebov kruha, izvrši se 100.000 zločinov, ubije se 36.000 živali radi kožuhov za zimsko modo, predela se 177 ton tobaka, izkoplje 213.000 ton premoga, pošlje po pošti 1142 milijonov pisem in drugih manjših pošiljk, popije 1.5 milijona litrov vina in pol milijona litrov piva, izdela se 9.900 centov sladkorja, popije 50 milijonov skodelic kave itd.
Zanimalo bi nas vsekakor tudi poročilo, koliko ljudje narede v vsaki uri dobrega in koristnega za svojo neumrjočo dušo ...
Na potovanju smo dospeli v lepo alpsko vas. Šli smo v neko hišo in prosili kmeta stanovanja in prenočišča za 2 dni. Naročili smo takoj vsak 5 litrov kislega mleka In res. Kmetica je' imela svežega, kislega mleka v posodi od 10 litrov; poleg tega sta bila v hiši še dva vrča: eden s 7, drugi s 3 litri prostornine. Kako boš s pomočjo samo teh dveh praznih vrčev od 7 in 3 litrov od onega polnega in od 10 litrov razdelil vsakemu od nas po 5 litrov mleka?
Italijanska potapljaška ladja »Artiglio«, ki
je dvignila zlati zaklad iz potopljenega angleškega parnika »Egipt«, sedaj išče zakladov potopljene Napoleonove ladje, katera jo vozila iz Italije razne dragocenosti na Francosko, a se je na poti proti Marseilleu v viharju potopila.
Z bombami nad ognjenik
Z otokov Havaji, ki so pod ameriško oblastjo, poročajo, da je tamkaj ognjenik Mauna Loa že dolgo strah in trepet pi ebivalstva. Iz ognjenikovega žrela se je ulilu lava, katera je še samo b km oddaljena od vodovoda glavnega mesta Hilo. Oblasti se trudijo, da bi tok lave naravnali proti morju. Doslej jc bilo vse prizadevanje zaman. Sedaj pa so nad sovražni vulkan spustili bombna letala, katera z bombami obmetavajo vulkanovo žrelo, hoteč ga zamašiti. Če pa to ne bo nič pomagalo, bodo vojaški pionirji zemljo okrog lavinega toka z dinamitom tako razorali. da se bo lava morala obrniti proti morju. Že sedaj pa so okoliški pašniki in nasadi v veliki nevarnosti
Kakor poročajo iz Hila. je težko vojaško letalo vrglo t>00 funtov težko' bombo tik pred lavin tok, ki se nad 70 m na široko voli proti vodovodu. Drugi letale; pa so — seveda zelo z viška — bombardirali ognjenikovo žrelo, ki bruha že od 21. nov. Ti poskusi so prvi, da bi človeška roka ukrotila ognjenik.
Abesinija, pribežališče	.
mednarodnih potepuhov
Kakor znano, se zatekajo v Abesinijo pustolovci vsega sveta. Ta dežela jih menda mika kot nekako pribežališče, kjer si bodo mogli življenje postlati z rožicami, si pridobiti generalske našitke in polne mošnjičke. Navadno se priglašajo v neguševo armado, kjer dobe kmalu čin kakega inštruktorja ali višjega častnika. Pri tem pa budno preže, kje bi se dalo kaj zaslužiti. Modri in prebrisani neguš jim ne zaupa kdo ve koliko, kajti znano mu je, da so prišli v Abesinijo samo zato, da bi izkoristili konjunkturo in si na-I>olnili mošnjiček. Ti priseljenci so navadno izredno podjetni in pripravljeni za vse, kajti neštetokrat so že imeli opravka s kriminalom. Črno raso zastopa ameriški črnec Ro-bertson, letalski inštruktor, Ameriko kapitan Alex del Valle, zdaj najčednejši negušev balambaras (kapitan), ki si je močil roke v revolucijah na Kubi in v Mehiki. Razen številnih Rusov je tam tudi neki neoporečen Poljak, ki skrhi za obveze pri pribočnem zdravniku rasa Sejuma, itd.
