številk^ iN - oiktflher ¿005
obcih,& vomcc
Kopitarjev
Prenovljen vodnjak na Dobruši
Izpod Dobruškega hriba večno voda teče, teče noč in dan nemoteno, nič ne reče. Že repenjski graščak na Raštanu jo je pil, sebe in družino z vodo odžejal in srca hladil.
Hruškarjeva Meta služnostno vodo s studenca je nosila, v zahvalo varnost v graščini je dobila. V štirenci prvotno zajetje studenca je bilo, ki je vodo lovilo, obdržalo v 2005. leto.
Zbiralnik že v 20. stoletju je bil zgrajen, pokojni Alojz Černivec je za gradnjo bazena bil zadolžen.
Prišel je vodovod, studenec šel je v pozabo, postal je neuporaben, stanje kritično, slabo.
Minili so meseci, leta, iskani obnovitelji in čas, ko občinski svetniki so se zbudili in dali glas, da bi na Dobruši Knezov studenec obnovili, z obnovo obstoj studenca dolgoročno rešili.
Leta 2005 poleti, čas za obnovo se je začel
tudi vodiški župan se je zavzel,
sedaj je vodnjak lepo, varno zgrajen,
za vaščane Dobruše in okolice velik vir vode dobljen.
Voda teče kot biser, iskan na Dobruši, voda, ki bo polnila steklenice, dala moč duši, pa naj bo kateri koli popotnik ali občan, odžejal, osvežil se bo na studencu vsak dan.
Vaščani včasih na vozovih v sodih so vodo vozili, ob suši iz okolice v različne posode jo polnili, v vrsti so čakali to iskano tekočino dan in noč, se z dobruško vodo odžejali, dobili polno moč.
Dobruški studenec ima osvežilno zdravilno vodo, predniki so imeli dobruško vodo za zdravilo in dobroto, pili so jo od rojstva, vse življenje do smrti, vaščani so bili vedno do drugih dobronamerno odprti.
Ljudje, čuvajte vodo, je obstoj, dragocenost življenja, če boste pili zdravo vodo, bo preprečena bolezen brez trpljenja.
Ko prideš popotnik na Dobrušo, napij se in natoči vodo, odžejal se boš in odšel boš z Dobruše z vodo, dobroto.
Alenka Jereb
Dve starejši koriti predstavljata vez med preteklostjo in sedanjostjo
Ena izmed osrednjih prireditev občinskega praznika se je preselila na rob naše občine, na Dobrušo. Sredi vasi se je ob prenovljenem vodnjaku zbrala pisana druščina krajanov, občanov, gostov in nastopajočih, ki so se veselil v dveh mesecih prenovljenega zbirnika vode.
"Za nas je to prav poseben dan," je v uvodnem pozdravu dejala voditeljica in povezovalka programa Tatjana Jelenc, nato pa besedo predala županu Branetu Podborsku. Zahvalil se je domačinom za pomoč pri izgradnji ter za nasvete, saj le oni poznajo podzemeljske poti dobruskega studenca, kajti več his se je v preteklosti napajalo iz tega studenca. Poudaril je, da sta od starega zbiralnika ostali dve koriti, ki spominjata na preteklost in predstavljata vez s sedanjostjo. Z obnovitvijo vodnjaka je tako postavljeno mini vasko sredisče, kjer se bodo lahko srečevali domačini, pohodniki, kolesarji, natočili časo čiste studenčnice in poklepetali. Za občino Vodice vodnjak predstavlja eno izmed rezerv pitne čiste vode, hkrati pa tudi ohranitev kulturne dedisčine, kar je ena izmed prednostnih nalog. O pomembnosti vodnjaka in skrbi nase občine za vodne vire sta spregovorila tudi podsekretar na ministrstvu za okolje in prostor Mitja Bricelj in predstavnica Heliosa Natasa Hajdinjak, ki sta sredi junija z nasim županom podpisala pogodbo o sofinanciranju obnovitvenih del. Taki vodni viri so izredno dragoceni, prispevajo k razpoznavnosti kraja in oblikujejo njegovo identiteto. Imajo tako uporabno kot simbolno vrednost, sta poudarila v svojem nagovoru krajanom. Kulturni program, ki so ga pripravili Godba Vodice, Mesani pevski zbor Vodice ter otroci vrtca Skratek Svit, nas je popeljal v tiste čase, ko na nasem območju se ni bilo vodovodnega omrežja. Prisluhnili smo ljudskim in ponarodelim pesmim, kot so Teče mi vodica, Peričice, Dekle je po vodo slo, Kje so tiste stezice,... V znak zahvale zglednega sodelovanja je župan predstavniku ministrstva za okolje in prostor,
predstavnici Heliosa in domačinu Alojzu Černivcu, ki je prvi pred tremi leti na zboru občanov podal pobudo za revitalizacijo vodnega zbiralnika in bil aktiven v gradbenem odboru, podaril pečnico z motivom žene, ki nosi vodo.
Nov zbiralnik vode je blagoslovil tudi župnik Franc Mervar, nato pa so ugledni gosti skupaj s krajani nazdravili bistri studenčnici izpod repenjskega hriba. Nazdravljali so tudi malčki, ki so že med proslavo zajemali bistro studenčnico in okušali to naravno življenjsko dobrino.
Potrebno je pohvaliti naso mlado arhitektko Barbaro Rozman, ki je pripravila arhitekturno zasnovo za zajetje, rezervoar vode in prireditveno plosčad, ter osnovno solo za projektno nalogo vodnih učnih poti. Zahvala velja tudi domačinom, ki so postregli z dobrotami in tako pokazali, kako veseli so vsakega, ki se bo ustavil v njihovem kraju in poklepetal z njimi.
Dobruški studenec
(zbirnik vode na Dobrusi)
Dobruski studenec izvira izpod severovzhodnega pobočja Repenjskega hriba in ima kraske značilnosti. Podzemna voda je zajeta v krednih plasteh, kjer se menjavajo dolomit, apnenec in glinasti skrilavec. Izvirska voda ima stalno temperaturo približno ioo C ter ne presahne niti v največji susi. Po ljudskem izročilu naj bi imela voda zdravilne učinke.
Prvi vodni zbirnik so domačini ob izviru postavili okrog l. 1920. Iz tega časa se je do danes ohranilo zgolj kamnito korito. Včasih so tu perice prale perilo, nad zajetjem so imeli prostor, kjer so hladili mleko. Vodo iz zajetja tako vasčani kot mimoidoči se vedno radi uporabljajo.
Zbirnik vode na Dobrusi je vključen v projekt vodne učne poti v občini Vodice, ki ga izvajajo učenci Osnovne sole Vodice. S pomočjo Sklada za ohranjanje slovenskih voda, ki sta ga ustanovila HELIOS d.d. in Ministrstvo za okolje in prostor, pa ga je v letu 2005 obnovila Občina Vodice.
Voda poleti, voda jeseni, voda...v občini Vodice
t
A Alenka Jereb
Smo upali in verjeli, da se bo vreme spremenilo, prevetrilo in da bo jesen zažarela v vsej svoji lepoti. Pa žal ni tako, saj začetek jeseni ni prav nič obetaven. Dežuje vse dni, zato vsaj letos ne moremo potrditi črnim scenarijem izpred nekaj let o začetku klimatskih sprememb, ki naj bi jo v našo deželo prinesla suša. Tako imamo letos vodnih zalog na pretek, ne primanjkuje nam niti površinskih niti talnih voda. Vsemu navkljub pa ne smemo spremeniti našega odnosa do vode, z njo moramo skrbno gospodariti in ohranjati njeno pitnost. O tem so razmišljali že naši predniki, ki so iskali pitno vodo in postavljali vodnjake. Ta je bil včasih simbol moči in ponos posamezne kmetije. Gospodar se je dobro zavedal, da brez vode ni življenja, zato je odstopal svojo vodo tudi sosedom, seveda v zameno za pridne ročice, ki so postorile kaj dobrega tudi na njegovi kmetiji. Tako je voda postala prestiž. Tam, kjer je bilo veliko vode, so sredi vasi postavili vaške vodnjake. Včasih je bilo potrebno postaviti le korito, kjer se je voda zbirala, ob njem pa tudi ljudje. Perice so prale, gospodinje natakale vodo in klepetale, izvedele so najrazličnejše novice, otročad pa se je odžejala in pila iz korcev,... Pred približno petdesetimi leti so na območju naše občine vodnjake začele zamenjavati vodovodne pipe. Vodovod so napeljali v vsako hišo in gorje, če je bila pri sosedu voda prej kot pri nas. Kdor je imel vodovod v hiši, je bil gospod in olajšano mu je bilo delo. Enim prej, drugim pozneje. Kako pa je danes? Topla in mrzla voda tečeta iz vsake pipe, če ta le deluje. Umazano vodo odvajamo v greznice oz. kanalizacijske sisteme. Eni so priključeni prej, drugi pozneje. Najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da bo večina priključena najpozneje do leta 2015, kar je v skladu z državnim operativnim programom.
Tudi mi pišemo o vodnjaku, ki so ga obnovili, v okviru občinskega praznika pa tudi uradno nazdravili tej čisti vodi izpod Repenjskega hriba. V okviru praznika se je dogajalo še marsikaj, preberite si! Poiščite tudi osrednji intervju in videli boste, kdo je bil naš gost, prav gotovo vas bo presenetil s svojimi odgovori. V občinski upravi so bili tokrat bolj skromni, zato smo pa mi obiskali kar tri seje. Na eni so zasedali občinski svetniki, na dveh pa člani sveta zavoda vodiške osnovne šole. Pripravili smo tudi ekološki kotiček. Da bo vaša ekološka osveščenost še večja, smo pripravili prispevek o tem, kaj lahko in česa ne smemo metati v zabojnike. Nabralo se je še veliko člankov, o njihovi zanimivosti pa presodite sami.
Nekje sem prebrala pregovor Ako na mrtvih dan dežuje, zamete zima pričakuje.
Upam, da se ne bo uresničil, kajti ob obilnih letošnjih padavinah takoj pomislim na prvi november 1990. leta, ko so po naših krajih pustošile poplave. Takrat smo, namesto da bi postali ob grobovih in razmišljali o smislu življenja, bili prisiljeni razmišljati o tem, kako se bomo ubranili vode v naših kleteh.
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462.
Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
Izhaja mesečno v 1450 izvodih.
Odgovorna urednica: Alenka Jereb
Tisk: Kubelj, d.o.o.
Datum natisa: oktober 2005
Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice
Elektronski naslov uredništva: kopitar.vodice@siol.net,
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na medmrežju:
www.vodice.si,
Slika na naslovnici: Robert Hočevar
Sporočilo bralcem
Odgovorna urednica si pridružuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Pisma bralcev naj ne bodo daljša od ene tipkane strani oziroma naj vsebujejo največ 2000 računalniških znakov. Disket in neobjavljenih pisem ne vračamo.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Vse prispevke sprejemamo do osmega v mesecu.
Vsebina / Občina Vodice praznuje
Prenovljen vodnjak na Dobruši
Uvodnik:
Voda poleti, voda jeseni, voda...v občini Vodice
Občina Vodice praznuje:
Fotoreportaža, Preurejena Pirčeva ulica v Vodicah, Skaručna ima novo trgovino, Priznanje vzgojiteljskemu in učiteljskemu poklicu, Kres pri sv.Tilnu, Koncert za mlade Dan D, Atomik Harmonik razvnel mlada srca, ŽIV-ŽAV, otroški pozdrav, Tradicionalni turnir v In-line hokeju za pokal Občine Vodice 2005,
Občinska uprava poroča:
Skrbimo za večjo varnost šibkejših udeležencev v prometu, Kako (ne)ravnamo z izrabljenimi avtomobilskimi gumami
Seje:
20.redna seja občinskega sveta,
2.redna	seja Sveta zavoda,
3.redna	seja Sveta zavoda
Aktualno:
Referendum o RTV
Družbene dejavnosti:
Jesenski spomini na poletno šolo v naravi, Bili smo na Pikinem festivalu, Teden otroka, Obisk kolesarja Davida Kustra, Dan miru
Intervju:
Človek je celota takrat, ko čuti, da je del domačega kraja
Glas mladih:
Domen Kompare vzhajajoča zvezda na glasbeni sceni,
Društva:
Vabilo, Letos bo spet telovadba..., Državni prvaki in podprvaki v gasilskem krosu, Predajali smo se toplim užitkom
Kultura:
9. srečanje lokalnih tiskanih medijev Slovenije, 25 letnica okteta Deseti brat
Obujamo spomine:
Srečali so se nekdanji in sedanji krajani
Ekološki kotiček:
Kaj spada v zabojnik z napisom embalaža
Vi sprašujete...
Otroški kotiček
Zahvale / oglasi
1. november Vez med živimi in mrtvimi
Preurejena Pirčeva ulica
v Vodicah
Peter Cernivec
V sklopu gradnje komunalnega in plinskega omrežja v občini Vodice je se ena ulica v Vodicah dobila novo, sodobnejšo, predvsem pa varnejšo podobo. Kar nekaj časa so izvajalci potrebovali, da so na Pirčevi ulici uredili kanalizacijsko in plinsko napeljavo, namestili nov asfalt, robnike in pločnik, ter ulico spremenili v enosmerno. Kljub dolgotrajnosti projekta ter nekaterim težavam so prebivalci nadvse zadovoljni z novo pridobitvijo. V ta namen so v sredo, 14. septembra, sami organizirali manjšo slovesnost ob odprtju ulice.
Organizatorja, Jernej Logar ter Ciril Erce, sta poskrbela za prav prijeten dogodek. Ob kapelici na Pircevi so bile postavljene klopi, gospodinje so pripravile različna peciva, vsak pa je prispeval se malenkost za pijačo. Po nekaj požirkih in grižljajih ter po prihodu župana Občine Vodice Braneta Podborška so prisotni usmerili pogled na najstarejšega prebivalca Pirčeve ulice, Miha Tonija. Miha je imel namreč to čast, da je prerezal trak na enem koncu ulice, se z oldtajmerjem odpeljaj na drug konec ulice in prerezal še drugi trak. Sledil je nastop župana, ki se je na začetku v svojem in v imenu občine vsem prisotnim opravičil za nevšečnosti, ki so jih bili deležni ob prenovi ulice. Povedal je, da so bili razlogi za zamudo projekta v izvajalcih, vremenu in tudi občini. Prva faza prenove se je res nekoliko zavlekla, vendar je v drugi fazi (tudi zaradi pritožb prebivalcev Pirčeve ulice) projekt veliko hitreje in učinkoviteje stekel, kar so prisotni pozneje potrdili.
Nato je župan pojasnil, da ne gre za uradno odprtje ulice, saj ji manjka še približno 20 metrov novega asfalta, ki naj bi bil položen v roku enega meseca. Takrat bo manjšo slovesnost pripravila še občina. Na koncu se je zahvalil za lep sprejem, vso potrpežljivost in pomoč pri prenovi ulice.
CIRIL ERCE-. "Časovni potek projekta se mi zdi porazen. Res je nagajalo vreme, a vseeno gre največ kritik pripisati izvajalcem. Večkrat je bila ulica popolnoma nedostopna. Sprašujem se, kaj bi se lahko zgodilo v primeru požara, saj intervencijska pot ni bila prevozna. Glede del na našem dvorišču pa moram izvajalce pohvaliti, saj so dobro delali in upoštevali tudi naše želje. Pohvalil bi električarje, ki so svoje delo zelo dobro opravili in vedno za seboj vse pospravili.
Kljub vsem težavam pa mi je končna podoba ulice zelo všeč."
JERNEJ LOGAR.
"Splet okoliščin je povzročil, da se je celoten projekt nekoliko zavlekel. To me niti ne moti preveč, saj sem vesel, da je naša ulica sedaj res lepo
urejena. Sam sem zbiral podpise ljudi o tem, kakšna naj bi bila ulica, in moram reči, da se samo dva nista strinjala s tem, da ulica dobi pločnik in postane enosmerna. Najbolj sem navdušen nad tem, kako hitro so mi delavci plinske inštalacije omogočili priklop na plin."
