Vprašanje naših občln. Občina je poleg rodbine najprvotnej|a oblika združbe ljudl, ki stanujejo y istem kraju. Kadar se določena skupina ljudi naseli na določenem kraju, nastane občina ali kot zadružna a_i kot gospostvena oblika organizacije. Občina torej ni samovoljna društvena tvorba, marveč je naravnl razvoj in tiaravno razširjenje rodblne, zlasti ako Be oziramo na prvotnl postanek druSabnega življenja. Socialna narava čloiVekova, ki je občlni dala postanek, ji ije tudi določila delokrog in pravice. Skrbeti mora občina za red in varnost Ijudi, ki spadajo v njen okoliš, ter za itakšne naprave in ustanove, ki pospeIJujejo javni blagor in ki so za njih ostvarjenje moCi in sredstva poedincev preslaba. Zato potrebuje občina posebno avtoriteto (oblast), pa tudi potrebna Bredstva, in vsled tega mora imeti ali svoje imetje ali pa morajo k potrebnim Sredstvom prispevati občani z dajatvami in davki. Ker je občina ne samovoljna, marveč naravna družba z določenim ciljem in delokrogom, ji pripada gotova mera Bamostojnosti, neodvisnosti in samouprave. Ker je vsa država razdeIj^na na občine ter je obSina del države, se mora občina volji 'države pokoriti. Državi ne more biti vseeno, ako se po občinah širi državi sovražni duh; tudi občini ne more biti vseeno, ako se državi rušiio temelji ter pe ji rešitev njene naloge onemogočuJe: med obema vlada ter tudi mora vladati razmerje vzajemnosti. Državi pripada nad občinami nadzorovalna pravica, in to tem bolj, ker imajo obČine poleg svojega naravnega delokroga v moderni državi še tudi preneseni, od države ji izročeni delokrog. Zakonodajna državna oblast izdaje potom posebnlh zakonov organlzatorhe In urejevalne predpise za občine. Pričakuje se, da bo tudl v naši državi izšel kmalu nov obCinski zakon. Kakšen bo ta zakon, se ne more napovedati, ker pristojni činitelji o tem nibo v ničemer obvestili javnostl. Po časnikih se pojavljajo ugibanja, ki imajo na sebi večje ali manjše znake verjetnosti. Ni praktične vrednosti v njih in *ato je odveč, da bl se z njiml bolj poftrobno pečali. Ako se bomo sedaj še Hekoliko porazgovorili z Ijubljanskim Jlnevnikom »Jutrom«, storimo to Iz razloga, da njegove nazore primerno Otvetlimo ter zavrnemo. »Jutro« piše v svoji številki 28. septembra med drugim sledeče: »Razumljivo je, da se pripravlja kot prvi korak k ureditvi samoupravnega problerni revizija dosedanjega teritorialnega obsega občin potom komasacije občinskih teritorijev, katere edini cilj ja omogočiti vsaki občini vzdrževanje nujnega in modernim nalogam občine odgovarjajočega aparata ter jo usposobiti, da bo mogla v svojem delokrogu ustanovitl, odnosno vzdrževati razne občekoristne naprave, ki so mali občini sicer nedosegljlve. — Računati moramo s tem, da se bo tudi v ljubljanski in mariborski oblasti izvršila morda še v toku letošnje jeseni komasacija, ki bo tnnogo malih občin spojila v večje občinske edinice, odnosno izvedla ponekod potrebna zaokroženja občinskih teritorijev.« Odgovornost za to poročilo kajpada prepuščamo »Jutru«. O komasaciji sami, to je, da rabimo domač in bolje razumljiv izraz, o zlaganju občin bi se dali navesti razlogi za in proti. So razlogi, ki govorijo za teritorialno (ozemsko) male občine, so pa tudi razlogi, ki govorijo za po obsegu velike občine. Če bi te razloge položili na tehtnico, ne vemo, katera atran bi pretegnila. Toda ne gre v tem vprašanju govoriti teoretično (znanstveno), marvefi je po-= trebno, da se vzamejo v poštev dejanske razmere v Sloveniji. Sedanje občine, med kojimi je veliko Stevilo ozemsko malih občin, so posledica dolgotrajnega zgodovinskega razvoja in so zrastle z razvojem in organizacijo javnega in narodnega življenja v Sloveniji. Samo prav tehtni razlogi morajo biti merodajni, da bl ae na organizaci}! občin izvršile spremembe. »Jutro« je tudl na tem stališču, pa samo z ozlrom na mestne in trSke obCine. Glede na te ob.lne izjavlja »Jutro«: »Bila bi največja pogreška, ako bi se jlh skušalo utopitl v okollcah z deloma člsto drugiml gospodarskimi in socialniml interesi. Tn se ne bi prldobllo nič, nasprotno bl se izzvale škodljive borbe, ki bi delasposobnost tako poveCanih občln znatno oslabile, a ne povečale.« Po »Jutrovem« naj bi tore| bilo tako: Kmetske občine naj se komasirajo, naj se zložijo, mestne in t_v ške občine pa ne. Malomestne in tršk« občine, ki so, da rabimo »Jutrov« izraa, »napredne«, naj bl ostale v svojem dosedanjem obsegu, _e tudi štejejo včasih komaj 1000 in Se manj kot 1000 prebivalcev, kmetske občine pa naj bi 3« zložile, da se doseže število 2000 in 3« več prebivalcev, predpisanih in potrebnih za ob.ino! Da je »Jutro« tukaj prišlo navzkrii z naCelom enakopravnosti, je jasno in obenem značilno. Ako »Jutro« poudarja, da so »naše mestne in trške občine historične (zgodovinske) edinice«, mora nam biti dovoljeno paudariti, da so mnogotere malomestne in trške občin« na Slovenskem Štajerskem in tudi drugod res »zgodovinske edinice« in sicer. v zgodovini nemškutarije. Saj jih j* upravna politika prejšnje države zato ločila od okoliških slovenskih kmetskih1 občin, da*vzdržuje in ojačuje nemškutarstvo v slovenskih krajih. Ali taksne »zgodovinske edinice« zaslužijo, d» se ohranijo v naši narodni državi?! Naposled je treba ugotoviti čudnfr stališče, ki ga zavzema »Jutro« v vprašanju, kdo naj sodeluje pri predprlpravah za preosnovo občin. Piše namj.eč: »Poročajo nam, da sta naši oblastni samotipravi ponudili sreskim poglavarstvom svoje sodelovanje v predpripravah za izvedbo tega reformnega dela s konkretnimi nasveti in predlogi. Nam se zdl, da zaenkrat ni zakonske možnosti, da bi oblastni komisarji inicijativno mogli sodelovati s sreskiml poglavarji, se nanje obračati in jim dajati nasvete. To bl bllo pač nedopustno prekoračenje njihovega delokroga.« Po »Jutrovem« mišljenju torej ne bi smela komisarja oblastnih samouprav % Sloveniji kot zastopnika oblastne samouprave sodelovatl prl predpripravah za preosnovo občinske samouprave. Za to baje nl zakonske možnostif to bi bilo nedopustno prekoračenje njlhovega delokroga. Kdo pa naj vzam« vso to stvar v Sloveniji v roke? »Jutro« meni: Komisija, imenovana od ministrstva v Beogradu. Tako bo vpraša* nje preosnove obftin v Sloveniji najboljSe reSeno.