t
Mali oglasi
mmammmmBBmmm
Pridite na
Silvestrovo
na veselo zabavo in dobro dalmatinsko vino ▼
restavracijo L1 o y d 1
Svira tamburaškt orkester
mmmmmmmmmmmm
Vzgojiteljico
sprejmem k treh otrokom III. razreda. Prednost imajo absolventke učiteljišča z dežele. Potrebno je znanje nemščine ia glasovir-ja. Ponudbe upravi »SI.« pod »Dežela« 16188. (b)
Služkinjo
za hišna dela, lahko začetnica, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16189.	(b)
Za 20 letno dekle
z meščansko šolo, vajeno kuhe in vseh hišnih del, precej izurjeno v šivanju, iščemo primerno službo; gre tudi k otrokom. Podrobnosti v Dobrodelni pisarni, Ljubljana, Šent-petrska vojašnica. (a)
Dekle
ISCe službo k živini, vajena molže. Naslov v upr. »Slov.« pod it. 16219. (a)
Dobro, pošteno dekle
ki je vajena vseh gospodinjskih del in nekoliko kube, ee »prejme k manjši rodbini. Več »e poizve v upravi »Slovenca« pod Šifro »Dekle«.	(b)
Trgovsko pomočnico
sprefmem v trgovino a porcelanom, steklom in kuhinjsko posodo. Vicel, Maribor.	(b)
Mojster
za predelavo mesa se išče za večje industrijsko podjetje. Mojster mora biti specialist t svo<em poklicu t ar imeti veliko prakso v izdelavi Meh vrst salam, praške tanke v Škatlah, vseh vrat klobaa in suhega mesa. — Samo prvovrstni m samostojni mojstri < dolgoletno prakso naj pošljejo ponudba s prepisi dokumentov označbo pristojnosti na »Publicitas« t Beogradu, poštni predal št. 60 pod •Specialist 1936«. (b)
Kamnoseki
za Izdelavo drobnih ka-menitih kock in robnikov, se sprejmejo za večmesečno delo. Delo stalno, stanovanje in hrana zasigu-rana. Nastopiti od 15. januarja 1936 naprej. Javiti se na: Kamnolom, Bosanska Jagodina, pošta Više-grad.	(b)
II
Vajenci
ii
Krepkeg* fanta
poštenega in pridnega, z dežele od 15—16 let starega, ki zna pisati in či-tati srbsko, dober raču-nar, za pekovsko trgovino, iščem. Ponudbe po možnosti s sliko na: Anton Preskar, pekarija — Belgrad, Krunska nI. 29.
Dijaki
ODDAJO:
Dijakinja
(tobra učenka, šesto- ali sedmošolka, poštenih staršev. se sprejme na stanovanje in dobro hrano, brezplačno. Kot odškodnino bi pomagala pri učenju prvošolki. Ponudbe upravi 'Slov.« pod »Dijakinja. 16088. P)
Sobe
ODDAJO: Sobo
opremljeno aH prazno — oddam. Dobršek, Karlov-ška cesta 3.	(s)
V
in okolici ugodno prodajamo hiše, vrtove, stav-bišča, sadovnjake, vinograde in druga zemljišča, kakor tudi zaokrožena vinogradniška posestva ugodnih legah z najboljšimi vrstami vinske trte. Plačilo v gotovini. Posredovalci izključeni. Uprava Attemsovih posestev, Brežice.
1EE0SD1
ODDAJO«
Neoženjenemn
trgovcu s primernim kapitalom prodam, oziroma, da se priženi v trgovino z mešanim blagom na prometnem kraju na deželi. Naslov v upr. »SI.« pod it. 16142.	(n)
LHFH7H
Muzika
prodaja klavirie, harmonije. violine kitare, strune in vse glasbilne potrebščine. — Popravlja in ugašuievsa glasbila strokov niaško in najceneje Izposojevalnica klavirjev
Uubhana
Miklošičeva cesta štet/. 4
I
Pohištvo
i
Najugodnejše
dobavlja vsakovrstno pohištvo tovarna Malenšek, Dravlje, pri slepem Janezu. Stalna lastna razstava pohištva I	(S)
ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA.