SLAVKA ČERNIVEC:
"Ulica je res enkratna. Pri kanalizaciji se je malo zavleklo, so pa bili zato električarji in "asfaltni delavci" toliko boljši. Všeč mi je, da imamo enosmerno ulico, predvsem zaradi otrok in starejših. Upam, da sedaj po naši ulici ne bo več vozilo toliko traktorjev, ki so velikokrat cesto povsem umazali.
TOMI LAH: "Delo, ki naj bi ga izvajalci opravili v dveh mesecih, se je razširilo na štiri mesece, tako da lahko rečem, da se je v prvi fazi res slabo delalo. Druga faza projekta pa je bila idealna. S končno podobo ulice sem zelo zadovoljen, predvsem z enosmernim prometom, kajti še pred postavitvijo pločnika sta se tu težko srečala dva avtomobila, zdaj pa se res ne moreta.
Skarucna ima novo trgovino
Jerneja Kimovec
EU


mam <
Trgovino najdete na starem mestu, ima pa novo podobo in novo lastnico. Imenuje se Valery in se že na prvi pogled razlikuje od svoje predhodnice. Na policah se odslej poleg živil namreč nahajajo tudi tekstilni izdelki, saj je njihovo izdelovanje osnovna dejavnost novih lastnikov. Sami šivajo blazine, zavese in vsakodnevna oblačila, po naročilu pa izdelajo tudi obleke za raznovrstne slovesne priložnosti, na primer za poroko ali prvo obhajilo. Poleg tega ponujajo tudi belo tehniko, ki jo poiščejo in naročijo na posebno željo stranke.
Valerija Potočnik, lastnica trgovine in prijetna sogovornica, želi svojo dejavnost zastaviti čim bolj ljudem prijazno, zato se je odločila, da bo vsak mesec v občini Vodice izbrala družino, ki se je znašla v stiski, in ji vsaj delno pomagala s finančinimi sredstvi. Mesečno bodo potekala tudi nagradna žrebanja s privlačnimi darili, trgovina pa naj bi svoj delež prispevala tudi k bližajočemu se miklavževanju. Sicer Valerija prihaja iz Celja, družinski posel pa je prevzela od staršev. Na Skaručni je bila že pred leti, in ker ji je bila okolica všeč, je pomislila, da bi tukajšnja trgovina nekoč lahko bila njena. Sedaj se ji je ponudila priložnost, zato si želi čim boljšega in čim daljšega sodelovanja. Prijetno presenečena je bila že nad velikim odzivom ob odprtju, 7. oktobra, saj je bila trgovina v prvih urah povsem polna. Obiskovalci so pohvalili predvsem boljšo preglednost prostora in seveda večjo izbiro. Pohvalno je, da je tudi ta del občine dobil trgovino, ki ponuja mešano blago, o novostih in kakovosti ponudbe pa bo najbolje, da presodite kar sami.
:
5|
Priznanje vzgojiteljskemu in učiteljskemu poklicu
Alenka Jereb
Delavci in upokojenci Osnovne šole in vrtca Vodice ter prejemniki občinskih priznanj smo bili tudi letos v okviru občinskega praznika povabljeni na sprejem k županu Branetu Podboršku. V preddverju kulturnega doma Vodice nas je pričakal skupaj s predstavnicami Mladinskega centra v ustanavljanju, ki so vsakemu obiskovalcu podarile sončnico kot simbol dobrega sodelovanja in vedrega razpoloženja. V svojem nagovoru se je župan iskreno zahvalil za delo in poslanstvo, ki ga opravlja vsak izmed nas. Poudaril je izjemno delo vzgojiteljic, ki poskrbijo za dobro počutje otrok in s tem tudi staršev, kot tudi učiteljev in učiteljic, ki otroke popeljemo v svet učenosti, hkrati pa oblikujemo njihovo osebnost in jim dajemo popotnico za življenje. Spregovoril je o liku učitelja, ki rad poučuje, se vsestransko izobražuje,
otroku približa pozitiven odnos do družbe in moralnih vrednot, medtem ko je kot največje učiteljevo vodilo navedel dejstvo, da je potrebno otroke naučiti misliti in jih odvračati od lažne solidarnosti. Povedal je, da je podelitev priznanja častnemu občanu Vinku Borovniku hkrati tudi priznanje učiteljem in učiteljskemu poklicu. Spregovoril je o prizadevanjih Občine, da ustvariti celovit, varen in miren šolski predel na južnem delu Vodic. Izgradnji vrtca, ki predstavlja eno izmed pomembnih pridobitev predšolske vzgoje, bo sledila temeljita prenova ogrevalnega sistema v šoli, v naslednjem letu pa predvidevajo tudi prenovo in postavitev novih šolskih igrišč. Opozoril je, da si občina nenehno prizadeva za varne šolske poti in postajališča. Tako so letos odprli novo avtobusno postajališče pri Benku, na
Vojskem in v Vesci. Prenovili so tudi Pirčevo ulico v Vodicah in jo infrastrukturno uredili, velike težave pa imajo s pridobivanjem dovoljenj za postavitev prehodov za pešce na državnih cestah.
Po končanem nagovoru je prisotne povabil na ogled monokomedije "Al' en al' dva" v izvedbi vsestransko nadarjenega igralca Aleša Valiča. Smeh in zadovoljstvo povabljencev sta pričala, da je bila predstava dobro izbrana in lepo sprejeta. Po predstavi smo se zadržali pozno v noč in poklepetali predvsem z upokojenci ter obujali spomine na dni, ko smo skupaj uresničevali vizijo našega poslanstva.
Francka Rozman
Kres pri sv. Tilnu
Zaradi slabega vremena je bilo srečanje pri sv. Tilnu prestavljeno. Morda prav zaradi tega ni bilo toliko ljudi kot prejšnja leta. Bilo pa je zelo prijetno in poučno. Po pozdravnem govoru župana, ki je zaželel, da bi to srečanje postalo tradicionalno, so izmenoma nastopali pevci MePZ Biser in pripovedovalka življenjepisa sv. Tilna Branka Kohek. Klemen Plesnik je skrbel za video posnetke, ki so prikazovali podobe iz življenja sv. Egidija.
Dva obiskovalca sem vprašala, zakaj sta prišla na hrib.
Gašper Skerjanec - osnovnošolec-. Tu sem zaradi zabave, da se srečam s prijatelji iz sosednih vasi. Pa tudi staršev ni tu.
Franci Sodnik-. Če je proslava, se čutim dolžnega, da se je udeležim. Pri sv. Tilnu pa mi je tudi všeč, saj večkrat pridem sem gor.
Letošnje srečanje je bilo poučno zato, ker smo se seznanili z življenjepisom svetnika, po katerem se imenuje cerkev na Repenjskem hribu.
Ime Egidij (Tilen) izhaja iz Grčije, pomeni pa "kozja koža oz. usnjen ščit". Svoj praznik ima prvega septembra, na smrtni dan. Upodabljajo ga kot puščavnika v votlini, največkrat s košuto, pogosto ima puščico v prsih, vedno pa je oblečen v opatovsko benediktinsko oblačilo. Ena najstarejših
upodobitev je freska iz 11. stoletja v kripti cerkve Sainte Clemente v Rimu. Legenda o tem zaščitniku je ena najznamenitejših srednjeveških legend.
Egidij naj bi bil po rodu Atenec.Že zelo mlad je rad pomagal bližnjim in kmalu odkril, da ima poseben dar. Nekega dne je namreč po vzoru sv. Benedikta grbavcu podaril svoj plašč in ga s tem ozdravil. Po smrti staršev so njegova dobra dela postala še bolj znana in ljudje so ga zasuli z bogastvom in slavo. Ker Egidiju ni bilo za materialne dobrine, se je umaknil na zahod. Odplul je v južno Francijo, kjer se je nastanil v gozdovih Arlesa blizu reke Rone. Tam je živel od leta 650 do 725 našega štetja. Kot puščavnik se je prehranjeval z zelišči in mlekom košute, ki je vsak dan prihajala k njemu. Nekega dne so žival odkrili kraljevi lovci, ki so lovili v okoliških gozdovih. Dva dni zapored se je košuta pred njimi zatekla v Egidijevo skrivališče in sledni psi je nikakor niso mogli odkriti.Žival je ščitila neka nevidna sila. Tretji dan sta z lovci prišla tudi gotski kralj Flavij in neki škof in zgodba se je ponovila. Kralj je zato kar na slepo ustrelil skozi grmovje. Ko so si utrli pot skozi goščo, so našli prestreljenega Egidija ter košuto, ki se mu je dobrikala pri kolenih. Kralj Flavij je Egidija nato pogosto obiskoval, zato ga je ta prosil, naj ustanovi benediktinski samostan. Sloves njegovih menihov je dosegel celo dvor francoskega kralja Karla Velikega.
Egidij je odpotoval tudi v Rim, kjer je priporočil svoje menihe papežu. Umrl je na nedeljo prvega septembra leta 725, potem ko je bil o svoji smrti opozorjen v sanjah. Egidijeve relikvije hranijo v baziliki Saint-Sernin v Toulousu.
Ni naključje, da je v 14. in 15. stoletju, ko se je začelo turško prodiranje proti zahodu, zraslo mnogo cerkva, posvečenih svetemu Tilnu. Tudi cerkev na Repenjskem hribu ni izjema. Baročni kip tega svetnika je vzidan na zunanji cerkveni zid, pred tem pa je bil del oltarja. Ohranil se je še en kip sv. Tilna, in sicer poznogotski iz druge polovice 15. stoletja. Danes je edini ostanek kamnitega glavnega oltarja iz prvotne cerkve. Tilnu je posvečen tudi eden izmed treh oltarjev v cerkvi.
Cerkev je bila prvič omenjena leta 1476, tabor okoli nje pa so začeli graditi v drugi polovici 15. stoletja. Dokončali so ga okrog leta 1530.
Kako so se Turkov ubranili Repenjčani, je v knjigi "Turki pred sv. Tilnom" opisal vodiški učitelj Jurij Slapšak.
Koncert za mlade Dan D
¿^Peter Černivec
V okviru občinskega praznika je bilo tudi letos poskrbljeno za zabavo mladih. Na igrišču osnovne šole Vodice je pod šotorom nastopala dolenjska skupina Dan D s pred-skupino Rattle Snake. Predstavili pa so se tudi otroci iz glasbeno - plesne kratkočasnice Pop Mix.
Težko bi rekel, da je bil dan koncerta kakorkoli podoben dnevu D, saj žrtev ni bilo, po svincu ni smrdelo in bombe niso padale. Saj veste, dan D je namreč dan, ko so ameriški zavezniki med drugo svetovno vojno vpadli v Normandijo, da bi jo osvobodili, kar jim je z veliko žrtvami tudi uspelo. Tudi po udeležbi bi koncert zelo težko primerjal z dnevom D, saj je bilo ljudi bore malo, pa še tisti prisotni niso pokazali kaj več kot kimanja z glavo in prestopanja v nepravilnem ritmu madžarskega valčka.
Po organizacijski plati pa gre spet vsa pohvala Prosvetnemu društvu Vodice, ki je kljub močno (ampak res močno) zmanjšanemu številu aktivnih članov poskrbel za nemoten potek celotnega koncerta. Ljudi niso dolgo puščali lačnih in žejnih, ves čas pa so s pomočjo redarstva tudi skrbeli, da ni prihajalo do morebitnih incidentov. Sicer pa, tudi če bi vsak od obiskovalcev vrgel na tla pet plastičnih lončkov, ne bi bil problem, saj jih je bilo tako malo, da bi jih v kratkem času pospravili v koše za smeti.
Število obiskovalcev je bilo res izredno majhno, pred nastopom skupine Pop Mix borih osem, in hvala bogu, da so prišli vsaj starši nastopajočih otrok in morebiti za odstotek dvignili razpoloženje. Organizatorji smo se že resno spraševali, da nismo morda na plakate napisali napačnega datuma.
In še nekaj besed o skupini Rattle Snake. Igranje predvsem starejših rockerskih uspešnic je še tako trdega in zagrenjenega udeleženca pripravilo k že prej omenjenemu prestopanju. Moram reči, da je skupina Rattle Snake ena izmed kakovostnejših tovrstnih skupin v Sloveniji. Res je, da posnema lahko vsakdo, vprašanje pa je, kako kakovostno. Rattle Snake so že z izborom pesmi zadeli v polno. Za tistih
nekaj obiskovalcev so naredili res dober žur. Če sem skupini Rattle Snake pripisal posnemanje, lahko skupini Dan D izvirnost in edinstvenost. Prihod starih mačkov na oder je pospremil bučen aplavz in skoraj vsak obiskovalec (malo se jih je medtem že nabralo) je naredil kak korak naprej proti odru. Dan D so odigrali svoje največje uspešnice in se (verjetno zaradi let) dokaj hitro poslovili. Kot se za rock koncerte spodobi, smo krulili in žvižgali, in glej ga zlomka, priklicali smo jih nazaj na oder. Pevec je sam s kitaro še enkrat zaigral marsikomu (tudi meni) najljubšo skladbo Čas, nato pa se je vse skupaj zares končalo. Časi, ko so rockerji nažigali pozno v noč so minili. Dandanes raje v istem dnevu odigrajo eno uro v Gornji Radgoni, nato v Polhovem Gradcu in še v Vodicah, vzamejo denar, gredo domov, se uležejo na kavč in gledajo tretjo ponovitev filma Smrtonosno orožje 2.
Kar stoži se mi ob misli, da rock'n'roll izginja v poplavi atomskih harmonik (kakšne sploh so, ne vem, saj poznam le "frajtonarco" in klavirsko) in da mladih druženje ob živi glasbi, kakršnikoli, ne zanima več. Kot član društva, ki že vrsto let organizira različne koncerte, resno razmišljam, da bi namesto klopi na naslednjem koncertu postavili kavče! Zapečkarji se gotovo ne bi pritoževali.
, Atomik Harmonik razvnel mlada srca
Francka Rozman
Zaradi slabega vremena je odpadlo že tradicionalno kolesarjenje po občini. Čeprav je bila vremenska napoved slaba, se je čez dan sramežljivo pokazalo sonce in vzbudilo upanje, da bo program za soboto,i7. junija, uspel. Pa je bilo upanje zaman. Okoli 16. ure se je ulilo, zato na zbirališče pred občinsko zgradbo kolesarjev ni bilo. Veliko ljudi je bilo razočaranih, saj se kolesarjenja po poteh naše občine iskreno veselijo. Upamo, da bo naslednje leto lepše.
Zvečer pa je zaigrala vodiška godba pod velikanskim šotorom za osnovno šolo in razbila turobno deževno vreme. Njihove koračnice in ostale skladbe so pričarale prijetno vzdušje. Zadišalo je po mesu. Mlade natakarice in natakarji PGD Šinkov Turn so izpolnjevali želje gostov, ki so počasi polnili ogromen prostor. Godbeniki so dobro igrali in nerazumljivo mi je, da
ljudje ne ploskajo. Vsaka dobro zaigrana skladba je rezultat veliko ur učenja. S ploskanjem pa pohvalimo njihov trud.
Po koncertu Godbe Vodice je nastopila skupina Art. Skušala je razvneti občinstvo. Stari in mladi, predvsem pa najmlajši, pa so čakali le na skupino ATOMIK
HARMONIK. Kar precej časa so nas pustili v negotovosti in pričakovanju. Končno sta na oder priskakljali Špelci in začel se je enourni koncert. Mlado je plesalo, norelo in pelo skupaj s skupino, ki je pripravila dober žur. Velik plus vidim predvsem v dejstvu, da so mladi peli slovenske narodne pesmi.
ZlV-ZAV, otroški pozdrav
Jerneja Kimovec
Poletje se je poslovilo, z njim pa tudi priljubljene počitniške kratkočasnice, s katerimi si vsako leto več osnovnošolcev popestri proste dni. Letos je bilo v 12 različnih kratkočasnic, ki so potekale od konca junija do konca avgusta, vključenih več kot 250 otrok.
