Kupujte E BONDEI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni LETO XXVII. Poljski odbor ^Moskvi zahteya vhodno Prusijo ova Poljska z Rusijo in oslovasko mora biti ! •^premagljiv slovanski E Q U A L 1 T Y NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI aKsan Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), FEBRUARY 8, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 32 Ranjena partizanka Zid P^'oti Nemcem ^meriti, • februarja. — Oddajo i' radio je ujel ziku v K v poljskem je- poljskih dajjj ^ Rusiji naznanila, gati v^u Poljska obse- zapad2 Šlezijo in Pomeranijo. ^ioblje^h pokrajin mir ne bo I'adijgi.' rečeno v poljski sita 'Z Moskve. "Polj- in vzhof)^ oporo na jugu Sovjetj,!,^' mora skupno s sko ?. ^'^ijo in Ceškoslova-Ijiv močan in nepremag- cerii zid proti Nem- ZacaH« biti tajj poljska meja mora ^^_bo v nji ves polj-iiost v edinstvo in var- ^ viru poljske države.'* Nov I grobovi '^ary nachtigal bole2^j^^ je po kratki ttiii Ma na svojem do- 4e, Nachtigal, rojena Jak-HSoi let, stanujoča na bila j Ave. Pokojnica je ^2 vasi Ursnik, fara der jg Novem mestu, odko leti. v Ameriko pred 40. št. ^ je članica podružnicjs ^ Z. Tukaj zapušča "Cera- ^ ®®Pi'oga Antona, pet ^ii>o poročeno Brown, Poto^^^^^^čeno Roth, Helen, """^etio ^^ttozzi, Albino Pet Trolii, , po- ®'nov A*' Florence, ter nv.;' A^thonya, ki je zapo <». Pri ----- •' " ^'illiaj^ ^l®velandski policiji, ^eda ?■• ^gt. Augusta, Pvt. ^®orge, v Fargo, N. *"'^11»/ bfata Rudolpha, fc\ N/Tivk«^ ^ zapušča bra-Mike, in v Toronto, %t., ^ s?S''eb brata Josepha. •15 .^0 vršil v petek ob ^Vo,j^ ^jutraj iz pogrebnega M52gt F. Svetek, 478 1 Mio i' ^ ^srkev Marije Vne- Saligk-- na Calvary po-, y NEMEC bolnišnici je umrl ^Gc, samski, rojen v *^nova,) j® bil 25 let in je 1« k,2,E. 31 St. Raj-• Tu ® leti in pol na t) I Zavezniška posadka I pod Rimom ogrožana ! Britski vojaški krogi v I Washiiigtoaii so siioei pri-! znali "razočaranje" nad "iz-I gubo inicijativc" od strani /avezsiiških sil na opo/iščih jivžno cd Kima, Zadnje vesti ne puščajo nikak^ga dvoma, da se oliroč nemške !?=ile čedalje bolj trdo o-vija okrog zaAeKjijškc sile, ki se je iicda^ no izkrcala južno od Rima, ih da se o-pasnost zavezniške sile veča. ^'Ir?ic5jativa je očividuo do gotove meje prešla na nemško Ktran," Je izjavil neki predstavnik snoči, "toda strah, da bodo naše sile vržene v morje, ni upravičen." Partizani prekrižali nacijske »račune LONDON, 'j. febtuarjd. — , Zmagovite partizanske sile maršala Tita so vrgle Nsmce iz dveh vitalnih bocanskih mest ter ojačile svoj položaj v osrčju jugoslovanske obrambe. Obenem so zavezniški torpedni čolni vzajemno s silami maršala ; Tita zadali ostre udarce nem-' škim zalagalnim črtam na kopnem in na moi ju. I Maršal Tito naznanja, da so ■ partizani zavzeli Vakuf in Ku-i preš, vitalna centra v srednji le bombardirale bazo v japonskih vodah El'nka Grimanz, stara 28 let, bojevnica v vrstah Ju- goslovanske osvobodilne vojske, ki je bila v bitki ranje-; RDEČA VOJSICA na v nogo. Zadeta je bila od bombnega drobca, ko je po- i i magala pri streljanju z zaplenjenimi sovražnimi topovi, ij^ Delo za vojake, ko pridejo iz vojne, bo prva naloga vlade LOS ANGELES, 6. februar-1 "Rad bi vedel, kaj se bo zgo-ja. — Podpredsednik Henry A.;dilo celo s starimi unijami, ako Wallace je včeraj tukaj govoril!bi v tem mestu nenadoma 150 pred 45,000 ladjedelniškimi de-!tisoč mož izgubilo delo." lavci, in je v svojem govoru iz- j Wallace je apeliral na organi-javil, da prva naloga vlade, ka-' zirane delavce, da sedaj irazmiš-dar bo vojna končana, bo da | Ijajo in sodelujejo pri načrtih preskrbi dela za vojake, ki se vr- i za povojno gospodarstvo. nejo iz vojaške službe, j "Najlažja stvar "pri vladi je, "Po mojem mnenju bo vlada j postaviti dolar pred človeška po vojni morala zavzeti enako j bitja," je rekel podpredsednik, odločno stališče, kakor ga je j "To je fašistična ideja. Toda a-zavzela za zgraditev vojne indu-jko delavstvo