ISazznanila
Liubliana
1 Nočno »lužbo imajo Irkttrnt': Jt. PioooLL, Ty*. Aova o, 6; inr. Hodevar, retovftka o. 82 io mr. Gor t um, •Moste.
1 Kitu) Kodeljevo U> i^pral jut ni ob !>. uu H. dvojui spored: »Tu nekaj ni v redu« (V'i'k't<*r »ie Kowa) iu cznb /u zob- (Jaekiu CoojNar), ob 3. pa jk> z*»iv.ai»i vtaU>pn.iiki «Zob /ji /ob«.
Radio
Programi Radio Ljubljana t
Torek, Si. decembra: 12.00 Zm *m«li iai krMek Cia« (iploAde) 12.46 Vremenska n »po v od, poročila lf.00 Napoved i^asa, i»ln)ava sitoreda, obvestihla 13 li 'La i»U» ui kratek ftas (jriofiče) 14«0U Vremeusko porodijo, Uir/.ui te&ajti 16.00 N««Dvotr lavaiiti-nakoga Škofa g. dr. Ivana Tomažiioa. Peto litandje. Kahvaiiui peaem (prenos iz m&rfeborsko stolnico) 19.00 Nai|>oved &asa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nao. lira: MeHOtVni kulturni progled 20.00 VaJdek vajdk<*ni (pfoAdo) 20.20 Zvočna ftoila 20.441 .liv*** Cr&wford igra na vurli&kih orglab toloMe) 21.00 Velik poster veder: Staremu lotu v slovo! (Javna prireditev v dvorani Trgovskega doma) 24 00 Novel et iui pozdrav vodstvu i>o-fltajo 24.15 Prenos plesne godbe iz dvorane Trgovskega doma. Igrata izmenoma rad. ork. Ln Rotiti y jona*. — Konec ob 1.
Drugi programi i
Torek, 31 decembra: Belgrad: 30.00 ftaerab 28.00 ftprehod po Belgradu 0.10 Plesna la nar. gl. — Zagreb: 20.00 Prenos operete 22.00 Sitlveataovo 34.00 Ja m —
Budimpešta: 16.06 17 ton mlinov 17.25 Kone. ikra 18-% Netopir, opereta, Straus«. 22.10 Silvestrov kabaret 34.05 Rad. ork. — Budimpešta: 19.00 Strausaov veder 20.50 Sdil vestrovamj e Trst-M Uan: 16.80 Plofcde 17.16 Plesna «rl. '3HM Opereta - Rim-Bari: 16.80 PloAd« 17.16 T>aivka gl. 20.80 Godba n« pihaJa 21.46 VioJ. tri. iai petje, nato pi. iTl. — Praga: 19.16 liahka pri. 19. M J vaa 19.40 Godalna ffl. 19.55 Pestra nra 21.00 Silvestrovanje 28.30 Igra 0.10 PloAde — Bratislava: 19.46 Pestra ura Varšava: ».10 Ib opere 21.16 1/ah.ka gl. 23.05 Venelo silvestrovanj« 0.30 Plesna gl. (na ploAdali) - Berlin-SttUgart: 20 00 Izmenidn.i program Konigsberg: 20.00 Tt, Strani^so-vega »Netopirja« 22 00 Pester konc. Hamburg: 18J» Vesel večer — Vratislava: 20.10 Poster veder Liptko: 20.10 Pester veder — Frankfurt-K6ln: 30.00 Netopir, opereta, Stranss — Monakovo: 20.00 FTooroskop 1936 21.00 Pestra gl. 24.00 Pl«»na glasba.
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Liubliana. Krekov trtf 10
Hranilne
t •• v«
knjižice
Zadružne gospodarske in Ljubljanske kreditne banke kupimo. Ponudbe na: Bančno kom. zavod, Maribor.
ODDAJO: Stanovanje
dvoriščno, parketirano, dvosobno, takoj oddam v Šiški, Aljaževa ulica 35. č
V globoki žalosti naznanjamo, da je nai srčnoljubljeni brat, svak, stric, gospod
WALTHER HOLLEGHA PL. HOLLEGAU
poručnik fregate v p.
dne 29. t. m, po kratkem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno umrl.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 31. decembra 1935 oh štirih popoldne iz hiše žalosti, Stritarjeva ulica St 3, na pokopališče k Sv, Križu.
Ljubljana, Zagreb, Wien, Eisenkappel, Eberndori, 30. dec. 1935.