Da bi se ob koncu počitnic lahko vsi se enkrat zbrali skupaj in da bi tudi drugim pokazali, kaj so med poletjem počeli in česa so se naučili, je Delovna skupina za ustanovitev Mladinskega centra Vodice v sodelovanju z Občino Vodice v nedeljo, 18. septembra, pripravila zabavno prireditev z imenomŽIV- AV. Zaradi predvidenega slabega vremena se je zabava preselila pod šotor na igrišču Osnovne šole Vodice, kjer je prirediteljem kljub mrzlemu in kislemu popoldnevu uspelo ustvariti prijetno vzdušje. Sicer na žalost bolj skromno občinstvo je navdušeno pozdravilo vse pogumne mlade talente, ki so se predstavili na odru. Rdečo nit programa so vlekli bodoči pop zvezdniki, ki so se v kratkočasnici Pop Mix naučili petja in plesa. Izmenično sta nastopali dve skupini. V prvi so nas najmljaši nasmejali s prikupnimi otroškimi pesmicami in skupinskimi plesi, tisti nekoliko starejši pa so skupaj z učiteljico Katjo pripravili že kar zahtevne plesne koreografije, ki jih je spremljala popularna glasba, ter pokazali,
kako pridno so trenirali glasilke pod budnim očesom - in usesom - Anamarije. Vsi skupaj so polepsali siv dan in dokazali, da je čas na kratkočasnicah res koristno preživet. Program je povezovala simpatična voditeljica, ki jo predvsem mlajsi otroci dobro poznajo, saj na Prvi TV pripravlja oddaje z otrosko tematiko. Na začetku je bil na oder povabljen tudi župan Brane Podborsek, ki je vse prisotne nagovoril, in poudaril, da so tako poletne kratkočasnice kot tudi prireditev ob njihovem zaključku lep rezultat aktivistov bodočega Mladinskega centra, ki ga Občina ustanavlja. Zahvalil se je vsem, ki se trudijo, da bi Mladinski center čim prej zaživel, pa tudi tistim, ki so omogočili otroske poletne radosti. Posebne zahvale Občine in občinskih svetnikov so prejeli
nekateri posamezniki, ki so otrokom velikodusno odstopili svoje prostore ali na kaksen drug poseben način prispevali k izvedbi kratkočasnic. Tako sta Mira in Brane Sovinc omogočila uporabo sportnih povrsin Kluba Kubu, ravnateljica Tatjana Bizant je odstopila prostore osnovne sole, Marjan Podgorsek pa piknik prostor na
Skaručni. S pomočjo BTC-ja je 62 otrok v balonu preletelo Ljubljansko barje, spet drugi pa so po zaslugi Jožeta Janharja uživali v konjskih sedlih. Ko je župan razdelil vse zahvale in pohvale, je tudi njega čakalo presenečenje. Člani Delovne skupine za ustanovitev Mladinskega centra so mu kot predstavniku Občine v zahvalo za projekt kratkočasnic podarili velik mozaik, ki so ga naredili otroci v kratkočasnici Sola umetnosti. Pomagala sta jim Spela Blažič in Andrej Potrč, ki sta skupaj s Katarino Banko mozaik tudi predala, župan pa je obljubil, da bo ta posebna umetnina odslej krasila občinske prostore. S to lepo gesto se je program počasi zaključil. Na koncu se je ponovno predstavila obetavna skupina z imenom Ne se, v kateri trije fantje in dekle združujejo zvoke kitar, bobnov in flavte v zanimive nove izvedbe sicer dobro znanih melodij. Čeprav njihov najstarejsi član steje komaj i2 let, poslusalec dobi občutek, da skupaj nastopajo že desetletja. S tem se je strinjalo tudi občinstvo v Vodicah, ki je velikim glasbenim upom navduseno ploskalo. Po koncu nastopa pa se je vsak odpravil v svoj najljubsi delček sotora, saj je ta ponujal različne zanimivosti. Na stojnici Mladinskega centra Vodice smo se lahko poučili o njegovem namenu in prvih načrtih, druge točke pa so ponujale pogled v del tistega, kar so otroci počeli med kratkočasnicami. Tako je Palček Svit spet pripovedoval pravljice, mladi ustvarjalci so risali, sestavljali in izrezovali, novopečeni kuharski mojstri so ponujali svoje dobrote ... Za vsakogar se je naslo kaj zanimivega in vsak si je o pestrem poletnem dogajanju lahko ustvaril svojo sliko, mi pa smo zbrali nekaj vtisov.
Luka, 10 let
Na kratkočasnice me je prijavila mama, zato na začetku sploh nisem hotel ostati tam. Vendar mi je pozneje postalo vseč, spoznal pa sem tudi nove prijatelje.
Ana, i2 let
Prijavila sem se na Kuhinjo sveta, ker rada kuham. Vseč mi je bilo, da smo
spoznavali jedi iz drugih držav, argentinske, svicarske in mehiske. Najbolj okusen je bil čokoladni fondue.
Tina, 10 let
Kratkočasnic sem se udeležila že lani, in ker je bilo zabavno, sem prišla tudi letos. Všeč mi je, da so z mano stari prijatelji, obenem pa spoznavam tudi nove. Naučila sem se veliko koristnega, na primer kako postaviti šotor, zakuriti ogenj, kako se znajti v gozdu ...
Klara, 9 let
Letos sem bila kar na treh kratkočasnicah. Najbolj všeč so mi bili Zanimivi hobiji, kjer smo leteli z balonom in jahali konje. Vzgojitelji so prijazni in zagotovo pridem tudi prihodnje leto.
Simona, 8 let
Tudi jaz sem se udeležila treh različnih kratkočasnic, predvsem zato, da se doma ne bi dolgočasila. Bilo je zanimvo, saj smo jahali, plezali, leteli ...Vsi so bili prijazni in prav nič me ni bilo strah.
Boštjan, 11 let
Prijavil sem se na Pop Mix, ker rad pojem in plešem. Vendar je bilo zanimivo tudi na drugih kratkočasnicah, saj smo delali različne poskuse
in se veliko naučili. Prihodnje leto bom spet prišel, tako da mi med počitnicami zagotovo ne bo dolgčas.
Urška, 13 let
Všeč mi je bila Kuhinja sveta, saj tudi doma rada pomagam pri kuhanju. Zabavno je bilo tudi pri Digitalni fotografiji. Drugo leto spet pridem, ker je super in ker se tu vedno srečamo s prijatelji.
Tradicionalni turnir v In-line hokeju za pokal Občine Vodice 2005
HK Utik
Letošnji turnir v in-line hokeju za pokal Občine Vodice, ki se je v nedeljo, 11. septembra 2005, odvijal na igrišču športnega centra Kubu v Vodicah, smo z velikimi mukami uspeli spraviti "pod streho".
Resnici na ljubo bi nam ravno streha zelo olajšala samo organizacijo turnirja, saj smo zaradi dežja kar trikrat morali prekiniti tekmovanje, ki se je zato zavleklo skoraj do polnoči. Na našo srečo smo se odločili nekoliko skrajšati tekme repasaža in pa tekmo za 3. mesto, kar se je izkazalo za odlično potezo, saj se je na velikem finalu takoj po zadnjem zvoku sirene ulilo.
Nastopilo je vseh 12 ekip, ki so se med seboj pomerile v treh skupinah. Zmagovalci skupin - Blejska Dobrava (skupina A), Mamuti (skupina B) ter Utik (skupina C) so se neposredno uvrstili v polfinale, v repasažu pa so se pomerile še tri drugouvrščene ekipe - Hervis, Panterji in Ebatt Utik. Slednji so se z dvema zmagama v repasažu uvrstili v polfinale, kjer so se še drugič ta dan srečali s svojo drugo člansko ekipo Utika.
Če je druga ekipa Utika v predtekmovanju nepričakovano poskrbela za presenečenje, ko je po izvajanju kazenskih strelov premagala prvo ekipo Ebatt Utik, pa je bilo v polfinalu povsem drugače, saj je prva ekipa prepričljivo premagala svoj "podmladek" in se uvrstila v finale.
V	drugem polfinalnem boju je Blejska Dobrava premagala ekipo Mamutov in se tako s štirimi zmagami in brez porazov uvrstila v finale.
V	malem finalu za 3. mesto so bili Mamuti z 2:i boljši od Utika in tako zasedli
3. mesto, v velikem finalu pa je Ebatt Utik s 5:1 premagal Blejsko Dobravo in tako ubranil lanskoletno i. mesto na turnirju.
Prvič letos se je podelil pokal za fair-play, v spomin na dolgoletnega predsednika HK Utik smo ga imenovali "memorial Marjana
Nahtigala". Pokal je ekipi Pacientov podelila Marjanova hčerka Barbara.
Ostale pokale je podelil župan Občine Vodice Brane Podboršek. Pokal za najboljšega strelca turnirja je domov odnesel Ebatt Utikov napadalec Štefan Nahtigal, ki je z 19 točkami (10 golov in 9 podaj) le za las premagal svojega brata Roka (18 točk). Letos pa smo prvič podelili tudi pokal za najboljšega vratarja turnirja, ki smo ga izbrali po mnenju sodnikov in nekaterih igralcev ter gledalcev. Za najboljšega vratarja je bil razglašen Sergej Izgoršek, ki je branil za drugo člansko ekipo Utika in bil najzaslužnejši za visoko uvrstitev te ekipe.
Z organizacijo tega turnirja smo tako v našem klubu sklenili pomladno-poletno sezono, s 1. oktobrom pa se začnejo pospešene priprave na jesensko-zimsko sezono. Letos bomo namreč prvič nastopali v mednarodnem tekmovanju -ligi "SLOITAH", kjer se bomo pomerili s klubi iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije.
Naj omenimo še, da je HK Utik v petek, 9.9.2005, pri športnem centru Kubu v Vodicah organiziral klubski piknik, na katerem smo vsi igralci, sponzorji in navijači skupaj še enkrat praznovali pridobitev naslova državnih prvakov prve članske ekipe Ebatt Utika.
Občinska uprava poroča
Skrbimo za večjo varnost šibkejših udeležencev
Miran Sirc, univ.dipl.org.	v pr°^0.etu
Na Vojskem 28. oktobra otvoritev novozgrajenega pločnika za pešce in avtobusnega postajališča - Urejena postaja tudi pri Benku v Repnjah - Ob vzpostavitvi prehoda za pešce v Zapogah nova javna razsvetljava
Pešci, zlasti še naši najmlajši, so kot udeleženci v prometu še posebej izpostavljeni. Vsaka pridobitev, s katero zmanjšamo njihovo ogroženost, je tako še bolj pomembna. V letošnjem občinskem proračunu je bilo kar nekaj postavk s tega področja. Ob izteku gradbene sezone lahko predstavimo nekatere uspešno realizirane projekte.
Na Vojskem smo ob relativno prometni lokalni cesti Koseze - Skaručna tako zgradili okrog 200 m novih pločniških površin. Avtobusno postajališče je dobilo novo podobo z urejeno čakalnico, prehodom za pešce in osvetlitvijo. Ker je cesta na tem odseku ravna in "hitra", smo pred prehodom vgradili v vozišče t.i. zvočne zavese, ki bodo neodgovorne voznike opozorile na zmanjšanje hitrosti. Zahvaliti se moramo lastnikom zemljišč, na katerih smo urejali pločnik, za njihovo kooperativno sodelovanje.
Izrabljene gume so problem vsakega lastnika avtomobila. Prej ali slej jih je potrebno zamenjati z novimi, ki ustrezajo varnostnim predpisom. Starih gum pa se je potrebno na pravilen način znebiti. To gotovo ne pomeni odlaganja v gozdovih, potokih, melioracijskih jarkih ali pa sredi vasi ob javnih cestah, avtobusnih postajališčih ali kar ob ekoloških otokih, kot se je to zgodilo v Repnjah. Ker gume ne sodijo niti med komunalne niti med kosovne odpadke, jih smetarji ne pobirajo, saj mora njihovo predelavo nekdo plačati. Tako se zgodi, da gume tudi več mesecev kazijo izgled vasi. Se hujša oblika odstranitve gum je njihovo sežiganje, s čimer neposredno škodujemo okolju in zdravju.
Pravilna pot ravnanja z izrabljenimi gumami je enostavna. Za območje občine Vodice je
Na Vojskem so izvajalci Cestno podjetje Ljubljana celovito rekonstruirali tudi most čez Dobravo na cesti, ki vodi na Rašico (podobne temeljite obnove pa je bil deležen še most čez Poljšak v Majkarjevem grabnu na Skaručni). Kar nekaj razlogov torej za veselo snidenje na Vojskem, 28. oktobra, ob 13. uri, ko bomo novozgrajene objekte slovesno predali svojemu namenu.
Podobne "preobrazbe" kot avtobusno postajališče na Vojskem je bilo deležno tudi tisto pri Benku v Repnjah. V lanskem letu smo postajališče na novo vzpostavili, letos pa smo za potnike zgradili ličen lesen nadstrešek, novozgrajeni obojestranski asfaltirani hodnik pa čakajočim (zlasti šolarjem) zagotavlja primerno varnost. Z urejanjem postaj bomo nadaljevali tudi v naslednjem obdobju, kot prva bo na vrsti tista v Vesci.
Po dolgotrajnih usklajevanjih z Direkcijo RS za ceste smo se uspeli dogovoriti tudi o vzpostavitvi prehoda za pešce na državni regionalni cesti v središču Zapog. Že v lanskem letu smo na podlagi pobude 111 občanov Zapog, Dornic in Torovega naslovili vlogo na pristojno direkcijo, na
bil izbran koncesionar, podjetje GET inženiring (tel. 01 867-79-23), ki po standardih EU izvaja predelavo izrabljenih avtomobilskih gum. Odpadne gume se zbirajo pri prevzemnikih (vulkanizerji, avtoservisi, Publicus - deponija Suhadole), od koder jih odpeljejo na zbirna mesta, od tam pa k predelovalcu. Za predelavo gum je potrebno plačati. Trenutna cena za predelavo kilograma odpadne gume je 34,8 SIT in je že dalj časa nespremenjena. Povprečna teža izrabljene avtomobilske gume je 8 kg (guma poltovornega vozila tehta približno 16 kg in tovornega vozila približno 60 kg), kar pomeni, da za štiri avtomobilske gume pri predelovalcu odštejemo približno 1.150 tolarjev. Ob oddaji gum na zbirnih mestih je cena zaradi dodatnih stroškov večja, vendar ne znaša več kot 2.100 tolarjev. Pri nakupu novih gum, ki vas stanejo najmanj 45.000
podlagi njihovih zahtev večkrat dopolnjevali in usklajevali projektno dokumentacijo, pridobili potrebna soglasja, trenutno pa se izvedbena faza investicije že zaključuje. Zaradi nepregledne konfiguracije ceste skozi vas je bil izbor lokacije za prehod izredno težaven, relativno stroge pa so tudi zahteve glede osvetljenosti ožje lokacije prehoda. Zaradi tega je bila v istem sklopu zgrajena nova javna razsvetljava s prižigališčem, ki bo v bodoče omogočalo priklop svetilk v celotnem naselju. Pločniki, ki so bili vsled gradnje kabelske kanalizacije za razsvetljavo razkopani, so dobili novo asfaltno prevleko. Tudi občanom Zapog -lastnikom prizadetih zemljišč gre zahvala za razumevanje in potrpežljivost ob gradnji. Podobno trd oreh (zaradi usklajevanj z državnimi inštitucijami) nas čaka pri gradnji drugih dveh potrebnih prehodov prek regionalk v naselju Vodice na Brniški (pri Pirčevi ulici) in Kamniški cesti (pri naselju "TIPO").
Predstavljene investicije sicer niso izrazito impozantne, niti za njimi ne stojijo astronomski zneski. Njihova vrednost je neprecenljivo višja od tiste na končnem računu izvajalca del, saj s temi ukrepi pomagamo ohraniti tisto, kar največ šteje -naša življenja in življenja naših bližnjih. Dela na tem področju ne bo zmanjkalo, v občinski upravi pa se trudimo, da pri vseh (večjih in manjših) posegih na cestah ne izostane tudi komponenta izboljšane cestno prometne varnosti.
tolarjev, je strošek predelave gum še vedno neprimerno majhen.
Prevzemnik avtomobilskih gum (vulkanizerji, avtoservisi, Publicus - deponija Suhadole) mora imeti s koncesionarjem sklenjeno pogodbo. Če je nima, obstaja nevarnost, da bodo te gume končale na neprimernih mestih. Zato se prepričajte, ali ste za oddajo gum prejeli račun. Lastnik izrabljenih gum ima možnost gume tudi obdržati, pri čemer lahko prevzemnik avtomobilskih gum zahteva od lastnika podpis izjave, iz katere je razvidno, da prevzemnik ni prejel izrabljenih avtomobilskih gum in da so te še vedno pri prvotnemu lastniku.
