ANNALES • Ser. hïst. nat. • 11 • 2001 • 1 (23) OCENE/RECENSIONI/REVIEWS, 138-140 ših obalnih zaščitenih območjih, prav tako pa je upo­ raben za dejavnosti kjerkoli, naj bo to območje za­ ščiteno ali ne, prav tako pa si pomagamo z njim tudi pri kopici drugačnih aktivnosti. Če bi Katalog moral oceniti po šolsko, bi dobil cum laude 5+. Dag Kleva ATLANTE DEGLI UCCELLI SVERNANTI IN CAMPANIA Prvi atlas prezimujočih ptic je izšel v Veliki Britaniji leta 1986. Slovenci smo svojega dobili razmeroma zgodaj, leta 1994. V Italiji ga sestavljajo postopno: po lombardijskem (1992) sta izšla še piemontsko-val- dostanški (1996) in ligurski (1998). Pravkar pa se jim je pridružil še zimski atlas kampaniške regije. Campanio sestavljajo province: Napoli, Avellino, Benevento, Ca- serta in Salerno. Obsežno 540 strani obsegajočo publikacijo z naslovom Atlante degli uccelli svernanti in Campania je uredil Mario Milone, z letnico 1999 jo je izdalo Associazone Studi Ornitologici Italia Méridio­ nale. V uvodnem delu različni avtorji pojasnujejo feno­ men prezimovanja ptic, podrobno je predstavljeno zemljepisno ozemlje Campanie in njeno podnebje. Sledi poglavje o metodologiji popisovanja, štetja in kartiranja ptic. V posebnem poglavju so grafično pred­ stavljeni rezultati raziskave. Najobsežnejši je seveda kartografski del knjige z izčrpnimi komentarji o vseh obravnavanih vrstah ptic. Knjiga ima dva dodatka: v prvem so obravnavane vrste, ki so bile opažene v manj kot treh kvadratih, v drugem vrste, ki v obdobju tega popisa niso bile evidentirane ali so jih popisali drugi avtorji. Sledijo tehtno poglavje o ekologiji prezimovanja ptic, geografski slovarček, povzetek v angleščini in obsežna bibliografija. Vmes je objavljenih nekaj barvnih fotografij najbolj tipičnih prezimovalnih habitatov. Campania obsega 13.595 kvadratnih kilometrov, od tega je 56% ozemlja goratega. Najvišje gore so kljub bližini Sredozemskega morja pozimi zasnežene, saj je najvišji vrh Cervati visok kar 1899 m. Ozemlja odmaka več rek: Volturno (175 km), Calore (108 km), Samo (24 km) in druge. Največje jezero Patria meri kar 190 ha. Morsko obrežje je dolgo 360 km, najbolj znan otok je Capri (1036 ha), ornitološko pa so pomembni tudi manjši vulkanski otoki. Popisovanje je potekalo od 1. do 15. decembra (1989-94), od 1. do 31. januarja (1990-95) in od 1. do 15. februarja (1990-95). Štetje je bilo opravljeno po prirejeni točkovni metodi v 15-minutnih intervalih, kartografsko je bila uporabljena standardna mreža UTM v izmeri 10x10 km (179 kvadratov). Popisanih je bilo 161 vrst ptic, od tega 99 pevk in 62 nepevk. V celoti prezimuje v Campanii 182 vrst ptic, od tega 106 pevk in 76 nepevk. Najpogostejše vrste, navzoče v več kot 90% vseh kvadratov, so: ščinkavec, taščica, italijanski vrabec, lišček in kos. Za naše prevladujoče srednjevropsko gle­ danje so v tem atlasu najbolj zanimivi podatki o bolj ali manj rednem prezimovanju nekaterih pri nas izrazitih selivk na sredini Apeninskega polotoka. Takšne vrste so brez dvoma: veliki skovik, divja grlica, kukavica, repalj- ščica, vijeglavka, vrbja listnica, poljski škrjanec, bre- guljka, rjava cipa, rdečeglavi kraljiček, sivi muhar, plotni in črnoglavi strnad. Kljub regionalnemu značaju tega zimskega atlasa najdemo v njem tudi veliko drugih in, kar se zdi najbolj pomembno, ažurnih podatkov o ornitofavni celotne Italije. Iztok Geister NOVA ORNITOLOŠKA REVIJA: ORNITHOLOGIA ALGIRICA Institut National Agronomique iz El-Haracha v Alžiru je začel izdajati ornitološko revijo v francoskem jeziku z imenom Ornithologia Algirica. Ureja jo uredniška trojka: Doumandji Salaheddine, Bazis Belkacem in Souttou Karim, vsi z nacionalnega kmetijskega inštituta. Po napovedi naj bi izšli dve številki na leto. Zelo skromno oblikovana revija, ki na pogled učinkuje kot skripta, se odlikuje s kvalitetno vsebino. Prva številka prinaša štiri znanstvene članke na temo prehranske ekologije ptic. V članku o prehrani mladičev navadne postovke Falco tinnunculus lahko preberemo, da je bil v inštitutskem parku v El Harrachu v letu 2000 njen najpomembnejši plen (57%) križanec med domačim in španskim vrabcem Passer domesticus x P. hispa- niolensis. Ta plen je odtehtal 80% biomase. Preostali plen so sestavljale večinoma žuželke. V raziskavi je bilo upoštevanih 39 izbljuvkov. V ruralnem okolju je bila analiza izbljuvkov navadne postovke bolj običajna: 64,5% so zavzemale žuželke, med njimi so z 39% prevladovale kobilice. Delež ptic je znašal le 5,5%, vendar so križanci med domačim in španskim vrabcem tudi tukaj odtehtali kar precejšen delež biomase (41%). V kraju Dergana so raziskovalci v poznem poletju zbrali 29 izbljuvkov odraslih postovk. V okolici jezera Ichkeui pa so raziskovalci analizirali 59 izbljuvkov čuka (Athene noctua). V jesenski prehrani so prevladovale žuželke (88,5%), glodalci pa so zavzemali le 6%. V regiji Boudouaou pa so raziskovalci jeseni anali­ zirali izbljuvke kravje čaplje (Bubulcus ibis), 10 v sep­ tembru in 10 v oktobru. Tako ločeni izbljuvki so se ra­ zlikovali po velikosti in po številu ter sestavi plena. Ven­ dar so v obeh mesecih prevladovali kožokrilci Hymeno- ptera (38 oz. 46%) in hrošči Coleoptera (31 oz. 38%). Vse prispevke v prvi številki nove alžirske in s tem tudi nove mediteranske ornitološke revije so napisali do­ mači avtorji, ki se poklicno ukvarjajo z aplikativno orni- tologijo. Iztok Geister 140