Mizi Kistler, Martha Krisper, dr. Hans pl. Hollegha, dr. Kari pL Hoilegha, Annie Hudovernig in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Za Številne ustne in pismene izraze sožalja, ki 9mo jih prejeti ob bridki izgubi nad vse ljubljene soproge in drage mamice, gospe
HENRIETTE SKERGET
izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, zlasti č. gospodu dr. Simončiču za tolažilne obiske, nadalje gg. zdravnikoma dr. Novoseijskemu in dr. Globočniku, ki sta x brezmejno požrtvovalnostjo pokojnici lajšala trpljenje, in ki sta nam kot svetovalca odnosno prijatelja v najtežjih urah stala ob strani.
Posebno se še zahvaljujemo gospodu Villanu kot zastopniku davčne uprave in vsem, ki so nam na kakršenkoli način ob tej bridki izgubi izkazali svoje sočustvovanj'- ter našo drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
Vseim skupaj Bog plačajl
Kranj, dne t7. decembra 1935.
M a 111 a, soprog, Gizela, Eltrida, Bogomir, otroci.
Nad vse žalostnega srca naznanjamo vsem .sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo poklicati k sebi našo preljubljeno soprogo, pj-eblago mamico, staro mamo, teto, svakinjo itd., gospo
Heleno Šešho roj. Brumec
soprogo nameščenca drž. železnice v pokoju
ki je danes 29. decembra po dolgem in mukepolnem trpljenju, v starosti 78 let, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnice se bo vršil v torek 31. decembra ob treh iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala 2. januarja 1936 ob pol devetih v frančiškanski župni cerkvi.
Maribor-Št. Ilj-Volkermarkt-Praga, 29. decembra 1935.
Matija Šeško, soprog; Leopold, sin; Štefanija por. Kovarik* Marija por. Trpin, hčerki; Gašpar Trpin, zet; Albina Šeško, sinaha; Jožef Kovafik, zet; Dragotin, Leopoldina, Ivan, Jožef, Oton, vnuki, ter ostali sorodniki.

to je učinek in jakost aparata Orion 333. Barvita, živa glazba velikega obsega glasov
ORION RADIO
tipa 333
Dobite ga na mesečne obroka po Din 300"— pri
„RADIO"
RKG. ZADR. Z O. Z. V LJUBLJANI MIKLOŠIČEVA 7
V naie hil« za nai denar
Našim cenjenim gostom želimo srečno novo leto z vabilom na
Silvestrov večer
Franc in Julijana šunko, gostilničarja v Zgor. Radvanju pri Mariboru.
GOSTILNA mn „f A.WQ$TRU"
Sv. Pctrn nasip S
priporofta sledeča iv.toornH vina.
Naml7.no belo.....10 -
Ornlna »v. Nedel|a . . .
Oviček........12-
Rutin*.........12--
Tramlnc........14-
OraSevina.......IG-
10-10 -10-. 12 -
H'-
Otvoriiev in blagoslovitev i. januarja 1936
nove planinske hoče na Kureščhu
Lastnica koče se ob tej priliki priporoča izletnikom, turistom, smučarjem za obisk in bo poskrbela za domačo, dobro hrano in pristno pijačo. Ležišča na razpolago. Avtobusna zveza do Iga, ali pa železniška postaja Škofljica, kjer so na razpolago izletnikom kmečki vozovi.
Sax Rohmcrt
53
Skrivnost dr. Fu-Mama
»Vi. mine, niste videti, da bi bili iz Kitajske,< je dejal z neko vrslo nehotnega občudovanja.
>Nisern iz Kitajske,« je odgovorila Karamaneh. »Moj oče je bil pravi Bedawee. Toda moja zgodba nič ne pomeni.* (Včasih je bil njen glas ponosen, kar je poudari še njen blagodoneči na-«las.) »Ko je vašega vrlega brata nadzornika Wey-mouthu in Fu-Mančuja požrla reka, je Fu-Manču držal v roki zastrupljeno iglo. Tisto smejanje je pomenilo, da je igla storila svoje delo. Vaš brat je zblazneli«
Weymouth se je obrnil v drugo slran, da bi prikril svoja čuvstva.
»Kaj je hilo na igli?« je vprašal zamolklo.