ne bo dvignilo svo-strije," je rekel Wallace. | jega glasu, tako da ga bodo sli- V drugem govoru, ki ga je imel j šali v kongresu in pri vladnih podpredsednik pred skupino A. | odborih, bomo videli, da se bo F. L. delavcev, je Wallace re-j skušalo lastninske pravicfe po-k^l: ' ' staviti nad človeške pravice." nezija. Neizpro&ho uničevanje zajetih Nemcev gre dalje Kako so Japonci izstradali, mučili in ubijali junake iz Bataana in Koregidorja WASHINGTON, 7. feb. — Ameriške bojne ladje so prvič bombardirale enega izmed otokov v japonskih i Bosni sredi poti med Sarajevom j domaČih vodah, in sicer je bil tarča napada strategično ,in Banjaluko, kar se v Londo; važni otok Maramušilo, ki leži manj kot 1200 milj sever-Ku tolmači kot pokret v celotniij-jo od Tokija. Ameriške bojne ladje so na japonskem otoku zanetile več požarov in zadele neko neidentificirano japonsko bojno ladjo. Japonske obrežne baterije so na bombardiranje odgovorile, toda ameriška napadalna sila ni utrpela nobene škode. AMERIKANCI SO TEKOM INVAZIJE MARŠALSKIH OTOKOV POBILI 8,122 JAPONCEV PEARL HARBOR, Havaji, 7. feb. — Na glavnem stanu ameriškega vojnega brodovja na Pacifiku je bilo danes uradno naznanjeno, da so ameriške čete tekom invazije Kwajelein otoka na Maršalskem otočju pobile nad 8000 Japoncev, medte* ko število Amerikancev, ki so padli v invaziji, znaša samo 286. Številke je objavil admiral Chester W. Nimitz, ki ja obenem naznanil, da je bilo tekom invazije 1,148 Amerikancev ranjenih, 82 pa se jih pogreša. • Dognane japonske izgube so bile: 8,122 mrtvih, in 264 Japoncev je bilo ujetih. Z zavezniškega glavnega stana v južnozapadnem Pacifiku je bilo danes javljeno, da so ameriški in avstralski ioombniki preteklo soboto vprizorili dx'oje napadov na japonsko bazo Rabaul v Novi Gvineji., I torbi za . konti'olo Bosne. Ta 'dvojna zmaga partizanskih sil je definitivno prekrižala nemški .'načrt za razklan je Titove arma-|de. STATEN ISLAND JE BIL 'BOMBARDIRAN" NEW YORK, 6. februarja. — 'včeraj je bila vas Grymes Hill ! na Staten Islandu za nekaj tre-I nutkov p o d šrapnelskim og-Rusi se nahajajo v zoni : njem, ko je neki mornar na bogatih rudnikov manga- krovu neke bojne ladje v new- : yorski luki pri odstranitvi plahte z nekega proti-letal^ega topa po naključju sprožil avtomatično na])ravo. Šrapneli so napravili nekaj škode, to'da ranjen ni bil nihče. V ® brata in % Anno Dubravski, Slo °!^Pba in Franka. A ^®žalo v pogrebnem k in sinovi. Cas ® Naznanjen jutri. ^ ANton kaušek toh w poročali, je u- L *^'1 v „ 60 let. Rojen P" žužem-ISft s C J® prišel v Cle-& Pfpj Mojimi starši leta sta, je vodil tr Augustom, v Poslopju. Bil je u- WASHINGTON. — Mučenje, smrt od lakote, prisilno delo in moritve brez povoda, to so Japonci namenili in dodelili ameriškim in filipinskim vojakom, katere sa'ujeli na Bataanu in Corregidorju. Ministrstvo vojne in mornarice sta v skupni izjavi razodeli svetu to dejstvo. Ta namenoma izvedena japonska kampanja brutalne surovosti je bila tako strašna, je izjavil eden častnikov, ki so jo preživeli in uspelo jim je pobegniti, da bi se naši ameriški in njih filipinski tovariši ne bili nikdar predali z orožjem v roki, ako bi bili poznali usodo, ki jih je čakala, in sicer kljub temu, da so bili takrat poraženi, lačni in izmozgani od strašnih preizkušenj zadnjih dni bojev na Bataanu, in da je bil ves nada-Ijni odpor brezupen. Častniki in moštvo — tudi kaplani — so morali tako strahovito stradati, včasih v navzočnosti visokih japonskih častnikov, da jih je na tisoče pomrlo. Vojaki, ki so planili ven iz kolone,. ker sq bili pobesneli od gladu, so bili ustreljeni. Vsi so morali ostati na solncu ves dan, in več dni zaporedoma, brez zaščite in brez vode. Nato so jih vrgli vse skupaj v ograjo za živino, tako na kup, da je bilo nemogoče leči. Ponoči so jih japonski vojaki napadali z nasajenimi bajoneti. Onih 12,000 mož, ki so bili u-jeti na Corregidorju, je moralo ostati ves teden brez hrane, in sicer na