Tako zažiganje gum kot puščanje po gozdovih ni pravilna rešitev. Pazimo, da bomo pri naslednji menjavi gum poskrbeli tudi za to, da bodo stare končale tam, kjer morajo.
Kako (ne)ravnamo z izrabljenimi avtomobilskimi
gumami
Janez Ziherl, univ.inž.geod.
2o.redna seja
občinskega sveta
28. 9. 2005
Alenka Jereb
Septembra svetniki že drugič zasedali
Na tokratni seji občinskega sveta se je na dnevnem redu znašlo precej manj točk kot pred poletnimi počitnicami, morebiti tudi zato, ker so svetniki septembra že drugič zasedali. Seja je potekala brez večjih zapletov, zato so delo opravili v dobri uri in soglasno sprejeli vse sklepe.
Na predlog župana so z dnevnega reda umaknili obravnavo osnutka Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za ureditveno območje SS 14/3 -3 Pustnice, ker ga mora izdelovalec še nekoliko dopolniti, nato pa soglasno potrdili predlagani dnevni red in zapisnik zadnje seje.
V nadaljevanju so opravili drugo branje Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih
zemljišč, v katerem so natančno opredeljeni kriteriji za določitev višine nadomestila, določanje višine nadomestila, kot tudi oprostitev plačila nadomestila in druge določbe. Kot je bilo slišati, za vse oprostitve odloča občinska uprava, razen če zavezanec prejema socialno pomoč, če gre za prizadetost v elementarnih nesrečah in če je bila investicija usmerjena v pridobitev novih stanovanjskih površin za dobo petih let. O teh primerih odloča občinski svet. Vrednost točke za odmero nadomestila je v višini 0,38 SIT. Glede na komunalno opremljenost stavbnega zemljišča se posamezno stavbno zemljišče ovrednoti od 30 do 90 točk, glede na namembnost zemljišča pa se posamezno zemljišče vrednoti od 100 do 1600 točk. Omenjeni odlok je bil z nekaj dopolnitvami soglasno sprejet. Soglasno je bil sprejet tudi sklep o ceni programa predšolske vzgoje v vrtcu Skratek Svit Vodice za kombiniran oddelek, ki znaša 73.800 SIT, kar pomeni približno povprečno ceno kombiniranih oddelkov v drugih občinah. Naj dodam, da je bilo potrebno ustanoviti kombinirani oddelek prvega in drugega starostnega obdobja zaradi povečanega povpraševanja po vpisu v te oddelke, hkrati pa je bila potrebna prilagoditev zakonodaji. Soglasje so dali tudi k Osnutku letnega delovnega načrta za šolsko leto 2005/2006, ki se financira iz občinskega proračuna, ki ga je
predhodno obravnaval odbor za družbene dejavnosti. Obravnavali so tudi tri vloge za odkup zemljišča in sklenili, da prošnjam ne ugodijo.
V zadnji točki dnevnega reda je župan podal informacijo o oskrbi z zemeljskim plinom v občini Vodice. Glede na predvidene potrebe občine Komenda, predvsem obrtno industrijske cone, ki so v primerjavi z našo občino dosti višje, se bo župan na pogajanjih dogovarjal s PETROLPLINOM o razširitvi plinifikacijske mreže po vsej občini, čeprav je bila prvotno ta načrtovana samo za naselja z nerazpršeno gradnjo. Opozoril je, da sta trenutno v izdelavi dva projekta plinifikacije. Prvi obsega naselja Bukovica, Utik, Koseze, drugi pa območje od Bukovice do industrijsko obrtne cone Komenda. Drugih pobud ni bilo.
2.redna seja Sveta zavoda
t -
& Peter Cernivec
Na drugi redni seji Sveta zavoda v novi sestavi sta bili glavni temi pregled delovanja preteklega šolskega leta in načrti za prihodnjega. Poleg tega pa so člani Sveta določali tudi delovno uspešnost ravnateljice osnovne šole Vodice Tatjane Bizant.
V	uvodnem delu seje so prisotni k petim točkam dnevnega reda dodali še eno točko. Slo je za predlog o popisni komisiji za popis sredstev po stanju, ki so ga člani Sveta v nadaljevanju tudi potrdili.
V	sklopu naslednje točke je ravnateljica Tatjana Bizant predstavila poročilo o uresničitvi letnega delovnega načrta za šolsko leto 2004/2005. Glede na to, da so
izčrpno ravnateljičino poročilo člani Sveta lahko že predhodno prebrali, je izpostavila le bistvene stvari. V preteklem letu se je notranjost šole zaradi uvedbe devetletke prostorsko zelo izboljšala. Nekaj problemov je še ostalo, med drugim sanitarije za devetletko ter prezračevanje v mali telovadnici. V kratkem pa je pričakovati tudi prenovo zunanjosti šole. Na osnovni šoli Vodice je prišlo tudi do nekaterih kadrovskih sprememb. Tako so prerazporedili delavce v šolski kuhinji ter se na področju zaposlovanja nekaterih učiteljev povezovali z okoliškimi šolami. Glede učencev je ravnateljica izrazila zadovoljstvo, saj njihovo število narašča, poleg tega pa ti šolo dobro predstavljajo na različnih področjih. Udeležujejo se športnih tekmovanj, sodelujejo pri likovnih projektih, v mreži zdravih šol, v mreži bontona in drugih. Vodiška šola je osvojila veliko zlatih priznanj in ima celo državne prvake v Veseli šoli. Za konec je ravnateljica povedala še, da so v preteklem letu skrbeli tudi za izobraževanje zaposlenih, saj so se prijavili na veliko razpisov, predvsem v povezavi z devetletko.
V nadaljevanju je svoje poročilo za leto
2004/2005 predstavila še pomočnica ravnateljice vrtca Skratek Svit Hedvika Rosulnik. Povedala je, da je bil večji projekt v preteklem letu zagotovo izgradnja novega vrtca v Vodicah in tudi priprava vseh slovesnosti ob njegovem odprtju. Predvsem je zadovoljna z novo, lastno kuhinjo v vrtcu. Zaposleni v vrtcu so se v preteklem letu udeleževali raznih dodatnih izobraževanj, hkrati pa je tudi tu prišlo do nekaterih kadrovskih menjav. Kot je še dodala, so se otroci in zaposleni v vrtcu vključevali v veliko dodatnih dejavnosti.
Pri točki, ki je govorila o obravnavi in sprejemu letnega delovnega načrta za šolsko leto 2005/2006, se je nekoliko zataknilo. Razlog za to je predlog ustanovitelja, ki ga je predstavil Damjan Stanonik in ki govori o tem, da mora osnovna šola Vodice pripraviti listo potreb s čim bolj natančnimi stroški in jih razvrstiti po pomembnosti. Te želje oz. potrebe bi nato na naslednji občinski seji pregledali svetniki. Damjan Stanonik je še pojasnil, da bo Občina Vodice pri sprejemanju letnega proračuna skušala potrebe šole v čim večji meri upoštevati in se seveda držati seznama prednostnih
nalog. Tako bo verjetnost, da se najnujnejše probleme reši hitreje, večja. Predlog je naletel na odobravanje s strani vseh prisotnih, zato so se odločili, da bodo to točko obravnavali na naslednji seji Sveta. Ob tem so nekateri člani opozorili na problem sedanjega kombija, ki ni več ustrezen za prevoz otrok. Otroci tako ne morejo hoditi na različna tekmovanja in druge obšolske dejavnosti.
V nadaljevanju so prisotni določili delovno uspešnost ravnateljice OS Vodice. Ker je bilo glasovanje anonimno, tak o
staja tudi rezultat. Lahko povem le, da se je po razglasitvi rezultata ravnateljica vsem iskreno zahvalila za vso podporo in priznanje.
V zadnji točki dnevnega reda je Spela Pipan opozorila na jašek v okolici šole v Utiku, kjer se je lansko leto zgodila neljuba nesreča, ko je vanj padel otrok. Klub nesreči jašek menda še vedno ni zasut. Damjan Stanonik ji je pojasnil, da se je občina že ukvarjala s tem problemom in da ne more priti do popolnega zasutja jaška, ker bi voda lahko nekje butnila ven,
morda celo v šoli. Za zdaj bodo jašek nekako zapečatili, popolnoma pa to uredili do zime, da ne bo prišlo do poškodbe pokrova. Na nevarnosti, ki pretijo otrokom, je opozorila tudi Cilka Marenče. Na Selu namreč na nekem delu ni dobro označena prometna signalizacija vožnje avtobusa. Damjan Stanonik je odgovoril, da bo občina skušala to v najkrajšem možnem času urediti. Člana Sveta je zanimalo, če obstaja kakšna evidenca o priljubljenosti prehranskih obrokov pri otrocih in o tem, koliko določene hrane se zavrže, ker je otroci ne pojedo. Pri tem ga je zanimalo tudi, ali obstaja možnost, da bi poleg običajnega uvedli še vegetarijanski meni. Ravnateljica mu je pojasnila, da tovrstno evidenco vodijo in tako tudi prilagodijo sestavo dnevnih obrokov. To pa seveda ne pomeni, da je obrok vedno všeč vsem učencem, saj je treba skrbeti tudi za raznolikost prehrane, je dejala. Po njenih besedah bi bila tudi uvedba vegetarijanskega menija možna. Damjana Stanonika je zanimalo, zakaj na osnovni šoli Vodice ni več šolskih plesov. Ravnateljica je pojasnila, da se bodo plesi z upoštevanjem hišnega reda in pravil vrnili.
3.redna seja
Sveta zavoda 3. 10. 2005
f
Alenka Jereb
Vodstvo šole pripravilo prioriteto investicij
Po petih dneh so se člani Sveta zavoda ponovno sestali z namenom, da pregledajo dopolnjen osnutek letnega delavnega načrta za šolsko leto 2005/2006, ki se financira iz občinskega proračuna.
V uvodu so soglasno potrdili dnevni red in zapisnik prejšnje seje, nato pa se lotili obravnave dopolnjenega osnutka, ki je razdeljen na dejavnosti, vezane na vsebino, in drugi del, ki je vezan na materialne
pogoje, ločeno za vrtec in šolo. Razširjeni program za vrtec obsega skupno decembrsko prireditev, cicibanove urice, tečaj plavanja za otroke ter šolo za starše, razširjeni program za šolo pa jutranje varstvo vozačev, fakultativni pouk angleškega jezika v 3. in 4. razredu, vzgojiteljice v 1. razredih, preventivne programe, del sredstev za javna dela, tečaj plavanja, raziskovalno nalogo, tekmovanja učencev iz znanja in bralne značke ter sodelovanje v aktivu ravnateljev občin Vodice in Medvode. Ravnateljica je glede na potrebe pripravila in obrazložila prednostno listo naložb:
-	omara za kemikalije in meritev o brezhibnem delovanju varnostne razsvetljave,
-	centralno ogrevanje v šoli,
-	nakup kombija,
-	ograja in igrišče v Utiku,
-	prezračevanje v mali telovadnici,
-	sanacija strehe v vrtcu Skaručna
-	zunanja ureditev šole in vrtca,
-	sanitarije v zgornji avli,
-	zamenjava oken,
-	posodobitev štirih učilnic,
-	športni park.
V razpravi, ki je sledila, je bilo slišati mnenje o upravičenosti cicibanovih uric, če je v skupini malo otrok, o plačilu prevoza na tečaj plavanja ter financiranja gledaliških predstav v vrtcu in šoli (čas in namen). Ravnateljica je odgovorila, da je upravičenost smiselna za skupino petih otrok, saj naj bi bili otroci, ki niso vključeni v vrtec, enakovredni otrokom, ki so. S strani ustanovitelja je prišla pripomba, da se razširjen program, vezan na vsebino, rešuje v okviru zavoda in ne na svetu šole. Podal je tudi informacijo, da so svetniki na zadnji seji dali soglasje k osnutek LDN, prav gotovo pa bo potrebno dati pobudo o sprejemu rebalansa proračuna, saj ti stroški niso navedeni in predvideni v letošnjem proračunu. Okvirni stroški vseh navedenih naložb znašajo 180 milijonov. Podal je predlog, da predsednica sveta zavoda, ki je hkrati tudi svetnica, seznani občinske svetnike z obstoječim problemom. Člani sveta so soglasno sprejeli sklep o potrditvi osnutka LDN za šol. leto 2005/2006.
:
i 12
Referendum o RTV
Peter Cernivec
V Sloveniji se je v nedeljo, 25. septembra, ob 7. uri odprlo približno 3400 volišč, na katerih je lahko nekaj več kot 1,6 milijona volilnih upravičencev na referendumu odločalo o uveljavitvi zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je državni zbor na predlog vlade sprejel 15. julija letos.
Glavna novost novega zakona, ki je sprožila tudi največ polemik, je odprava 25-članskega Sveta RTV Slovenija, ki ga bo zamenjal 29-članski Programski svet RTV Slovenija. Bistvena razlika teh dveh svetov je, da so v stari svet svojega predstavnika imenovale univerze in fakultete, društva ter druge organizacije civilne družbe, v novem svetu pa naj bi predstavnike imenoval državni zbor. Z novim zakonom bodo spremenjene tudi sestave drugih organov RTV Slovenija. Z novim zakonom bo ukinjen tudi nadzorni odbor, zamenjal pa ga bo nadzorni svet. Ta bo imel 11 članov (pet članov bo imenoval DZ, štiri vlada, dva pa zaposleni na RTV), medtem ko jih ima sedanji nadzorni odbor sedem, pet jih imenuje DZ, od tega dva na predlog vlade, dva pa zaposleni. Nadzorni
svet bo imel večje pristojnosti od nadzornega odbora, saj bo lahko odločal o uporabi morebitnega dobička zavoda. Med drugim novi zakon podeljuje večje pristojnosti generalnemu direktorju RTV Slovenija, ki bo po novem združeval programsko vodenje in poslovanje zavoda. Generalnega direktorja imenuje svet zavoda, vendar po novem ne bo potrebno soglasje državnega zbora.
Z novim zakonom se bo uvedel tudi tretji televizijski program, ki bo namenjen predvsem prenosu sej DZ in njegovih delovnih teles ter informiranju javnosti o drugem parlamentarnem dogajanju.
To je na kratko o tem, kaj naj bi novi zakon prinesel. Po neuradnih podatkih ga je podprlo 50,21 % volivcev, 49,01 % jih je
bilo proti neveljavnih je bilo 0,78 % glasovnic. Po neuradnih podatkih republiške volilne komisije je bila volilna udeležba na referendumu o novem zakonu o RTV Slovenija nekaj manj kot 31-odstotna. Referenduma se je tako udeležilo 502.719 volilnih upravičencev.
Vse ostale polemike na temo novega zakona (boljši program, večja strokovnost, manj vpliva s strani politike, nižja RTV naročnina in druge) pa naj se čimprej pozabijo, saj so bile le sredstvo za dosego cilja, za sprejetje novega zakona o RTV. Politika se bo vedno (!) kakorkoli vmešavala v delo nacionalne televizije in z njeno pomočjo manipulirala z vsemi nami sebi v prid!
IZJAVE NEKATERIH UDELEŽENCEV REFERENDUMA V OBČINI VODICE;
JAKA STUPAR-.
"Upam, da se bo z novim zakonom o RTV program na radiu in televiziji spremenil na boljše. Kolikor vem, naj bi se ob sprejetju zakona manj prikazovalo politiko."
MAJDA SAVLI.
"Novi zakon bi po mojem prinesel boljše delovanje radia in televizije. RTV bi lahko izkoristila vse svoje možnosti, česar doslej zaradi oviranja politike ni mogla. Z novim zakonom naj bi politika imela manjši vpliv na RTV in bi tako ta lahko delovala bolj pošteno."
MIRO IN MARIJA KOSEC-
"Volit sva prišla, ker meniva, da je to dolžnost vsakogar. Če država že ogromno potroši za razne volitve in referendume, bi se jih ljudje lahko vsaj udeležili. Z današnjim referendumom se nisva preveč ukvarjala in vanj poglabljala.Želiva pa si, da bi bil program na RTV malo bolj zanimiv."