»Bilo je nekaj, kar je proizvajal iz sirupa nekega bitja, ki živi v nekih kitajskih močvirjih,« je odgovorila. Tisto povzroči blaznost, a ne vselej smrt.«
»To bi mu bilo le malo hasmlo,« je rekel Smith, »tudi če hi bil pri polni pameti. Ob času lega dogodka smo morali biti precej oddaljeni od brega, megla pa je bila nepredirna.-
»Toda kako si tolmačite to. da niso nobenega
telesa našli?«	,
Hyman od rečne policije nu je pripovedoval, da tistih, ki so s<? na tistem mestu izgubili, niso mogli vselej najti ali vsaj ne precej časa.«
V prostoru nad nami se je oglasil slaboten šum. Vest o žalostnem pripetljaju v megli na Temzi je vrgla ubogo Weymouthovo gospo na posteljo.	, .	. ,
»Nismo fi |>oveda!i niti polovice resnice,« je rekel njen svak. »Ničesar ne ve o — zastrupljeni igli Kake vrsle protivnik je bil ta dr. Fu-Manču?« Nenadoma je bruhnil v togotno ogorčenje. John mi ni nikdar mnogo pripovedovat, a v časopise je
zelo malo prišlo. Kaj je bil? Kdo je bil?« Napol se je obrnil proti Smithu in napol h Karamanehi.
»Dr. Fu-Manču,« je pojasnjeval Smith, »je bil poslednji izraz kitajske zvitosti: čudež, ki se primeri le enkrat v mnogih rodovih. Bil je nadčlovek z neverjetnim veleumom, ki bi bil mogel, ako bi hotel, prevreči vso vedo. V nekaterih delih Kitajske vlada prazna vera. da pod določenimi okol-nostmi pride zli duh neverjetne starosti v telo novorojenca. Vsa prizadevanja v tej smeri mi niso pomogla, najti rodovnik tega človeka. Tudi Karamaneh mi ne more v tem [»moči. Toda včasih sem mislil, da je potomec zelo starega rodu Kiangeu.«
Smith je opazil naše začudene poglede in se kratko, ne veselo zasmejal.
»Ubogi stari Weymouth!« je rezko dejnl. iMe-nim, da so moja dela končana; loda še dolgo ne slavim zmage. Ali se je stanje Mrs. Weymoutbove kaj zboljšalo?«
sporočilo, leži v polzavesli. Nihče 8; ni mislil, da jo bo tako prevzelo. Bali smo se že. da bo ob pamet. Videti je bilo. da se ji blede.« Smith se je obrnil k Weymouthu.
»O čem?« je urno vprašal.
Weymouth si je živčno vlekel brke.
-Mojn žena je bila pri njej,« je razlagal, sod-kar se je pripetilo; in zadnje tri noči je uboga Johnova vdovo vpila vselej oh istem času — ob pol treh — da je nekdo trkal na vrata.«
»Na katera vrata?«
»Ona vrata lam — vrata na cesto.«
Vsi smo pogledali v naznačeno smer.
»John se je večkrat povrnil domov ob pol treh z Yarda.« je nadaljeval Weymouth; »tako smo kajpada menili, da se ubogi Mary blede. Toda zadnjo noč —, in temu se ni čuditi — moja žena ni mogla spati in je ob pol treh bdela.« »Pa?<
Nayland Smith je slal pred njim prožen in sijočih oči.
1 »Tudi ona je tisto slišala!«
Solnce je prisijalo v malo. prijetno sobo; toda priznati moram, da me je ob Weymouthovih besedah stresel mraz. Karamaneh je položila svojo roko na mojo s posebno, otroško kretnjo, ki ji je bila lastna.
»Kaj potem?« je vprašal Smith.
»Ni se upala ganiti — pogledati »kozi oknol«
Prijatelj se je obrnil in me srepo pogledal.
>Petrie, kaj meniš, ali je bil privid?«
»Po vsem verjetno,« sem odgovoril. »Poskrbeti bi morali, da bi vašo ženo nadomestili pri njeni težavni dolžnosti Mr. Weymoutb.« Zakaj lo je prevelik napor za neizvežbano negovalko.
Osem iu dvajseto poglavje.