cementiranem prostoru, ki je meril komaj 100 jar-doi' na kvadrat. Na vsem prostoru je bila le ena cev za vodo, kjer je moral vsakdo čaka-,ti po 12 ur, da si je mogel napolniti svojo kantino, šele po sedmih dneh je dobilo teh 7 tisoč Ameiikancev in 5 tisoč Fi-lipincev prvič malo hrane — vojaško skledico riža in škatljo sardin. Vsa ta dejštva izvirajo iz poročil komandanta Melvyn H. McCoy,, iz U. S. mornarice, 1126 LONDON, 8. februarja. — ! Rusi so glasom zadnjih vesti iz Moskve prodrli v obronke mesta Nikopol ob dolenjem Dnje-pru in so s tem dospeli v zono, kjer se nahajajo i-udniki manganezija, katere so Nemci skušali držati za vsako ceno z ozirom na veliko važnost te rude za vojno industrijo. Rdeča vojska je včeraj tudi do kraja pokončala nemško gar-nizijo v Cerkasiju, 200 milj se-verozapadno od Nikopola, in nadaljuje se neizprosno uničevanje armade 175,000 nacijev in satelitskih čet, ki so jih Rusi obkolili na dveh drugih sektorjih. I Rudniki v Nikopoli predstav-i Ijajo polovico vsega mangane-j zija, s katerim razpolagajo j y petek je bil operiran v Cle-j" morajo imeti, ako, veland Clinic bolnišnici Mr. hočejo še nadalje pro^uciratr je- j john Jezerc, stanujoč na 927 E. : 139 St. Operacijo je srečno pre-' stal, toda obiski še niso dovo- .ajrziizzziiu«"'' "P'-«'"o Me nslšče in vse, kar ono predstavlja! popolnoma okreval! Spomin je izgubila V lekarni na E. 5^^. in Euclid Ave je preteklo soboto neka ženska srednjih let povedala lastniku, da jo je zapustil spomin. Policija jo je odvedla na centralno postajo, nakar je bila poklicana neka ženska, katere naslov je bil najden v njeni žepni torbici. Tako se je dognalo, da je ženska, katero je zapjustil spomin, Mrs. George Grafton iz Ravenne, ki ima moža in dva sinova in hčer. na operaciji MaJ posojilni- rj, "^mu je umrla pred MaT' hčeri^ zapušča sina Al-O'Brien in Sil ^Gr sestro Rose k V^^fteiT" se bo vr- ^^'^opalisče. , „ Lasalle St., Indianapolis, Ind., Na 85 milj dolgem 'Wu|pqdp^ikovnikaS. M. Mellnik, iz obrežne artilerije, Dunmore, Pa. in podpolkovnika" (takrat kapitana) William E. Dyess, iz zračnih sil, Albany, Texas, ki so vsi ODREDBA GLEDE IZHLAP-WENEGA MLEKA Vojna živilska administracija v Washingtonu je naznanila, da bodo civilisti v tekočem letu dobili okrog 590 milijonov funtov manj izhlapi jenega (kondenzi-ranega) mleka kot lani. Toda zaloga, ki bo na razpolago civilistom, se ne bo spremenila, kajti distribucija bo približno tolika kot je bila od junija minulega leta. Ameriško vojaštvo dobiva olje na italijansko fronto smrti", ki se je začelo na dan predaje na Bataanu, so se dogodile naslednje stvari; Amerikanci in Filipinci niso smeli jesti hrane, katero so i-meli s seboj. Oni, ki so imeli pri sebi stvari odvzete Japoncem ali japonski denar, so bili obglavljeni. Bolniki in ranjenci, ki so morali vsled bombardiranja zapustiti bolnišnico, so se morali priključiti koloni na potu. Kdor se je zgrudil na tla, je bil ustreljen. trije pobegnili iz Filipinov po skoro letu dni ujetništva v rokah Japoncev. Njih izjave, podane pod prisego, ne vsebujejo nobenih, tudi ne najmanjših podrobnosti, o katerih so le slišali, temveč edinole dejstva, katera so omenjeni častniki doživeli in sami na svoje lastne oči videli. Vsa poročila so bila vrhu (Dalje na 2. strani) ODBOR DRUŠTVA "EUCLID" Društvo Euclid št. 29 S. D. Z. je izvolilo sledeči odbor za leto 3944: Predsednik Matija Klemen, podpredsednik Frank Se-gulin, tajnik Frank Gorjanc, 19314 Arrowhead., blagajnik Matija .Nemec, zapisnikar Frank Požar. Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Na seji je tudi bilo odobreno, da se daruje $10 v sklad JPO, SS. Naši fantje-vojaki ★ ★ Mr. in Mrs. Anton Debelak, 893 East 75 St., sporočata, da gre njih sin Frank Debelak v petek, 11. februarja v službo Strica Sama. Frank je bil dolgo let zvest raznašalec "Enakopravnosti". Želimo mu, da se bo zdrav in čil vrnil po zmagi. Na 10-dnevnem dopustu se nahaja Cpl. Stanley Ivancic, sin družine Mr. in Mrs. Frank Ivan-čič, 1241 E. 61 St. Na svoje službeno mesto v Virginijo se vrne 14, februarja. ZABAVA Iz Great Lakes, 111., je prišel na dopust Anton Albin Vadnal, Podružnica štev. 18 S. Z. Z. sin Mrs. Antonije Vadnal, 1022 ima nocoj, 8. februarja v Kun-čičevi dvorani na Waterloo Rd., sestanek in kartno zabavo, na kateri se bo oddalo darilo gc. Medves, in izmenjavalo se bo "Valentines". E. 70 St. Vrnil se bo 17. februarja. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. IZ BOLNIŠNICE Mrs. Kristine Pirnat, stanu-^ o, joča na 1288 E. 167 St., se je DIREKTOBSKASEJA LilaizMt.Sinaibolnišnipl Nocoj ob 8. uri se vrši red- j kjer je srečno prestala težko o-na seja direktorija Slovenskega ^ pešačijo. Zahvaljuje Se vsem narodnega doma na St. Clair prijateljicam za obiske v bolniš- Ave. Seja se vrši v starem poslopju in direktorji so prošeni, da se polnoštevilno udeležijo. Zgornja slika na levi strani kaže kako je ameriško POGREB JOSEPHA ZNI-vojaštvo preskrbelo olje iz nekega italijanskega pristani- DARšICA šča za fronto. Na levi strani spodaj je središče, kjer se pokojnega Josepha dobavlja olje. Zgoraj na desni strani vidite ko bojna lad- sf bo° vršii"v ja pristane in dostavi gasolin naravnost v cevi. Spodaj na j petek ob 10. uri' zjutraj v cer-desni strani pa je Lieut. Col. Charles L. Lockett, ki je na- kev sv. Vida iz Zakrajškovega čeljeval delu za polaganje cevi za dobavo olja na fronto.'pogrebnega zavoda. niči, darila in cvetlice, ter se priporoča, da jo prijateljice sedaj obiščejo na domu. valček na slovenskem radio programu V nedeljo je b i 1 na slovenskem radio programu igran lep valček, katerega je priredil Johnny Vadnal in se imenuje Vadnal Waltz. STRAN 2, ENAKOERAVNOSli 8. februarja ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by ray AMKBICAN XDGOSIiAV PItlNTINO AND PUBLISHING CO. •asi BT. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-13 Inued Every Day Except Sundays and Holiday« BUBSGRIPnON RATES (CENE NAROČNINI) «y Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland In po pofitl Izven mesta); ruv One Year — (Za celo leto)___:___________18.50 Pur Half Year — (Za pol lete)__________________________________________ 3.50 for S Months — (Za I mesece)___________________________3.00 Gasilstvo v luči zgodovine Napredek letalstva v 30 letih B; Mali In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pottl T Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)______ Por Half Year — (Za pol leta)_______ Po: # Ifontba — (Za S meiece)_______ ..$7.60 _ 4.00 - a.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countrlea: (Za Evropo, Juino Ameriko In druge inoeemske driave): foe One Year — (Za celo leto)________ For HaU Year — (Za pol leta) _____ . ...18.00 _ 4.M Rntared aa Second Class Matter April 26th, 1918. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Pomemben govor češkoslovaškega predsednika Edvarda Beneša Predsednik dr. Edvard Beneš je imel 3. februarja pred državnim svetom češkoslovaške vlade v Londonu prvi govor v teku štirinajst mesecev, ki meče močno luč na odnosa je med Češkoslovaško in Rusijo na eni strani ter na razmerje med Rusijo in povojnim svetom v obče. Z ozirom na tesne zveze, katere je dr.'Beneš ustvaril z Moskvo, se ga more smatrati kot neuradnega glasilca Sovjetske unije v zapadnem svetu. Dr. Beneš je govoril skoro dve uri in pol in je povedal svojim lastnim ljudem, ki se nahajajo v Angliji v začasnem izgnanstvu in v domovini, kaj se je doseglo v minulih mesecih v vojaških in diplomatiških ozirih. ObenŠtn je tudi povedal vsem narodom, ki imajo diplomatske stike z njegovo vlado, kaj po njegovih mislih nova Rusija ])omeni za Češkoslovaško in ves ostali svet. Z ozirom na različne spremembe v politiki Sovjetske unije, ki so tako piesenetile svet—podelitev avtonomije 16 sestavnim republikam v zadevi obrambe in zunanje politike—je rekel dr. Beneš, da nikakor niso nepričakovane in nerazumljive, temveč "naravne razvojne