MATIJA PODGORSEK-
"Kot državljan Slovenije sem se čutil dolžnega danes tu oddati svoj glas. Mislim, da bi se lahko program nekoliko izboljšal ob potrditvi novega zakona o RTV. Glede nacionalne televizije bi lahko sledili Evropski uniji, če smo že vanjo vstopili. Če bi RTV postala programsko bolj podobna kateri od komercialnih TV hiš, bi bila ljudem zagotovo bolj všeč."
JANEZ BLAZIC.
Novi zakon mora biti potrjen. Vsak človek ima pravico dobiti besedo, tega pa za zdaj na RTV še ni. Na programu bi moralo biti več verskih vsebin, ker je vera javna, namenjena vsem, ne pa izbira posameznika in namenjena le starejšim ženskam in otrokom, kot pravijo."
JOZE KIMOVEC-
"Mislim, da se v programu na RTV vedno za vsakega nekaj najde. Meni je program na televiziji kar dober. Moti me edino količina reklam in politike, ki pa bo tako ali tako vedno ostala. Danes sem prišel na volišče z željo, da pripomorem kaj k temu, da bi bila televizija mogoče malo boljša."
Jesenski spomini na poletno solo v naravi
t
& učitelji in učenci 3. razreda
Oktober v Vodicah - dež, dež in še enkrat dež. Vstajamo v mokra deževna jutra, odpiramo dežnike, odhajamo v šolo, popoldne pa smo obsojeni spet na - dež.
September v Materadi, kjer smo imeli od 5. do 10. letno šolo v naravi - sonce, sonce in še enkrat sonce. Vstajamo v sončna jutra, plavamo, jemo sladoled, se vozimo z ladjo in plavamo, plavamo.
OH, KJE JE SEPTEMBER?
Obujamo spomine, gledamo fotografije in
se spominjamo...
Zelo mi je bilo všeč na ladji in v akvariju, na vlakcu pa ne, ker je pihalo. Imela sem se lepo, čeprav sem zbolela.
NINA
Želim si, da bi se vsako šolsko leto tako začelo.
UROŠ
Veliko smo se sprehajali po Poreču, dobila sem razglednice od družine, v petek je bil srečelov, kjer so bile bogate nagrade.
KARIN
Veliko smo plavali in pod vodo opazovali morske živali. FULL COOL je bilo skakati v vodo.
JAN
Najbolj mi je bilo všeč bivanje v lepem domu, vožnja z ladjo pa ne, ker mi je bilo slabo.
DAVID
Če bi šli za deset dni, ne bi bilo nič narobe. Skratka, užival sem.
DOMEN
Rada bi povedala, da je bilo na morju dobro. Pa tudi v dobri skupini sem bila, ki se je imenovala Meduze.
NATAŠA
Imeli smo se lepo, pogrešal sem le več igre. Hrana je bila dobra. Z urnikom sem bil zadovoljen, tudi z učitelji plavanja. Hvala vsem, ki ste skrbeli za nas in nam omogočili šolo plavanja v Materadi.
MATEJ
Bili smo na Pikinem festivalu
Učenci od 1. do 4. razreda smo se v ponedeljek, 26. 9. 2005, odpeljali na Pikin festival v Velenje. Avtobus je parkiral ob jezeru, kjer so bili postavljeni veliki šotori, v katerih so se odvijale delavnice. Komaj smo se ustavili, že se je znašla na našem avtobusu Pika Nogavička. Z njo smo odšli po delavnicah. Tam si lahko izdelal maske in se našemil v pravljične junake. Bilo je super. Odšli smo tudi k tabornikom, kjer smo peli pesmico in se igrali različne igrice. Čas je zelo hitro minil, prišel je čas odhoda. Skobacali smo se na avtobus. Pot proti Vodicam se je zelo vlekla. Ni in ni je bilo konec. Končno smo prispeli! Tako se je končal še eden zanimivih dni.
Urša Rahne, 3.r.
Pravljične urice
Pravljične urice bodo za otroke od tretjega leta dalje, ki niso vključeni v vrtec, potekale v vrtcu SKRATEK SVIT VODICE.
vpis: VRTEC SKRATEK SVIT, v sredo, 19., in sredo, 26. oktobra 2005, od 13.00 do 16.00 ure.
Dodatne informacije: 83 24 992.
Program financira Občina Vodice in je za starše brezplačen.
Vljudno vabljeni!
:
j 14
Teden otroka
V znamenju prometne varnosti in razmišljanja o tem, da ima vsak otrok pravico do drugačnosti
Alenka Jereb
Tako kot že nekaj let doslej v tednu otroka organiziramo dejavnosti, povezane s prometom, saj se vedno bolj zavedamo, kako pomembno je, da učenci razumejo pomen pravilnega vedenja v prometu. Ponagajalo nam je le slabo vreme, ki je okrnilo načrtovane dejavnosti. Kljub vsemu so se srečali s policistom, obiskal jih je nas znani kolesar, šolo rolanja pa smo morali prestaviti v naslednji teden. Učenci so listali po revijah, iskali informacije po internetu in knjigah in ob koncu tedna pripravili zanimive plakate o rolanju in kolesarjenju. V okviru preventivnih programov, ki jih financira občina Vodice, so si učenci razredne stopnje ogledali gledališko predstavo Imejmo se radi tako, kot je prav, učenci predmetne stopnje pa Tudi učenja se je potrebno naučiti. Organizirano je bilo tudi izobraževanje za starše in učitelje na temo Kako pomagamo otroku pri učenju. S svojimi nasveti in dobrohotnostjo nam je postregla prof. Dušica Kunauer.
Obisk kolesarja Davida Kustra
David Kuster nas je obiskal v sredo, 5. 10. 2005, po malici, tretjo in četrto uro.
Na začetku se je predstavil, nato pa odgovarjal na vprašanja učencev in učiteljic. Povedal je, da trenira šestkrat na teden, od tri do štiri ure. Njegovo kolo stane milijon tolarjev. Najhitreje je dirkal po hribu navzdol, ko je peljal malo več kot 100 km/h. Bil je na olimpijskih igrah, na dveh turnirjih je bil deveti, enkrat pa okoli desetega mesta. Rekel je tudi, da se s kolesom zelo rad vozi. Kolo ga je začelo zanimati v prvem letniku gimnazije. Njegovo kolo ima zelo malo "špic" v kolesu in je iz posebnega materiala. Kolesa so bolj napolnjena in trdnejša od navadnih koles. Na kolesu ima napravo za merjenje hitrosti. Pokazal je razne pripomočke za kolo in kolesarjenje in zloženke, ki so šli od učenca do učenca - na primer različna oblačila, poseben anorak in majice, rokavice, nogavice, kapo, podkapo, čelado, posebni sedež, kolesarske čevlje, ki se pripnejo na pedala, itd. Na koncu je pokazal še napravo za merjenje moči. Izmerila sem si moč, dosegla sem 70 tresljajev, on pa jih doseže 80.
Ta dan mi je bil zelo všeč, še enkrat bi ga ponovila, še posebej, ker sem si lahko izmerila moč.
Daša Rop, 4.r.
V šoli nas je obiskal David Kuster. Mladenič je doma iz Vodic. Je zelo uspešen kolesar.
Na obisk v šolo je prišel s kolesom. Vsem učencem se je zdelo kolo zelo zanimivo. Takega, kot ga ima David, nihče od nas še ni videl. Njegovo kolo je zelo lahko, zato z njim veliko lažje vozi proti vetru. Kolesarji se velikokrat pošalijo, da je prav veter njihov največji sovražnik. Z lahkim
kolesom se lahko tudi na ravnem zelo hitro voziš. David se je peljal že 90 km/h. Ker David s kolesom tudi tekmuje, mora trenirati vsak dan po več ur. Enkrat na teden pa imajo v klubu skupinske treninge, kolesarji tekmujejo med seboj. David se mi zdi velik frajer. Upam, da bo na tekmah tudi zmagoval, da ga bomo videli na televiziji in v časopisih.
Jure Čebašek, 4.r.
Človek je celota takrat, ko čuti, da je del domačega kraja
Alenka Jereb
Po pestrem občinskem prazniku, ki so ga zaznamovale številne zelo številčno obiskane kulturne in športne prireditve, in kar je najbolj razveseljivo, nove pridobitve občine, so si vsi, ki so bili vpeti v to dogajanje, prav gotovo nekoliko oddahnili. Tudi župan Brane Podboršek je imel v dneh občinskega praznika obilico dodatnega dela, zato smo se za pogovor odločili v oktobru, ko lahko strnemo nekaj misli in ugotovitev.
Kako bi ocenili letošnje praznovanje občinskega praznika? So številne prireditve, otvoritve ter ostale aktivnosti za vas pomenile veliko dodatnih obveznosti poleg vsakdanjih?
Če strnem dogajanja ob občinskem prazniku, lahko samo rečem, da sem skupaj z občankami in občani doživel in delil prelepe trenutke, obilico veselja ter zadovoljstva. Najbolj slavnosten dogodek občinskega praznika pa je vsekakor osrednja proslava ob občinskem prazniku, na katerem sem imel čast podeliti občinska priznanja velikim ljudem, ki so s svojim delom in požrtvovalnostjo prispevali k prepoznavnosti, humanosti in kvaliteti življenja v naši skupnosti. V veliko veselje in še večjo čast mi je bilo, da sem lahko v imenu občinskega sveta podelil priznanje častnega občana takšni osebnosti, kot je Vinko Borovnik. Vsi, ki poznamo dosedanje delo gospoda Borovnika, mu lahko izrečemo iskreno zahvalo za njegovo dosedanje nesebično delo, ki ga je namenil naši skupnosti, ter za vse, kar je g .Borovnik postoril za to občino in za vse občanke in občane. Prepričan sem, da je vsem občankam in
občanom v veselje in ponos, da živijo v naši skupnosti ljudje s takšnimi kakovostmi, kot jih ima gospod Borovnik. Prav tako velja zahvala Mešanemu pevskemu zboru Biser oziroma njegovim članicam in članom, ki kljub temu, da trenutno niso časi, ki bi bili dokaj naklonjeni razvijanju pevske kulture, vztrajajo in se trudijo, da bi se ohranjala slovenska pesem in razvijala kultura petja v naši občini. Iskreno upam, da bodo vztrajali še naprej in da jim občinsko priznanje pomeni vzpodbudo za njihovo nadaljnje delo. Gasilska desetina članice B PGD Šinkov Turn so dosegle največ, kar se v tekmovalnem smislu na področju gasilstva sploh da. S tem so veliko prispevale k promociji naše občine, gasilstva v naši občini ter dokazale, da se vztrajnost, požrtvovalnost in zagnanost obrestuje. Njihov rezultat je vreden iskrene pohvale, njihovo trdno prostovoljno delo pa vzgled za vse ostale. Hedvika Rosulnik, Mihael Toni, dr. Anton
Štrukelj, Igor Dajčman, Andrej Potrč in Rok Gregorc so osebnosti velikega formata. Vsak na svojem področju so pokazali, da jim ni vseeno za to občino, za kraje v naši občini in za ljudi naše občine. Ni jim vseeno, kako bomo živeli jutri. Zato mi je bila odločitev, da jim podelim priznanje župana občine, ena lažjih in prijetnejših odločitev v mojem dosedanjem mandatu.
Vse prireditve smo pripravili skupaj z društvi iz naše občine. Njihove aktivnosti dokazujejo, da so naša društva še kako živa in aktivna. Vsem skupaj bi se iskreno zahvalil za sodelovanje. Seveda pa to velja tudi za skupine, ki nimajo formalne oblike društva. Pri tem mislim predvsem na narodne noše ter kočijaže.
V	vašem prejšnjem odgovoru je bilo čutiti veliko optimizma in zadovoljstva. Optimistično ste zrli v prihodnost tudi ob najinem zadnjem pogovoru. Pogovarjala sva se o uresničevanju kratkoročnih načrtov. Bilo jih je veliko. Boste to jesen z zadovoljstvom želi tisto, kar ste sejali?
Vsekakor sem zadovoljen z delom in rezultati dela celotne občinske uprave. Do sedaj smo uresničili kar precej kratkoročnih ciljev, ki sem jih omenjal spomladi, nekaj pa jih še čaka na dokončanje.
V	tem letu se končuje prva faza vzpostavljanja kanalizacijskega omrežja, saj smo poskrbeli, da bodo s priključitvijo prenovljene Pirčeve ulice v Vodicah kapacitete čistilne naprave praktično zapolnjene. Ustanovili smo lastno komunalno podjetje, ki bo v prihodnosti skrbelo za nemoteno delovanje lokalnih javnih služb.
Standardi dobrega počutja za naše najmlajše so se izredno izboljšali. Dobili smo nov vrtec ter zgradili nova otroška in športna igrišča po različnih krajih v občini. Posebna pozornost je bila namenjena varnosti v cestnem prometu, tako da imamo vsak mesec več hodnikov za pešce. Končno smo kljub velikemu oviranju občine začeli z izgradnjo novih prehodov za pešce. Gradimo nova avtobusna postajališča, da bodo imeli tudi otroci in ostali občani iz manjših krajev občine ustrezne ter varne pogoje za uporabo javnega prevoza.
Skrb za čisto pitno vodo je bila vseskozi moja osebna zaveza. Na Dobruši smo popolnoma prenovili dotrajan zbiralnik vode, iz naših pip teče tudi že čista voda iz zajetja Kamniške Bistrice. Pomembno mesto smo namenili varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami oziroma gasilstvu. Sofinancirali smo nakup novega gasilskega vozila za PGD Sinkov Turn, v pridobivanju je osebna zaščitna oprema za gasilce.
Del sredstev smo namenili ohranjanju naše kulturne dediščine. Vsako leto več sredstev namenjamo za delovanje naših društev, ki skrbijo za kulturno, športno, gasilskotekmovalno dejavnost ter druge dejavnosti v občini Vodice. Sedaj pa moram prenehati z navajanjem, drugače bo zmanjkalo prostora za ostala vprašanja (smeh).
Skrb za čisto pitno vodo je bila vseskozi moja osebna zaveza. Na Dobruši smo popolnoma prenovili dotrajan zbiralnik vode, iz naših pip teče tudi že čista voda iz zajetja Kamniške Bistrice.
r * ...
mmi
i ^
Dotakniva se vprašanja čiste pitne vode. Kako ste dosegli, da pijemo vodo iz zajetja Kamniške Bistrice?
Pozornost, ki jo namenjamo oskrbi občanov z zdravo in kvalitetno pitno vodo, je v letošnji jeseni prinesla vzpodbuden napredek. V sodelovanju z občino Komenda je hkrati z izgradnjo povezave vodovodnega sistema v sosednji občini pritekla v naše pipe kvalitetna voda iz zajetja Kamniške Bistrice. Rezultat je predvsem plod prizadevanja občine Komenda ter sodelovanja med Občino Komenda in Občino Vodice. Samo sodelovanje vodi k napredku. To
se je pokazalo že mnogokrat v času tega mandata. Žal se zdi, da je bilo tega sodelovanja v preteklosti premalo.
Vseeno pa med občinama ostajajo določena odstopanja v zvezi z izgradnjo obrtno-industrijske cone Komenda. Kako se odvijajo zadeve na tem področju?
Gradnja obrtno-i ndustrijske cone v neposredni soseščini ima svoje prednosti, po drugi strani pa tudi veliko slabosti. Prednost je seveda v zagotavljanju komunalno urejenega prostora za poslovno dejavnost in zagotavljanje novih delovnih mest. Žal se je pokazalo, da je v coni bolj malo prostora za lokalne obrtnike in zasebnike, pač pa ga je
največ za novodobne tuje gospodarske subjekte. Posledice take gradnje v lokalnem okolju pa so kar velike. Trenutno je to izredno povečana gostota tovornega prometa na Kamniški cesti v Vodicah. Prevozniki so pravi divjaki in jim niso mar omejitve hitrosti. Tako je najbolj negativna posledica slaba varnost udeležencev v prometu. Zato bom v najkrajšem času organiziral sestanek s predstavniki policije in jim predlagal, da poostrijo kontrolo hitrosti skozi Vodice in to še posebej v času, ko hodijo otroci v šolo in iz nje. Toda obrtna cona je dejstvo, ki se ga več ne da spremeniti. Zato bomo poskušali
Samo sodelovanje vodi k napredku. To se je pokazalo že mnogokrat v času tega mandata. Žal se zdi, da je bilo tega sodelovanja v preteklosti premalo.
tudi to zadevo dolgoročno obrniti v prid naše občine. Seveda pa bo zopet potrebno sodelovanje med občinama. Upam, da bodo predstavniki Občine Komenda prisluhnili našim zahtevam oziroma predlogom.