Trkanje na vrata.
i
Kako ntalo smo dosegli od tistega, kar smo upali, da bomo dosegli v zasledovanju Fu-Mančuja. Razen Karamanehe in njenega brata, ki sta bili njegovi žrtvi in ne služabnika, ni nihč<> od obsežne druz.be prišrl živ v naše roke.
Fu-Mančujevo tajno udejstvovanje se je vedno osredotočalo okoli velike vodne ceste. Tako je pravičnost zahtevala, da ga je ugrabila Temza, ki je bila tako dolgo časa prometna pol za njegove skrite moči. Tako zdaj ni več bilo rumenih mož. ki so bili orodje njegove zlobne volje; ni več bilo velikanskega razuma, ki je nadziral svoj sestavljeni morilski stroj. Karamaneh, ki je nje lepoto j uporabljal zn vabo, je končno bila prosta, in ne ho več e smehljajem izvabljala moških v smrt, da bi njen brat mogel živeti.
Ne dvomim, da je mnogo takih, ki bodo z grozo gledali na to vzhodnjaško dekle. Tisti naj mi oprostijo, da sem jaz gledal čislo drugače na njo. Nihče, kdor jo je videl, |e ne hi mogel obsojati, ne da bi jo slišal.
Toda naj vam priznam, da mi je bila v marsikaterem oziru njena narava nerazumljiva. Duša Karamanehe je bila mojim zapndnjuškim očem za-! pečatena knjiga Toda telo Karamanehe ie bilo od-
lično, njena lepota je bila takšne vrste, kakršni pojejo vzhodnjaški pesniki najbolj izbrane slavo-speve. Končno pa je vzlic njeni mračni prošlosti. vkljub samoobvladanju, ki ga je bila zmožna, bila nezaščiteno dekle — ki ga je usoda vrgla na mojo pot. Na njeno željo sva s Smithom zanjo in za brata zagotovila prostore na ladji, ki je imela v treh dneb odpluti v Egipt. Toda Karamanehine lepe oči so bile otožne; čoeto sem odkril solze na črnih trepalnicah Kako naj opišem svoja razvi-hrana čuvstva? Bilo bi brez koristi, ker vem, da to ni mogoče, kajti v tistih temnih očeh je žarel ogenj, svilene trepalnice pa so zastirate poročilo, ki si ga nisem upal čitati
Smith ni bil slep za ves ta oležkočen položaj. Po reaninici moram trdili, da je bil on edini znani moški, ki je, ko je spoznal Karamaneho, obdržal hladno glavo. Uspelo nama je, odvrniti njene misli od nedavnih tragedij tako, da sva jo vodila po raznih zabavah, vendar pa v zavesti, dn je bilo Weymoulhovo truplo nekje v neznani vodi, sva ji bila Sniith in jaz slaba družabnika; in otožen nos se me je polastil, ko sem opažal, knko občn dovanje je vzbujala povsod najina ljubka družica. Tiste dni sem spoznal, kako redko bilje v naravi je zares lepa ženska.
Nekega |>o|>oldne smo bili na razstavi slik v Bond Streeti. Karamaneh se je silno zanimala za podobe — ki so v celoti |>redstavljale slike iz Sgipta. Kakor navadno je med drugimi obiskovalci vzbudila pogovor o sebi. istotako kakor njen bral Azis.
Nenadoma je Azi« oprijel sestrin Inket in ji hitro nekaj po arabsko zašepelal. Videl sem, kako je njena rdečica izginila, postala je bleda in plašno oka — prestrašena Karamaneh mlnnllh dni. Obrni la se je proti meni.
>T)r. Petrie — on pravi, da je Fu-Manču tukaj!
>Kje?«
Navland Sniilli je divje izrekel to vprašanje in <u> bimkonin obrnil od slike, ki jo je bil opazoval.
g
+
Crganlzmlja ]. H. Z.
sporoča, da je njen prvi predsednik okrajne in krajevne organizacije v Radovljici, gospod
Vinke Resnimi
InrtiKtrljnlH In posestnih
dne 30. decembra 1934 ob pol 17 nmrl. Zaslužnega in zvestega delavca ohranimo v trajnem spominu.