posledice tekoče vojne, ki so nastale v procesu notranjega razvoja v zunanjem svetu." Beneš, ki je nedavno podpisal v Moskvi prijateljski pakt Češkoslovaške z Rusijo, je izjavil v svojem četrtem poročilu češkoslovaškemu državnemu svetu: "Ustroj Sovjetske države je trden, in Sovjetska unija je zmagovita. Sovjetska untja se te svoje zmage tudi jasno zaveda, ter je ponosna na svojo vlogo v vojni in na svoj doprinos za svobodo Evrope." Glede svojih posvetovanj s sovjetskimi prvaki, izjavlja dr. Beneš v svoji poslanici naslednje; "Naše vzajemno stremljenje za tem, da sklenemo %aveze v duhu politike zaščite proti nemškemu imperijalizmu z neodvisno, demokratično in prijateljsko Poljsko, je prisrčno in tudi definitivno. Tako bomo dosegli končno veljavno ureditev .vseh spornih zadev med našimi svobodnimi državami, zaščitili in zavarovali bodočnoat teh treh slovanskih držav, obenem pa tudi ustvaiili trdert mir v srednji in vzhodni Evropi. "V slučaju zveze in harmoničnega sodelovanja teh treh slovanskih držav, posvečenega vzdrževanju trajnega miru v tem predelu Evrope, ne bi mogla nobena nemška vlada v bodoče poskušati na novo izzvati še tretjo svetovno vojno. Popolnoma smo si bili edini v Moskvi, da ne smemo prenehati s svojimi napo; i, da dosežemo ta sporazum. To bi pomenilo sodelovanje med Čehoslovaki, Poljaki, Ukrajinci, Belorusi in Rusi, in sicer na podlagah, ki bi bile čisto nove in dozdaj še nikdar niso obstojale. To nikakor ni pan-slavizem, vseslovanstvo, temveč le stremljenje za tem, da za vse večne čase odpravimo zgodovinski banditizem pan-germanskega imperijalizma." Češkoslovaška posvetovalna zbornica je dobila od njega zagotovilo, da v Moskvi ni prišlo do nikakih tajnih sporazumov. Objasnil pa je, da bi bilo še nekoliko prezgodaj za objavo vseh problemov brez izjeme, o katerih se je razpravljalo—poudaril pa je, da bo vse prišlo na (^rin ob svojem času. Izjavil je tudi, da gre sovjetsko-češkoslovaški sporazum preko meja tega, kar bi zahtevala ureditev odnoša-jev med obema podpisanima državama, ter da je ta sporazum treba smkti'ati kot "del velike politične zgradbe z g'oboko koncepcijo, enega zveznih členov sistema varnosti v povojnem svetu, sistema, v katerem igra anglo-sovjetski sporazum tudi svojo, prav posebno važno vlogo." . Obetal je tudi, da bodo našli vojaški dogodki, katerim se piibližujerao, češkoslovaške oddelke najrazličnejše sestave v, boju z zavojevači, in sicer tudi na ozemlju Češkoslovaške same. Med temi borbenimi formacijami se nahajajo čete v Veliki Britaniji, gerilske skupine v Jugo- Oi'ganizii'ano gasilstvp najde-] mo že pri Rimljanih. V mestih starorimskega imperija so že v najstarejši dobi posvečali posebno pažnjo varstvu proti požarom in gašenju požarov. Že pred Kristiisom je imel Rim organizirano gasilno moštvo. Pozneje je cesar Augustus ustanovil vojaško organizirane "vigiles"-čuvarje, ki so tvorili centurije in "sohortes vigilum". Vsaki kohorti je bila povei^jena požarno-varnostn^ služba v rimskih okrajih. V Rimu je bilo 49 gasilskih čet (centuirae), ki so štele armado 8,000 gasilcev. Četam so poveljevali stotniki (centurioni). Poveljnik vsega gasilstva pa je ^il "prefectus vigilum" ter je bil v Rimu zelo vplivna oseba. Moštvo gasilcev so rekrutira-li večinoma iz "libertinov", iz osvobojenih sužnjev. Oficirji so bili v činu vojaških častnikov. Vsaka cohorta je imela v kasarni svojo stalno stražo. Podobno je bilo tudi v provin-cialnih mestih. Mesto Flavia Solva je bilo še majhno mesto, pa je imelo svoje gasilce. Tudi naša najstarejša mesta Ptuj, Celje, Emona - Ljubljana so i-mela na ta način organizirano gasilstvo. Vendar so se že v rimski dobi pričele pojavljati organizacije društvenega oziroma cehovskega ^gasilstva. Zasebne organizacije raznih rokodelcev so 3e pečale tudi z gašenjem požarov. Iz latinskih pisateljev in ohranjenih spomenikov je razvidno, da so bile organizacije kovačev, drvarjev, tesarjev itd. klicane na pomoč pri požarih. Take