Kot ste že omenili, se ne moremo izogniti povečanemu prometu po regionalnih cestah v naši občini.
Tako je najbolj negativna posledica slaba varnost udeležencev v prometu. Zato bom v najkrajšem času organiziral sestanek s predstavniki policije in jim predlagal, da poostrijo kontrolo hitrosti skozi Vodice in to še posebej v času, ko hodijo otroci v šolo in iz nje.
Ljudje se zelo pritožujejo in negodujejo.
Poleg že povedanega je najprej potrebno poudariti, da je največji problem to, da je skrbnik najbolj prometnih cest v občini država in ne občina. Zato je se toliko težje uspeti z našimi načrti za postavitev nujnih prehodov za pešce. V občini si namreč prizadevamo za izgradnjo treh urejenih prehodov za pesce na regionalnih cestah: prehod na Kamniški cesti, prehod na Brniški cesti in prehod v vasi Zapoge. Pri tem smo naleteli skorajda na nepremostljive administrativne ovire, ki pa so po moji oceni plod prizadevanj posameznikov oziroma političnih nasprotnikov z neformalnimi zvezami na DARS-u ali Direkciji za ceste. No, kljub temu smo uspeli s pričetkom izgradnje prehoda v Zapogah, pri ostalih dveh pa sem še vedno optimist. Računamo na podporo staršev in šole.
Promet pa ni edina šibka točka v naši občini. Tu je tudi bodoča čistilna naprava. Se kaj premika na tem področju?
Na izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo
onesnaževanja podtalnice z odplakami vedno večji, še najbolj pa ravno na območju omenjenih vasi, kjer se kar precej greznic prazni neposredno v potok Poljšak ali na njegove brežine.
Dotakniva se še nedavno ustanovljenega komunalnega podjetja. Po vaših odgovorih sodeč, se stanje na področju vodooskrbe in kanalizacije izboljšuje. Kdaj bomo občani lahko plačevali vodo in kanalščino preko trajnikov, saj je to eden izmed najenostavnejših načinov plačila?
Ustanovili smo komunalno podjetje, ki počasi že sprejema naloge v zvezi z vodooskrbo in kanalizacijo. Seveda je najprej potrebno poskrbeti za ustrezno informacijsko tehnologijo, ki bo ustrezna podpora nemotenemu izvajanju nalog podjetja. Po mojih informacijah naj bi v naslednjem mesecu položnice že izdalo komunalno podjetje, takrat pa bo tudi poskrbelo, da bodo občanke in občani svoje obveznosti lahko poravnali tudi preko trajnika.
Je pa problem
onesnaževanja
podtalnice
z odplakami vedno večji, še najbolj pa ravno na območju omenjenih vasi, kjer se kar precej greznic prazni neposredno v potok Poljšak ali na njegove brežine.
Prav je, da nekaj besed nameniva tudi prostorski politiki občine, ki je bila v zadnjem času deležna kar nekaj sprememb.
čistilne naprave se je pritožila skupina krajanov Skaručne, Gmajnice in Vojskega. Trenutno se pritožba rešuje na Ministrstvu za okolje in prostor. Je pa treba ponovno poudariti, da je bila ponujena variantna rešitev iztoka očiščene vode skoraj 1 km južneje od prvotne točke, pa je vendar skupina krajanov ni sprejela. Razlogi so še vedno skrivnost, sem pa prepričan, da bomo skupaj s krajani našli razumno rešitev, kajti kapaciteta čistilne naprave 4000 PE je tako majhna, da ne more biti nikakršnega utemeljenega razloga za nasprotovanje. Je pa problem
Vseskozi poudarjamo kvaliteto življenja v naši občini. Želimo si čistega okolja, občine brez tako imenovanih industrijskih delov, kjer bo standard na področju družbenih dejavnosti visok, kjer se bo posameznik počutil varnega, in seveda občine, kjer bodo občanke in občani živeli skupaj z okolico in ne bodo razumeli svojega kraja zgolj kot prostor, kamor hodijo spat.
Za takšno kvaliteto življenja pa je potrebno izpolniti določene pogoje. Potrebno je vzpostaviti jasno prostorsko politiko, ki bo sledila prej izpostavljenim ciljem. Zato smo s svetniki, mislim da soglasno, sklenili, da določimo najmanjšo velikost parcele, na kateri se lahko gradi zgolj enodružinska hiša. Ta velikost je 500 m2, razen v primeru, ko je bila manjša
gradbena parcela določena že pred letom 2003. Ta velikost parcele ni bila določena kar "po domače", temveč smo se posvetovali s strokovnjaki, ki pravijo, da takšna velikost parcele zagotavlja določeno kvaliteto življenja. Res je, da smo ena izmed redkih občin, ki je tako jasno določila prostorsko politiko. Toda občine, ki so imele zasnovane takšno prostorsko politiko, kot jo je imela tudi naša občina v preteklosti, se danes že srečujejo z velikimi problemi - vrtci so premajhni, šola je premajhna, narašča stopnja kriminalitete, posamezni deli teh občin so zgolj spalna naselja,... Zato menim, da je bil skrajni čas za sprejetje takšnih ukrepov. Poleg velikosti smo določili tudi določena pravila, ki jih bodo morali upoštevati tudi arhitekti. Seveda pa so takšna pravila strašno ujezila nepremičninarje, ki so povezani z lokalnim in zunanjim kapitalom. Jeza je neizmerna, saj je njihova logika popolnoma drugačna od naše. Želijo si čim manjše parcele, kjer bi lahko gradili večstanovanjske ali celo blokovske stavbe. Hočejo visoke dobičke. Zato na različne načine pozivajo ljudi, da je potrebna sprememba oblasti in ponovno postaviti oblast, ki bi zadovoljevala njihove interese. Se še spomnite, ko sem v prejšnjem intervjuju omenjal zanimivo interesno skupino? No, danes le-ta deluje že s polno paro.
Sedaj pa je res čas, da se obrneva še na prihodnost. V govoru, ki ste ga imeli na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku, ste veliko govorili tudi o prihodnosti te občine. Kaj bi posebej izpostavili v zvezi z kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji občine?
Jeseni in v prihajajoči zimi bomo največ pozornosti namenili analizi obstoječih ter izdelavi novih dolgoročnih razvojnih planov občine Vodice in skupaj s sosednjimi občinami poskušali oblikovati načrt razvoja podeželja. Menim, da je ravno čas, ko bodo imeli kmetje ter ostali ljudje, ki so zelo povezani s podeželjem, manj vsakodnevnih obveznosti, najprimernejši za oblikovanje teh načrtov. Nov razvojni program občine pa pomeni oblikovanje strategije občine za njen nadaljnji razvoj. Ti načrti morajo biti v skladu s pričakovanji, željami ter zahtevami velike večine vseh občank in občanov. Zato bo občina povabila k
sodelovanju prav vse občanke in občane naše občine. Prav je, da se vsi skupaj zavedamo, da bo uresničevanje sprejetega dolgoročnega plana občine vplivalo na

Ne smemo dovoliti, da bi bil razvojni program brez glave in repa, izrabljen za volilni program določene politične opcije, kakor se je to dogajalo v preteklosti, ter da bi o njem določala zgolj peščica ljudi.
življenje prav vseh, ter da bo ta plan določal kvaliteto življenja v naši skupnosti. Zato se bom zavzel, da ga ne bomo občanke in občani samo sooblikovali, temveč ga tudi potrdili ali seveda zavrnili. Tako bomo skupaj odločili, v kakšni občini želimo živeti in
I V'
rl
Posebno pozornost bo potrebno nameniti skrbi za starejše občane, mladini ter ustanavljanju novih izobraževalnih institucij.
sproščeno. O centru so že mnogi veliko govorili ter se radi pohvalili, toda veliko od njih jih je pozabilo, da mora center predstavljati identiteto naše občine, in da ne gre samo za upravno-gospodarski kompleks, ki se ne bo bistveno razlikoval od sedanjega -razen novejših stavb. Zato bomo izgled in vsebino novega centra določili skupaj in zagotovili, da bomo ponosni na končno določitev vsebine novega centra. Poleg navedenega se je potrebno lotiti nadaljnjega razvoja malega gospodarstva, turizma, same podobe krajev in seveda nadaljnjega razvoja infrastrukture. Posebno pozornost bo potrebno nameniti skrbi za starejše občane, mladini ter ustanavljanju novih izobraževalnih institucij.
Sicer pa bo o tem teklo še dovolj besed in podrobnejša predstavitev nadaljnjih aktivnosti.
Kaj pa kratkoročni cilji?
kakšno dediščino bomo zapustili prihodnjim rodovom. Ne smemo dovoliti, da bi bil razvojni program brez glave in repa, izrabljen za volilni program določene politične opcije, kakor se je to dogajalo v preteklosti, ter da bi o njem določala zgolj peščica ljudi.
Torej bo šlo za opredelitev do nekakšne "ustave" naše občine. Ste lahko vseeno nekoliko bolj konkretni.
Razvojni programi se bodo dotaknili vseh področij našega lokalnega življenja. Naj izpostavim tudi, da bodo med drugim vključevali tudi vsebino kulturno -upravnega ter poslovnega centra Vodic, ki mora dobiti novo identiteto in novo vsebino. Center mora predstavljati našo občino. Zagotoviti mora take pogoje, da bodo v njem občanke in občani zadovoljevali svoje vsakodnevne potrebe in se hkrati v njem počutili domače ter
Pred kratkim je bilo na podlagi javnega razpisa izbrano podjetje za opravljanje koncesije za področje pomoči na domu. S šolo potekajo pogovori o pripravi kosil za starejše. Tako se bo do konca leta kvaliteta življenja naših starejših občanov precej zvišala. Potrebno je poskrbeti tudi za mladino z mladinskim centrom in ustreznimi prostori. Začeli bomo z
rekonstrukcijo ceste ter napeljavo vseh komunalnih vodov na cesti Bukovica Koseze. Začela se bo prenova doma krajanov v Utiku. S tem bo velik del investicijskih sredstev
namenjen področju (prejšnji krajevni skupnosti Bukovica - Utik), ki vse od nastanka nove občine ni bil (razen izjem) deležen ustreznega investicijskega zagona. Začeli smo iskati rešitve za vzpostavitev kabelske televizije po vsej občini. Kulturni spomeniki še vedno niso v stanju, ki bi si ga želeli. Zato bo del sredstev namenjen obnovi spomenikov, ki predstavljajo našo identiteto. Z ustrezno osebno opremo je potrebno opremiti operativne gasilske enote. Seveda ostaja še veliko projektov.
Na proslavi ob občinskem prazniku ste izjavili: "Človek je celota takrat, ko čuti, da je del domačega kraja." Bi želeli k tej misli še kaj dodati?
Pravzaprav tej misli lahko dodam le poziv ali prošnjo vsem občankam in občanom: opozorite nas na napake, da bomo lahko uveljavili načelo pravičnosti v največji možni meri. Se vedno je veliko izigravanj lokalnih predpisov in veliko samovolje, kar povzroča precej slabe volje med ljudmi. Ni pa dobro, če ljudje postanemo brezbrižni, kajti to pomeni prevlado močnejšega nad šibkejšim. Za tak način delovanja v občini Vodice ne sme biti prostora. Se naprej si želim sodelovanja čim večjega števila občank in občanov pri določanju razvojnih ciljev občine.
Gospod župan, hvala za pogovor.
Vseskozi poudarjamo kvaliteto življenja v naši občini. Želimo si čistega okolja, občine brez tako imenovanih industrijskih delov, kjer bo standard na področju družbenih dejavnosti visok, kjer se bo posameznik počutil varnega, in seveda občine, kjer bodo občanke in občani živeli skupaj z okolico in ne bodo razumeli svojega kraja zgolj kot prostor, kamor hodijo spat.
Dan miru
Za dan miru, 21. septembra, je bila naša šola povabljena v Cerklje. Alenka Jereb, mentorica šolske skupnosti, je za predstavnike naše šolske skupnosti izbrala Damjana Mariča, Jana Gantarja in mene. Na osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah so pripravili prireditev. Posadili so drevo -lipo in se s tem pridružili Unescovim šolam po vsem svetu. Pripravili pa so nam še kratek program. Ravnatelj je povedal nekaj besed, dva učenca pa nekaj o Unescovih šolah. Potem je pevski zbor ob spremljavi kitare zapel še pesem "Srečen sem, ker sem tu". Sledil je glavni dogodek - posaditev lipe. Vsak, ki je želel, je lahko poprijel za lopato in zasul drevo. Programu je sledila še majhna pogostitev in klepet vrstnikov.
Za Domna s Skaručne ste v zadnjih letih mnogi že slišali. Je živahen osnovnošolec z izjemnim posluhom, ki s svojim petjem popestri marsikatero občinsko prireditev, našo občino pa je s svojim talentom že dvakrat zastopal tudi zunaj njenih meja, obakrat nadvse uspešno. Lani je namreč na FENS-u, glasbenem festivalu Nove scene, osvojil drugo mesto, letos pa je dokazal, da to ni bila le muha enodnevnica. Domen pravi, da petje obožuje že od rojstva. Sam je najprej mislil, da ima kot mnogi drugi otroci preprosto le prijeten glas, vendar so njegovi najbližji v njem prepoznali poseben talent in nato tudi poskrbeli, da je opravil preizkus pri Dušanu Zoretu, uveljavljenem avtorju in mojstru slovenske glasbene scene. Dušan
Organizacija Združenih narodov OZN je prvič praznovala Mednarodni dan miru leta 1981. 21. september, svetovni dan miru, je otvoritveni dan ENO projektnega dela. Praznujemo ga s sajenjem dreves točno ob 12. uri po lokalnem času skupaj z našimi prijatelji s severa, juga, vzhoda in zahoda. Prva drevesa so posadili v Avstraliji, potem pa v smeri poti sonca
je bil s slišanim zadovoljen, zato so leta 2002 začeli snemati prve pesmi. Najprej so razmišljali, da bi posnetke poslali na Melodije morja in sonca, vendar ta zahteva starost, ki je Domen še ni dočakal. Zato so se odločili za nekoliko manj odmeven FENS, ki poteka v Izoli in je razdeljen na tri starostne kategorije, tako da omogoča udeležbo tudi otrokom, mlajšim od 14 let. Poslana pesem je tako aprila omenjenega leta prišla v finalni izbor, kjer je Domen v konkurenci 17 nastopajočih zasedel odlično drugo mesto. To priznanje ga je spodbudilo, da se je istega festivala udeležil tudi lani. Tokrat je nastopil s pesmijo "Ta svet je naš", glasovi strokovne žirije in različnih radijskih postaj pa so odločili, da si ponovno zasluži srebro.
Zdaj je še bolj prepričan, da želi svojo glasbeno pot nadaljevati na podobnih festivalih, z manjšo skupino ali kot solist. Privlači ga predvsem pop glasba, za uresničitev svojih sanj pa si je zastavil jasen cilj - nastop na EMI. Tudi sicer Domen dobro ve, kaj hoče, čeprav mora pogledati v še nekoliko oddaljeno prihodnost. Tako si na primer želi postati učitelj tujih jezikov, glasbo pa obdržati v
tudi v Aziji, Evropi, Afriki ter severni in južni Ameriki. ENO je globalna spletna šola, katere primarna skrb je spodbujanje okoljevarstvene zavesti ter razvoja. Za sodelovanje pri tem dogodku se je doslej registriralo 230 šol iz 80 držav.