OKralnl odbor J.R.L
+
KntoUSko pcosoetno dru&too o Rodoolikl
javlja, da je njen častni član, gospod
Uinkc Resirum
industrijalec in posestnik
danes, udan v voljo božjo, mirno v Gospodu zaspal. Nepozabnega člana in dobrotnika bomo spremili na zadnji poti dne i. januarja 1936 ob 15 na župno pokopališče, in se ga spominjali v molitvi.
V Radovljici, dne 30. decembra 1935.
Odbor.
Kupimo
Pisalni stroj
rabljen a dobro ohranjen želim kupiti za primerno
ugodno ceno. — Ponudbe pod »Nizka cena« na upr. •Slovenca«.	(k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po naivišjib cenab CERNE, luvelir, Liubliana Wolfova ulioa it. i
Inventar
za modno trgovino, kupim Cenjene ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Rabim takoj« St. 16151.	(k)
Zlato
lomMeno in stare, zlate predmete kupujem po zvišanih cenah
r. Čuden
Prešernova t
Kupim stare police
vsake dolžine. - Ponudbe upravi »Slov., pod »Les. št 16186. (k)
Posebno velika izbira
Hubertus-plaščev in zimskih sukenj poceni pri Preskeriu. Sv. Petra c. 14.
Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneie tvrdka Kari Prelog. Liubliana. Židovska ulica in Stari trg. (1)
Tinčkove in Tončkove prigode 216.
Piščanci
mladi, za cvrtje in za drugo. Cena samo 10 Din za kg dokler traja zaloga. -
Prodajalna Kmetijske družbe v Ljubljani, Igriška ulica 3 (za dramo). -Telefon 37-55.	(I)
11. Drenih
Lfublfana Kongresni trg ?
Volna vseh vrst, od
Ko sta priveslala s splavom do brega, |e kapitan M.rhar vzel v roke tolkač in dejal:
-Najprej bom po bobnu poslal dečkom brzojav. Tinček pozna Morsejeve znake boijše kot očenaš.«
In je začel udarjati po bobnu, da m j* razlegalo daleč naokrogi »Bum, bum, bum-bum!«
Potem sta zapustila splav m šla za sledom dečkov. Kmalu »t« prišla do visoke, navpik štrleče stene. Kapitan jo je spoštljivo premeril z očmi in zabrundal:
»Naj se mi jezik posuši, če sem ie kdaj videl kaj takegal Le kako so mogli dečki plezati po teh strminah? Saj bi le maček težko prišel na vrh!«
»Ali ne vidite lukenj v steni?« ga je opozoril mornar Koki. »Dečki so sproti zasajali klioe vanje in se vzpenjali po njih navzgor kakor po lestvi.«
Oba »ta bila tako zatopljena v svo|e opazovanje, da nista n* videla ne slišala, kako sta se tfma za hrbet priplazila dva orjaška zamorca ...
Opozarjamo na
MALI OGLASNIK
najcenejše do najfinejše. v našem finevniku. — Poslužujte sc qa ob vsaki prilki!
rrancoske in angleške specialitete itd Pingouin
Moj nepozabni in srčno ljubljeni soprog, gospod
Vinke Rcsmoii
Industrijalci In posestnik
odlikovan z zlato kolajno za državljanske zasluge, bivši večkratni župan, komisar Mestne hranilnice v Radovljici itd., itd.
je dne 30. decembra 1935 ob pol petih pop., po težki bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.■
Pogreb dragega pokojnika bo na novega leta dan ob treh popoldne iz hiše žalosti v rodbinsko grobnico na farno pokopališče v Radovljici.
Predragega pokojnika priporoča v trajni spomin in pobožno molitev
žnluiotn soproga in ostalo sorodstoo
V Radovljici, dne 30. decembra 1935.
Meslna hranilnica
v
javlja tužno vest, da je umrl dne 30. decembra 1935 ob pol petih popoldne njen večkratni predsednik, večletni odbornik in sedanji komisar, gospod
Uinkc Rcsman
posestnik, industrijalec i. t. d.
Pogreb velezaslužnega in težko nadomestljivega voditelja bo dne 1. januarja 1936 ob treh popoldne. Dragega pokojnika ohranimo v trajnem spominu !
V Radovljici, dne 30. decembra 1935.
Uprava
g®
\ > 'x*
MW