organizacije so bile tudi v riiših krajih V Ti'Stu, 'Splitu, Lipnici, Celju, v Sisku in Ljubljani. Poleg svojega stanovskega lamena so imele tudi obče koristne namene, zaradi tega so jih podpirali tako zasebniki kakor tudi država. Taki stanovski organizaciji je stal na čelu "magister" (mojster). Toda gasilske posle je vodil poseben pre-lekt (načelnik). Društva so i-mela celo svoje društvene domove (shole) ali vsaj društvene prostore, kjer so se vežbali. S propadom rimskega cesarstva je zamrlo tudi njegovo gasilstvo. V srednjem veku pa prevzamejo obrtniška združenja (cehi) velik del požarne službe. Posamezni cehi so morali v vsakem mestu postaviti vsaj po dva moža za gasilsko službo, ki sta morala biti v stalni pripravljenosti. Cehi so morali skrbeti tudi za primerno gasilno orodje: lestve, sekire, vedra, vrvi. Veliki požari po mestih, pa so srednjeveškim knezom in vladarjem povzročali velijte skrbi. Da uredijo požarno službo in o mejijo požare, so pričeli urejevati \)žarno policijo a požarnimi odnoeno gasilnuni redi. Cesar Rudolf je izdal leta 1278 prvi gasilni red. V drugi polovici srednjega veka so uiii po mestih h gasilskemu delu pritegnjeni pretežno Judje. . V srednjem veku so bili gasilci tudi kaj čudno našemljeni. Razločevali so se po posebnih krojih, ki so bili prava strašila. V srednjem veku ne najde-I mo na slovenskih tleh sistema-' tično organizirane obrambe proti požarom. Način gašenja in gasilne priprave so bile kaj primitivne. Vse gašenje je bilo odvisno od spretnosti ročnega pb- dajanja vode z vedri. Sicer pa je bilo glavno delo rušenje po-' slopij. . Prvi gasilni red je iz-, šel na bivšem Kranjskem leta 1785. Pisan je bil v stari slovenščini. V 18. stoletju so pričeli uporabljati za gašenje ročno briz-galno, ki pa je metala vodo samo v pretrganih curkih. Današnja ročna brizgalna je nastala ^ele z izumom vetrnika. Organizacija prostovoljnega gasilstva pričenja šele pred sto leti. Leta 1831 je ustanovila tobačna tovarna v Schwazu na Tirolskem prvo požarno hrambo, katero bi danes imenovali industrijsko, čez dvajset let pa so v Reichstadtu na češkem u-Stanovili prvo prostovoljno požarno brambo; v letu 1853 je sledila ustaliovitev v Grazu. Mestne občinske uprave so se pričele zanimati za nov način organizirane branibe proti požarom. V Ljubljani zasledimo prve posadke prostovoljnega gasilstva v letu 1861. Mestni svetnik Gutman je pritegnil v požarno službo magistratiie uslužbence. Mesto je izpolnilo svoje gasilno orodje. Leta 1863 pa se je obrnil ljubljanski župan Miha Ambrož na telovadni društvi "Južni Sokol" in nemški "Turnverein" z vprašanjem, ako bi hoteli prevzeti gasilne posle. "Južni Sokol" je odgovoril pozitivno ter obljubil, da je pripravljen izvežbati 30 do 40 članov v gasilstvu. To so 'pričetni pojavi prostovoljnega gasilstva v Ljubljani toda razvilo se ni. Beseda je bila tu, toda meso je postala šele leta 1870, Pravi oče in ustanovitelj ljubljanskega in bivšega kranjskega gasilstva je Trnov-čan Doberlet Franc, ki je prevzel načelstvo prvega odbora ljubljanskega gasilnega društva. Vse do leta 1913 je vydil bivše kranjsko gasilstvo. V istih letih pa so nastale prve požarne brambe tudi po drugih mestih. Pred ljubljanskim je bilo gasilno društvo v Laškem. j.. Iz spisov tega društva se da sklepati, da je bilo ustanovljena že nekaj let prej. V letu 1870 je sledil Ptuj, v letu 1871 pa Celje, Maribor in KršKo. rali radi bombardiranja stiti bolnišnico. in poiza^ tavali okoli v pajamah in sf k* nap"^' patami, so morali v našo no ujetnikov in z njo toda kaj se je z njimi zg tega ne vem. "Drugi dan pred zoro. 11. aprila, so nas zbudili. li smo po cesti in japonsk' ^ vorni avtomobili so vozili nas. Eden japonskih voj^ na teh vozovih, je zaviM®' pito svoje puške in pobil do zavesti ameriškega ujetnft® I cesti. "Skozi prah in paleČe smo korakali ves ta dan vsake hrane. Opoldne so dovolili piti malo vode iz zanega potočka ob cesti. gok t ii!