Nina Vertacnik, 9.r.
svojem življenju kot hobi, saj mu bo na ta način v večje veselje. Njegov urnik je povsem zapolnjen z glasbenimi vsebinami. Ob petju se že sest let uči igrati klavir, z letošnjim šolskim letom pa bo postal tudi član novonastalega deškega pevskega zbora, ki ga po vzoru svetovno znanih zborov te vrste ustanavlja Rado Čuk. Poleg tega ga v povezavi s petjem zanima tudi ples, ki se mu je še posebno prikupil na lanski in letošnji kratkočasnici Pop Mix. Že od začetka sam piše tudi besedila za nekatere pesmi, ki jih izvaja, drugače pa za to poskrbi Janez Hvale, ki je tudi avtor uspešnic s festivalov, medtem ko je za aranžma in glasbo zadolžen že omenjeni Dušan Zore. Trenutno ima Domen pripravljenih sedem glasbenih posnetkov, torej mu do naslednje pomembne stopnice v glasbeni karieri - izdaje prve zgoščenke -manjkajo le tri. Seveda bo to velik podvig, ki ga spremljajo mnoge ovire, tudi finančne, vendar verjame vase, prav tako kot vanj verjamejo njegovi domači in prijatelji. In prav je, da ga na vseh ravneh podpiramo tudi njegovi soobčani, saj je Domen Kompare zagotovo ime, za katerega bomo še slišali!
Jerneja Kimovec
Domen Kompare vzhajajoča zvezda na glasbeni sceni
:
i 20
Vabilo
TD Vodice vabi vse ljubitelje hoje v naravi, da se udeležijo 4. jesenskega pohoda Občine Vodice.
Pohod bo v soboto, 29. 10. 2005, odhod pohodnikov bo izpred koče SD Strahovica od 8.00 do 10.00 ure. Gre za prireditev rekreativno-družabnega značaja, trasa bo potekala na območju štirih občin-. Vodice, Ljubljana, Trzin in Mengeš.
Udeležba je primerna tako za starejše, kot tudi za mlajše udeležence. Za udeležbo niso potrebne predhodne prijave, tudi štartnine oziroma prijavnine ni. Udeleženci na štartu dobijo kontrolni kartonček, na cilju pa še prigrizek s pijačo. Pohodniki, ki so se udeležili že 1., 2., in 3. pohoda, naj s seboj prinesejo kartonček.
Udeležba pohoda je na lastno odgovornost, vsem pa svetujemo uporabo obutve in oblačil, primernih za hojo po gozdu in prilagojenih vremenskim razmeram. Dolžina pohoda je približno 15 km, celotna trasa gre po urejenih in označenih poteh. Vzpon je od štarta do Planinskega doma PD Rašica, višinska razlika znaša približno 300 m, drugi in manjši del vzpona pa je proti Mengeški koči na Gobavici. Celotna proga bo označena.
Pohod bo potekal ob vsakem vremenu! Turistično društvo Vodice
Kontaktna oseba za prireditev - Alojzij Kosec / GSM 041 886 003
Letos bo spet telovadba...
Upravni odbor DU Bukovica - Sinkov Turn
V podružnični osnovni šoli v Utiku Društvo upokojencev Bukovica - Sinkov Turn tudi letos organizira rekreacijo. S telovadbo smo začele v četrtek, 6. oktobra, v šolski telovadnici - vhod z zadnje strani (za trgovino). Telovadba bo vsak četrtek ob 20. uri, vodila pa jo bo (kot vsa leta doslej) Marta Sršen, ki je svoj program priredila za potrebe starejših, predvsem pa za tiste, ki imajo težave s hrbtenico. Ker je to obenem tudi prijetno druženje, vabimo v našo sredino tudi mlajše občanke.
Udeležbe ni potrebno prijavljati, prispevek pa je ob pomoči Občine Vodice minimalen.
Dobimo se vsak četrtek ob 20. uri v telovadnici OS Utik, kjer bomo ob prijetni glasbi eno uro telovadile in ob tem pozabile na vsakodnevne skrbi in težave ter se prijetno sprostile. To je najmanj, kar lahko storimo zase in za svoje telo.
Vabljene!
Na podlagi pridobitve koncesije za opravljanje storitve
POMOČ NA DOMU,
ki jo je podjetje Zora Plus, d.o.o. pridobilo na podlagi javnega razpisa OBČINE VODICE:
vabimo k sodelovanju vse zainteresirane za pomoč pri oskrbi starejših na domu,
predvidevamo možnost novih zaposlitev, vsi zainteresirani pokličite na telefonsko številko 040 511 - 728.
Prepričani smo v dobro sodelovanje! Zora plus, d.o.o.
Državni prvaki in podprvaki v gasilskem krosu
f
>. Gasilci Sinkov Turn
24. septembra 2005 je v Gaberjah pri Novem mestu potekal državni orientacijski tek. Mladi gasilci iz Šinkovega Turna so uspeli že drugič. Že pred dvema letoma jim je v Velenju uspelo premagati vso konkurenco, takrat jih je tekmovalo pet. Letos pa so v kategoriji pionirjev (7 do 11 let) postali državni prvaki Andrej Kokalj, Miha Pečnik in Boštjan Verbič.
Tekmovanja so se udeležile le najboljše trojke iz občinskih in pozneje regijskih tekmovanj. Poleg teka po gozdu tekmovalci opravijo še predpisane naloge na petih ali šestih kontrolnih točkah: vezanje vozlov, poznavanje narave, gasilska vprašanja, športna naloga, vaja z vedrovko, ... Vsi, ki spremljamo kros v Repnjah, vemo, da je že na domačem terenu izredna konkurenca, pomembna je vsaka sekunda. Objavljeni rezultati na gasilskih straneh in spremljajoča polemika pa nam povedo, da so bili Turnci zares odlični v sicer očitni premoči domačinov.
Poleg pionirjev nastopajo tudi mladinci. Drugo mesto so dosegli fantje, stari 12 do 15 let: Nejc Čuk, Klemen Rahne in Rok Rahne.
Veselimo se skupnih uspehov mladih in vztrajnih tekmovalcev ter jim čestitamo.
G A S I L S K A Z V E Z A V O D I C E
OKTOBER - mesec varstva pred požarom! " POŽARNA VARNOST V VELIKIH TRGOVSKIH CENTRIH " " POŽARNA VARNOST NA KMETIJI "
O B V E S T I L O in V A B I L O
Gasilska zveza Vodice bo v mesecu varstva pred požarom skupaj s prostovoljnimi gasilskimi društvi pripravila 2. gasilski dan v Občini Vodice. Kot vsako leto želimo tudi letos opozoriti na nevarnosti in dvigniti raven požarne varnosti. Letošnji poudarek je "Požarna varnost v velikih trgovskih centrih", nadaljujejo pa se lanske aktivnosti s "Požarno varnostjo na kmetiji", predvsem v povezavi z nevarnostmi, ki so jim kmetje izpostavljeni ob uporabi in skladiščenju nevarnih snovi. V nedeljo, 6. novembra 2005, od 8. do 12. ure bodo društva na parkirnem prostoru pred Občino Vodice občanom predstavila svojo tehnično opremo ter vozila, enote posameznih društev bodo tudi prikazale svojo pripravljenost ob morebitnih posredovanjih. Vsak občan se bo lahko seznanil z delovanjem različnih naprav ter opreme.
Časovni razpored demonstrativnih nastopov enot PGD:
8.45 - 1. nastop enot PGD, ki bodo prikazale medsebojno sodelovanje ob intervenciji.
11.00 - 2. nastop enot PGD, uporaba različne opreme in vozil ob intervenciji.
Želimo, da se v čim večjem številu udeležite 2. gasilskega dneva v Občini Vodice in si ogledate opremljenost in pripravljenost gasilskih enot.
Poveljstvo Gasilske zveze Vodice GASILSKI DAN V OBČINI VODICE
i™ i 22
Predajali
smo se
toplim
užitkom
Vida Pirc
Blegoš je s svojimi 1562 m prvak Škofjeloškega pogorja, ki se možato dviga nad Selško in Poljansko dolino. Je prijeten cilj pohodnikov v vseh letnih časih, saj je pozimi primeren za smuko, spomladi lahko občudujemo prebujanje narave s prvimi cvetovi, tropi ovac mu dajejo poseben čar poleti, jeseni pa se kopa v bogastvu jesenskih barv.
Člani ŠPD Gams smo se odločili, da ga obiščemo v razkošju jesenskih barv. Prva jutranja megla je bila kriva, da se nas je zbralo nekaj manj članov kot ponavadi. Odpeljali smo se skozi Škofjo Loko v Poljansko dolino. V Poljanah smo zavili proti Javorjam, ki so se že kopale v jutranjem soncu. Spodaj je bilo morje goste megle, nam pa se je v soncu že
ponujal naš današnji cilj. Peljali smo se še nekaj kilometrov po čudovitih škofjeloških gorskih vaseh in turo začeli na sedlu Črni Kal.
Čeprav je bilo jutro še zgodnje, ni bilo prav nič hladno, še posebno ne, ko smo se podali v strm breg. Pot poteka po vzhodnem pobočju in nas je v dobri uri in
pol v strmih ključih pripeljala na s travo poraščen vrh. Tu se nam je odprl prekrasen razgled na bližnja soseda, Porezen in Ratitovec, v ozadju na mogočen venec Julijskih Alp in nekoliko severneje na strnjeno verigo Karavank in Kamniških Alp. Ta dan je bilo vreme res lepo in vidljivost čista, zato smo lahko prepoznali veliko do sedaj že osvojenih vrhov.
Na jesenskem soncu smo se predajali toplotnim užitkom, uživali v razgledu, se pomenkovali in prav nikamor se nam ni mudilo. Ko smo se končno postavili za obvezno fotografiranje, smo se nato počasi podali na drugo stran hriba, kjer dobrih dvesto metrov nižje stoji velika in gostoljubna planinska koča.
Tu so nam pripravili obilno malico, tako da bi lahko hodili še ure in ure. A nas je čakal le še lahek sprehod po gostem bukovem gozdu. Listje je že spremenilo barvo in začelo počasi odpadati z drevja, dišalo je po bližajoči jeseni.
Prav hitro smo bili zopet pri naših jeklenih konjičkih. Kar se tiče skupnih pohodov, je bil to zadnji. Ni pa bilo to naše zadnje druženje letos, saj se bomo prav kmalu skupaj podali na potepanje po Sloveniji, naš cilj pa bo tokrat Cerknica. Verjamem, da nas čaka še en prijeten in družaben dan.
9. srečanje lokalnih tiskanih medijev Slovenije
& Francka Rozman
Letošnji gostitelji so bile Grajske novice - lokalni časopis občine Sevnica- in Turistična zveza občine Sevnica.
Program je bil sestavljen iz treh delov: seminarja, turistične predstavitve občine Sevnica in sklepnega pregleda dogodkov, začinjenega z družabnim večerom.
Uspešen delovni dan in dobrodošlico nam je najprej zaželel župan občine Kristijan Janc in predsednik Turistične zveze ter glavni organizator Zdravko Remar. Župan je v svojem nagovoru omenil tudi hudo naravno nesrečo, ki je doletela sevniško občino in prosil predsednika vlade Janeza Janšo za pomoč pri odpravi posledic. Janša, ki je bil prisoten pri uvodnem delu seminarja, pa je lokalne medije zaprosil za sodelovanje pri napredku Slovenije v naslednjih letih. Poudaril je, da je lokalni tisk nepogrešljiv v lokalnih samoupravah in zelo močan lokalni dejavnik. Svoboda javne besede bi morala biti zaščitena, da bi novinarji lahko brez strahu pisali o napakah. Predstavljajo pa naj tudi ideje, projekte, ki to zaslužijo, ker le na ta način lahko pridobimo sredstva, ki so na voljo v Evropski uniji. Povedal je, da bi država lažje pomagala ob naravnih nesrečah, če bi bila Slovenija že razdeljena na pokrajine, saj bi dobila več evropskega denarja.
Po pozdravnih govorih je urednica 1. programa Radia Slovenije in novinarka Tatjana Pirc utemeljevala svoje mnenje o vsebini lokalnih časopisov. Tehničnooblikovni oz. fotografski vidik sta predstavila Vinko Skale, predsednik zveze fotografov Slovenije, in likovni urednik na Dnevniku Sašo Dušan Leskovar. O nekaterih zakonskih obveznostih države in izdajatelja je govoril inšpektor svetnik
za področje medijev Ivan Pal. Pri okrogli mizi so sodelovali: poslanka Majda Sirca, minister za kulturo Vasko Simoniti, predsednik Društva novinarjev Gregor Repovž, izdajatelj lokalnega tiskanega medija Bojan Sinič in predsednik parlamentarnega odbora za kulturo, šolstvo in šport Branko Grims. Razpravljali so o pomenu medijev in ugotovili, da so lokalni mediji izrednega pomena, saj najbolj pristno predstavljajo svoj prostor in zato zaslužijo določeno pozornost. O načinu delitve sredstev iz sklada pa niso bili enotni.
Prvi del se je z okroglo mizo končal. Gostitelji so bili izredno pozorni in so ves čas skrbeli za dobro počutje. Po okusnem kosilu se je začela turistična predstavitev občine. Na vzpetini nad Sevnico se dviga Sevniški grad. Arhitektura srednjeveškega gradu je nema priča o številnih preživelih obdobjih. Kulturne prireditve v poletnih mesecih privabljajo obiskovalce od blizu in daleč. Za nas so čebelarji in aktiv kmečkih žena pripravili številne dobrote in se predstavili. Ogledali smo si tudi poročno dvorano in se slikali v okrogli dvorani s poznobaročnimi freskami štirih letnih časov.
Čeprav so bili naši želodci polni od različnih dobrot, so nas čakali še suhomesnati izdelki s turistične Kmetije Roštohar na bizeljsko- sremiški vinsko-turistični cesti, ki se jim je bilo težko upreti. Gostitelji pa so imeli še veliko načrtov. Z enega konca občine so nas odpeljali na razgledno točko na Brunku, kjer so nas spet pogostile kmečke žene,
vinogradniki in sadjarji Šentjanža in Budne Vasi. Presenečenj, izredne gostoljubnosti in prijaznosti še ni bilo konec. Dan se je že prevesil v noč, ko smo prispeli v Tržišče, kjer naj bi v sklepnih mislih zaključili seminar. Pred gostiščem so bile spet stojnice. Kmečki godci so godli vesele poskočnice. Veliko občudovalcev so imela stara vozila, ki jih je predstavilo društvo Hrast. S svojim edinstvenim pristopom k naravi se je predstavil domači arhitekt Damjan Popelar. Njegova diplomska naloga so bili Poetični dvogovori s kraji. Iz različnega materiala, ki ga najde v naravi, ustvarja mojstrovine. Narezana drva zloži v krožni obliki in zgradi zatočišče v gozdu na Dolenjskem. Pozimi ustvari stožec iz ledenih plošč na zamrzlem ribniku. Najbolj uspela sta mu kamnita spirala in stožčast stolp, ki ju je ustvarjal tri leta. Čeprav sta oba na Gori nad Zgornjo Vipavsko dolino solidno grajena, bosta pod vplivom naravnih elementov prepuščena procesu spreminjanja skozi čas. "Tudi pri tem projektu izpostavlja Popelar zavestno aspekt časa, spremembe, razvoj in metamorfoze človekovega dela v okviru narave." (prof. dr. Tomaš Valena, Kamnita spirala na Gori).
Po večerji je sledil družabni večer z glasbo. Poslovili smo se z mislijo, da tako krasni ljudje živijo le v mehkih vinorodnih pokrajinah.
25 letnica okteta Deseti brat
Alenka Jereb
Začeli so leta 1980 kot Črnuški fantje. Zasedba se je pogosto spreminjala, dobivali so različna vabila na nastope, sprejemali izzive, neumorno vadili, osebnostno rasli in se izpopolnjevali. Umetniško vodenje okteta je 1997 prevzel operni pevec in glasbeni pedagog Jože Kores, ki je s svojim tenorjem obogatil Ribniški oktet, kjer poje še danes. Oktetu Deseti brat pa je s sistematičnimi in načrtno izbranimi vajami dvignil pevsko delo na še višjo raven. Oktet je prepotoval mnogo evropskih dežel, dvakrat gostoval v ZDA, obiskal Avstralijo, Argentino ter naše izseljence v Kanadi. Oktet, katerega član je tudi naš občan Rado Čuk, med
svoje najboljše uspehe lahko zapiše zlato odličje, ki ga je dosegel maja letos na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v Lindenholzhausnu v Nemčiji. Svojo 25. obletnico obstoja so zaokrožili s celovečernim koncertom v dvorani kulturnega doma v Utiku. V prvem, resnejšem delu koncerta so se predstavili s pesmimi domačih in tujih avtorjev od časa renesanse do današnjih dni, v drugem delu pa z venčkom slovenskih
ljudskih pesmi, ki so segle do srca in duše. Kljub enkratni in dovršeni izvedbi vseh skladb slovenska ljudska pesem še vedno najlepše in najpristneje poveže izvajalce in poslušalce, kar se je pokazalo tudi na tokratnem koncertu.
Mešani pevski zbor Biser vabi na letni koncert,
ki bo 5. 11. 2005 ob 19. uri v dvorani kulturnega doma Vodice.
VABLJENI!
OPRAVIČILO
V prejšnji številki je prišlo da neljube napake, zato ponovno objavljamo imena članov B ekipe, ki je tekmovala na gasilski olimpiadi; Janez Koncilja, Lojze Hribar, Franci Zabret, Franc Bergant, Tone Kunstelj, Stefan Kunstelj, Miro Repnik, Damjan Repnik, Marjan Seršen in Matija Jenko. Ob prevzemu gasilskega avtomobila PGD Sinkov Turn je priznanje 2. stopnje prejela tudi Martina Levec.
Kaj spada v zabojnik z napisom embalaža
Družba za ravnanje z odpadno embalažo SLOPAK
Za izvedbo ločenega zbiranja embalaže so v lokalnih skupnostih po vsej Sloveniji organizirani ekološki otoki. Skupaj jih je kar 7300, sestavlja pa jih več zabojnikov skupaj, praviloma je eden za papir, drugi za steklo, tretji za embalažo in nekje še četrti za komunalne odpadke. Če sta na ekološkem otoku dva zabojnika, eden za kovinsko in drugi za plastično embalažo, se plastično in kovinsko embalažo odvrže ločeno. Na vsakem od zabojnikov je tudi nalepka s podrobnimi navodili.
V sistemu družbe za ravnanje z odpadno embalažo SLOPAK vsebino ekoloških otokov razporedijo glede na različne materiale. Nato kovinsko, stekleno, kartonsko, leseno in plastično embalaža predelajo. Z reciklažo odpadne embalaže pridobimo sekundarne surovine, ki jih lahko spet vrnemo v proizvodnjo. Iz odpadne plastike tako nastanejo ohišja za svinčnike, vžigalnike, zabojčki ... Zaradi ločenega zbiranja in predelave odpadne embalaže se deponije odpadkov manj polnijo, kar pomeni manjšo obremenitev za okolje.
V zabojnik za ločeno zbiranje embalaže SODIJO:
-	Plastenke
(npr. sadnih sokov, pralnih sredstev...)
-	Plastični kozarci in lončki
-	Plastične vrečke in folije
(npr. nakupovalne vrečke, folije, ki držijo več enot skupaj, folije od embalaže napolitank... )
-	Embalaža za tekoča živila
(npr. embalaža mleka, sadnih sokov, jogurtov... )
- Pločevinke živil in pijač
(npr. embalaža piva, tune...)
V zabojnik za ločeno zbiranje embalaže NE SODIJO:
-	Plastična embalaža nevarnih snovi ali njihovi ostanki
(motorna in druge vrste mineralnih olj, sredstva za zaščito rastlin - pesticidi, barve laki, redčila ipd.).
-	Kosovni plastični predmeti
(otroške igrače, polomljeni plastični stoli ipd.).
Srečali so se nekdanji in sedanji krajani
Alenka Jereb
Krajani Kosez, Sela, Sinkovega Turna in Vesce so se zadnjo nedeljo v septembru srečali na prireditvi Pod turnskim zvonom, ki je potekala pri domu prostovoljnega gasilskega društva Sinkov Turn v Kosezah. Organizatorji so pripravili kulturni program, v katerem so se predstavila društva, ki imajo sedež v omenjenih vaseh, spregovorili so nekdanji predstavniki krajevne skupnosti, ki se še spominjajo, kako so v teh vaseh gradili vodovod in komunalno infrastrukturo. Slišali smo tudi pritrkovanje mladih pritrkovalcev, pesmi nekdanjih krajanov in, sodeč po vzdušju na prireditvenem prostoru, so bili udeleženci prvega srečanja prav zadovoljni. Po pripovedovanju enega izmed članov organizacijskega odbora Dareta Borčnika so srečanje pripravili t.i. lokalni funkcionarji na pobudo dveh nekdanjih krajanov.Želeli so, da bi se vsi, ki so živeli, in tisti, ki še živijo pod turnskim zvonom, znova srečali. Domenili so se, da domačini obvestijo svoje sorodnike, znance ter nekdanje sosede in jih povabijo v domači kraj. V avgustu so vaški poverjeniki
razdelili vabila, na katerih so zbirali prijave za to prvo, a verjetno ne zadnje srečanje. Največ prijav so zbrali na Selu, drugje so se temu vabilu odzvali bolj zadržano. "Zbrali smo približno 190 prijav in upam, da bodo prišli vsi. Po naknadnih prijavah pričakujemo okoli 250 udeležencev," nam je pred začetkom srečanja zaupal Dare Borčnik. Pohvalil je tudi gasilce, ki so pripravili prireditveni prostor, ter gospodinje, ki so napekle kulinarične dobrote. Viktor Zupan in Zofka Pagon sta bila glavna pobudnika srečanja.
Viktor Zupan: Doma sem bil na Selu pod skakalnico in sem veliko pripomogel k njeni gradnji. Zelo rad se vračam v domači kraj, čeprav tu nimam več sorodnikov, imam pa znance. Ideja o takem srečanju je zorela pet let, vzniknila je na srečanju Selo - Sela- Sele. Stefanova Zofka me je stalno nadlegovala, kdaj bo srečanje, po petih letih pa sva stopila do predsednikov društva. Fantje so bili tako vneti, da nisva mogla verjeti. Takoj so poprijeli za delo,
še nekajkrat smo se sestali, uskladili želje in tako imamo danes to prireditev.
Zofija Pagon, po domače Stefanova: Stanujem na Brodu, velikokrat se s kolesom vračam skozi Vodice v domači kraj. Pohvalila bi vaščane, ki sem jih omenila tudi v pesmi, ki sem jo napisala. Mislim, da nam bo današnji dan kot lep spomin v življenje vtkan.
Ani Rahne: Rojena sem v Sinkovem Turnu, po domače pri Bendovc. Tukaj so moje korenine in še danes sem silno vezana na ta kraj. Pela sem v pevskem zboru, nastopala na proslavah, igrala sem igre. Lepe spomine imam na nekdanji grad, kjer smo obiskovali šolo. Zato bom tudi v pesmi Kje je moj mili dom sama dodala besede: semkaj se vračal bom, vračal bom.
Pod turnski zvon naj pohvale - zahvale hite:
organizatorjem, ki naredili in poskrbeli so za vse.
Idejo o srečanju so dobrohotno podprli, na delo in stroške se niso ozrli.
Značke spomina so nam podelili, za dobrodošlico tudi "na zdravje" smo spili.
Nekatere gospodinje pecivo so spekle, za lon pa prav nič niso rekle.
Še se bomo vračali pod turnski zvon, saj tam bil je naš rojstni dom. Slika otroštva ni še zbledela, čeprav so nas pota v drug kraj vodila.
Vsi, ki smo se izselili iz Šinkovega Turna.
Vi sprašujete, župan in občinska uprava odgovarjata
Vi sprašujete, župan in občinska uprava odgovarjata
Podpiram ureditev izvira na Dobruši. Kako kaže z ureditvijo ostalih izvirov in studencev? Tudi drugod bi bilo potrebno urediti dostopne poti ter seveda večkrat izvršiti analizo vode. Če imamo dobro vodo, je bolje, da jo natočimo pri izvirih, kot da kupujemo ustekleničeno v trgovinah ali pijemo klorirano iz vodovoda.
Ali v bližnji prihodnosti načrtujete širitev glavne ceste na Selu? Zaradi širine, ki znaša tri metre, se vozila zelo težko srečujejo, hiš je preko 70, v vasi pa imata sedež tudi dve društvi. Razširitev ceste na štiri metre bi prispevala k boljši prometni urejenosti kraja.
Hvala za odgovore Tone Gosar
V občini Vodice je z odlokom zavarovanih kar 12 vodnih virov (zajetij, izvirov in vrtin): pod Tilnom, Repnje - samostan, Dobruša, Zapoge - Dornice, Tomajev studenec, Mlakar - Bukovica, vrtina SC-i, vodnjak VO-i, Sinkov Turn, Stržkov studenec, Štefanov studenec in Smrekarjev studenec. Odlok predpisuje ukrepe (prepovedi in obveznosti) v posameznem varstvenem pasu vodnega vira. Vsi lastniki zemljišč so bili pisno seznanjeni, v katerem od pasov posameznega varovanega vodnega vira se določeno zemljišče nahaja.
Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/2002) je pristojnost varovanja virov pitne vode prenesel na državo in posledično razveljavil vse občinske odloke, ki pa do izdaje ustreznih vladnih aktov, ki jih po treh letih še vedno ni, ostajajo v uporabi. Občina Vodice preko Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana izvaja redne in izredne analize pitne vode na javnem vodovodnem sistemu, občasno pa tudi na nekaterih zavarovanih virih. Površinski izviri so za razliko od globinskih bolj občutljivi na zunanje vplive in dogajanja v njihovih zaledjih.
Širitve cest običajno izvajamo ob večjih rekonstrukcijah oz. gradnjah komunalne infrastrukture. Cesta skozi Selo je v relativno slabem stanju, zato jo nameravamo v letošnjem letu deloma preplastiti. Širitev ceste v relativno ozkem vaškem jedru je razmeroma zahtevna oz. brez predhodnega soglašanja mejašev praktično nemogoča.
Miran Sirc, univ.dipl.org.
Pobarvanka
Nagrajenka pobarvanke iz prejšnje številke je Maruša Stopar, Dobruša 2, 1217 Vodice.
Zahvala
Pobudnika se zahvaljujeva vsem, ki ste prispevali denarna sredstva za obnovo freske sv. Antona v kapelici na Vodiški cesti.
Prihaja čas martinovanja!
Zato vam VINSKA KLET ponuja:
odlična vina dolenjskega vinorodnega okoliša! izredno ugodna ponudba odprtega vina CVIČEK! ponudba izvirnega darilnega programa!
Vinska klet je na lokaciji Polje 28, 1217 Vodice, tel.: 031/376 336 (Jože Podgoršek).
Veselimo se vašega obiska.
AKCIJA: do 15.11.2005 ob nakupu v vrednosti nad 10.000,00 SIT prejmete darilo!
NOVOROJENČKI
V Dornicah se je v sredo 12. 10. 2005 mamici Mojci in očku Borutu Dermastja rodila hčerka Nika.
Čestitamo!
Oglas
Iščem gospo, ki bi bila enkrat tedensko pripravljena počistiti manjšo hišo v vodiški občini.
Pokličite na tel. št.: 041 601 099.
i. november - Vez med živimi in mrtvimi
1. november
Vez med živimi in mrtvimi
Jerneja Kimovec
Začetek meseca novembra nas pogosto najde nepripravljene. To je namreč čas, ko se bolj živo zavemo, da na tem svetu nismo sami, ampak so z nami tudi naši pokojni. Ti svojo nesmrtnost ohranjajo z našo pomočjo, saj mislimo nanje in se jih spominjamo. V tem obdobju se med živimi in mrtvimi spleta nevidna vez, ki je tesnejša kot ponavadi. In pogosto se v tem času zalotimo pri razmišljanju
verjame, da je človeku na zemlji podarjeno le eno življenje, s katerim pa si odpre pot v večnost - v večno luč ali večno temo. Za kristjane je zato smrt obenem tudi vesel dogodek, saj naj bi z njo dober človek oziroma njegova
t duša odšla v lepši, boljši svet in tam začela popolnejše življenje. V času rimskega cesarstva so zato
nevidna vez, ki je tesnejša kot	želeli ta dogodek še posebno
ponavadi. In pogosto se v tem	obeležiti, kar je najprej pripeljalo
času zalotimo pri razmišljanju	do uvedbe praznika v spomin na
tudi o svoji preteklosti, o svojem	duše mučencev in svetnikov,
poslanstvu in nenazadnje tudi	pozneje pa je to postal praznik
o svoji prihodnosti.	"vseh svetih". In čeprav ga danes
Ljudje so se od nekdaj spraševali	praznujemo kot krščanski praznik,
o življenju in smrti in skoraj ni	njegov izvor sega v pogansko
kulture ali vere, ki ne bi verjela	osnovo. Starodavna keltska
v takšno ali drugačno obliko	ljudstva so namreč na 1. november
posmrtnega življenja. Ob smrti	označevala združeni praznik smrti
nihče ne more ostati ravnodušen,	in prvi dan novega leta. To je bil
še posebno ker velikokrat pride	čas zadnje žetve in obenem čas,
nepričakovano. Vedno jo	ko se zaključi en življenjski krog
spremljajo posebni obredi, s	in začne nov. Verjeli so, da je v
katerimi se svojci poslovijo od	tem obdobju meja med svetom
pokojnega in ki naj bi jim	živih in mrtvih zelo tanka. Praznik
pomagali, da bi bilo to slovo čim	se je imenoval Samhain in je bil
manj težko. Že več stoletij pred	najpomembnejši v letu. Na ta dan
vzponom krščanstva so o	naj bi se bili duhovi mrtvih
poslednjem domovanju človeške	sposobni pomešati med žive.
duše razmišljai Stari Grki. Najprej	Del teh poganskih šeg in verovanj
je bilo sprejeto prepričanje o	se je v nekoliko spremenjeni
kraljestvu senc, kjer naj bi se duša	obliki ohranil do danes, povezan
pridružila drugim umrlim, pozneje	pa je z dnevom vseh svetih in
pa se je pri pitagorejcih pojavila	dnevom vseh vernih duš, ki ga
zamisel o selitvi duš, ki jo danes	praznujemo 2. novembra. Duhove
označujemo z imenom	umrlih prednikov sedaj privabljajo
reinkarnacija. Nauk o	zvonovi. Duše se ob
reinkarnaciji pravi, da človek živi	prvonovemberskem večernem
mnogo življenj, sedanje pa je	zvonjenju vračajo iz vic in čakajo
odraz vseh prejšnjih. Njegovo	odrešitve, zato verniki zanje
bistvo, duša, se seli v različna živa	molijo in prižigajo sveče.
bitja, pri čemer se na vsaki stopnji	"Če sveča mirno pokonci gori, je
nekaj nauči, tako da se na koncu	duša rajnega že v nebesih; če pa
svoje poti dvigne v neko višjo	plamen nemirno plapola, se pa še
obliko življenja. Krščansko	pokori v vicah," pravi staro izročilo je nekoliko drugačno, saj
Na ta način nas s pokojnimi povezuje simbolika, seveda pa smo jih v spominu ohranili predvsem kot osebe, ki so v naših mislih in srcu še vedno z nami. Včasih se v množici drugih obiskovalcev, ki se na pokopališče zgrnejo na 1. november, težko poglobimo vase in in si prikličemo v spomin sliko pokojnega bližnjega. Prav zato hodimo na grobove tudi takrat, ko smo povsem sami in lahko zato spomin na umrlega počastimo še na drugačen, bolj intimen način. Prvi november pa je potemtakem namenjen predvsem temu, da spomin na ljudi, ki smo jih imeli radi, še bolj poveže med seboj nas, ki smo ostali tu za njimi.
Če bi bil nesmrten, bi iznašel smrt, da bi se mogel veseliti življenja. (J. Richepin)
Obvestilo
Združenje borcev NOV (veterani)
Obveščamo nase člane in svojce padlih v NOB ter vse občane, da bo ŽALNA SLOVESNOST za padle borce in ustreljene talce, ki so dali življenje v pravični borbi proti okupatorju, na dan mrtvih, ob 11. uri ob spomeniku na pokopališču v Vodicah. Obudimo in počastimo spomin ter prižgimo svečke za ljudi, ki so za svobodo dali največ - svoje življenje.
Vabljeni.
verovanje.