^: k(/ pozneje so vzeli iz nase 3 častnike, jih pometali v mobil in odvedli. Nikdar zvedeli, kaj se je z njimi ^ lo. V nobenem taborišču kov se niso pokazali . • Ves naslednji dan, 12. Na sliki zgoraj vidite mornariško letalsko postajo v so nas učili posebne Pensacola, Fla., z leta 1914. Šotori za "hangarje" so bili čenja, katero smo imuiovaj^ da' samo za lepo vreme, v slabem vremenu se je letala spra-' "obdelovanje s vilo v zidana poslopja, katera ni viditi na sliki. Spodaj morah ves , , J • -1 14-11 1.^. 1 • zgocem solncu brez vsake ^ je pogled na sedanjo mornariško letalsko sredisce, kjer; se vsako leto trenira 15,000 mornariških letalcev. smo le malo vi ode.' i ja je bila strašna. Mnogo Kako so Japonci izstradali, mučili in ubijali | 2 X junake iz Bataana in Koregidorja (Nadaljevanje s 1. strani; tega še potrjena z drugimi poročili iz drugih virov. Trojica teh častnikov poroča, da je večkratno število Ameri-kancev v .ujetništvu umrlo od — pred vsem — lakote, težkega dela in splošnega brutalnega ravnanja, kot ono, katero so Ja-ponfci javili. V onem taborišču Camp 0'Donnell, je v aprilu in maju 1942 umrlo približno 2200 ameriških ujetnikov. V taborišču pri Cabanatuanu je umrlo približno 3,000 Amerikancev do konca oktobra 1942. Še hujše pa je bilo umiranje fihpmskih u-jetnikov v taborišču 0'Donnell, To poročilo je sestavljeno na podlagi izjav komandanta Mc-Coya, in podpolkovnikov Moli-jnik in Dyess; drugi Amerikanci, ,0 katerih jc znano, da so uspe-lli pobegniti -iz japonskih ujet-i niških taborišč na Filipinih, so I major Mihael Dobervitch, Ir on Chamberlain^ El Cajone, Calif. |ci s silo izvlekli ven. TriK ' : pinski in trije ameriški I so bili pokopani še'živi . •' 'I "Prehodil sem to pot 'Prehodil 'milj v šestih dneh sem dobil več kot eno voF dr: vsi iz oddelka .marinov. Namenoma izvedena japon ska kampanja brutalne surovo- gkledico riža. Nekateri sti napram spehanim in sestra- Amerikanci so porabili danim ameriškim in filipinskim smrti" 12 dni in ^ vojakom na Bataanu, se je za- brez hrane. Mnogo tega čela takoj po njihovi predaji, z bilo seveda porabljeno za onini potom, ki je bil od onih, ki .delovanje s solncem" na F Ujetniki, ki so so ga preživeli, vedno imeno- i van "pot smrti". Ta "pot "smrti" se je začela, ko je bilo zgnanih skupaj na tisoče ujetnikov na Mariveles letališču na Bataanu, podnevi, dne preizkušnjo, ki bi bila odg' 10. aprila 1942, takoj po preda- jala temu potu smrti. padli v roke na CorreŽ' ;; cem med katerimi sta se komandant McCoy in kovnik Mellnik, niso poft do^. JI- Polkovnik Dyess, ki je prehodil to strašno pot po državni cesti iz Bataana v eni srednjih skupin, je v svojem poročilu o-pisal "pot smrti. Nekaj izvlečkov sledi; "Japonski vojak je vzel mojo kantino, dal vodo popiti konju in kantino ga so takoj po predaji Filir merikancev in 5,000 v shrambi za zrakoplove, Kif mela ime Kindly-jcvO garažno polje — taki at 3® •. to le še cemenliran prost"'^' yardov ob strani, ki se koncu dotikal morja. tisoč ujetnikov, med • je vrgel proč. Šli | so se nahajali vsi ranje"^ ni' Urednikova pošta Zaljubljeni bodo Cleveland, Ohio — "Jep," zopet po dolgem času bomo imeli ])riložnost yideti in poslušati le-po i^ro. Kadar je človek, tako-rekoč zaljubljen v kulturo, se ti tu pa tiim kar za.saja, da jjle-daš, ali celo iRraš ))ri kaki kul-tu) ni ustanovi. Seveda smo mi Slovenci nekam odzadaj v tem ozii-u. Kot n. p. kadar režiser išču igralco, ima dosti ncprilik. izgovarjajo se takole: Oh, kaj bom jaz, sem pi-estar—ali se mi celo ne ljubi. Rqs jc, da smo zaposleni vsak po svoje, to vemo vsi, ali kar se tiče starosti, ne smemo tako misliti. Poglejmo i K ni Ice ali pevce pri večjih firmah. Včasih vidiš precej starega človeka igrati iwpolnonia mlado vlogo. Saj se da pomladiti. Mi tukaj v Ameriki imamo dosti i)riložnosti za maski-raiije. Ako hočemo obdržati našo kulturo za časa vojne, pač ne bo drugega izhoda kot, da ■ton, Min,,., ,„ajor Austin ("'Pmskega jojn^almoralo ostati na ton, :shafner, Shelbyville, fenn., ma-i kakregaso b,, probo-j prostoru, na tleh iz come«' ■jor Jack Hawkins, Roxton, Te- " bajonetom. Ob potu so le-1 teden dni. Na v sen, p,-oS» » 7.nla triinlQ nnn? «r. hil.lbila le PHa kliiiU« /a VO® 4 xas, korporal Reid Carlos r-i ,ilft žala trupla mož, kateri so bili j j ubiti pred kratkim in nekatera j 12,000 mož, tako da je -teh trupel so bila povožena in j sto naravno, da je P' NEWS ITEM: In 1943 American farmers produced the moil food m U.S. kiitory- islaviji, reorganizirani oddelki v Rusiji in partizani pod-: karpatskih, slovaških in čeških provinc. ! "Prišel bo čas," je pioroško izjavil dr. Beneš, "ko j bomo poslali v republiko velike mase naših vojakov iz inozemstva, katere bodo spremljali naši britanski in sovjetski zavezniki." I maskiramo in pomladimo naše čisto ploska, ker so Japonci vo-jkdo čakati po 12 ur, , I starejše može, ker naši mladi žili preko njih svoje tovorne av-j mogel napolniti kantino, : fantje so v resnici zaposleni pri tomobile. Na ta način je našel'sedmem dnevu so prej-" i "Stricu Samu" za nedoločeno svojo smrt podčastnik mojega niki svojo prvo hrano -dobo vojne. Le upajmo, da se eskadrona, 21. lovskega. j no vojaško sklcdico , kmalu vrnejo čvrsti in zdravi j Bolniki m ranjenci, ki so mo-' škatljo sardin. j domov med nas, ker jih bomo % -—-:----- , veseljem sprejeli. Nam doma, pa ne kaže drugega, kot da nadaljujemo z delom na kulturnem polju. • I Torej s tem vain 'nočemo po-| vedati, da smo se članice Pro-' gresivnih Slovenk, krožka št. 1 j zavzele, da hočemo prirediti tu ■ pa tam kako igro ali kaj podol> nega, samo da takorekoč malo ! oživimo. Drugo nedeljo, t. j. 13. februarja bomo s pomočjo Mr. J. Stebla ja priredile igro ','Rok-si." Skoraj sem gotova, da se bo ; vam dopadla. Res, lepa stvarca. : In vrhu tega je Mr. Steblaj naprosil izvrstne in dobre igralce. Samo Milav^evu in Stei)laj bo-' sta vredna tiste malenkostne! vstopnine—samo 50c. Pomislite vendar, kaj danes dobite za to ceno, nič! I Torej, prosim vas vse, od blizu in daleč, ne zamudite te pri- ■ like in pridite na našo igro drugo nedeljo, 18. feb.. v SDD na 15335 Waterloo R-d. Začetek I ob pol-štirih popoldne, in vem, I da vam ne bo žal. Zdi avo! 1 Eva Coff' IW THHRE I"""' 4^ mš 2" ^Gbruarja, 1944 BRXEOPRXyjeiOBS stran 3. CIGANKA After Victory POVEST IZ DOMAČIH HRIBOV Predstavnik: Albin Hrovatin (Nadaljevanje) Tako sta minuli tem li _ dve leti. V CHsu se je oglasilo pri Pav-- to ime ji je ostalo in je "i klical za Julko — že deset ženinov; toda vse J® odbila. Ravnjak se ni oziral po kaki nevesti in tudi na zenitev ni mislil. Za župansko Cast Se je zahvalil in se je ve->10 bolj ogibal ljudi in živel cisto sam zase. Neko nedeljo je popoldne Kristina, ki je še vedno u-iiia na Ravnah, čevljarjevo obiskati. Tej je potožila: . nas je vse narobe. Ne j/' delu ne pri jedi ni pravega a. Po hiši je nemarno, go-Podar nima pravega veselja in Po ves teden gor v planini, e ne pride gospodinja k hiši, o slo vse na kant." Zakaj ne vzame Pavle?" je 'Prašala Urška. Pavla ga noče več." to tako gotovo veš?" "^i"ca pravi vedno tako." feš "^^I'cine besede se ne mo-Jedno zanašati. Jerca j^ na °*ke huda in Pavle noče od pustiti . . . Kristina, Pavlo "Zakaj pa ne? Ko bi ju le i skup kdo spravil, da se pome-] nita!" , j "To vendar ne bo težko." i "Pa je težko. Ve ženske stej prebrisane — vdenite mi nit;j zašival bom že jaz tako, da sei ne utrga nikoli več." i "Nekam bi ju bilo treba zva-j biti." j "Da. Ali kako, kdaj in kam?"' "Ravnjak je zdaj gori v pla-! nini," se je oglasila Kristina. | "V planini? Kaj počne tam?"! "živino ima gori. Sam je pri: živini, ker mu je Joža zbolel in j domov šel." ."Kako dolgo ostane gori?" mam r f / " » / " T HAVING SUNK 3 NAZI DESTROYERS, and damaged others, in the recent Bay of Biscay battle, the British cruiser "Glasgow" returns to port to put her wounded ashore. Here a cot case is being carried by shipmates down the gangway in the shadow of the guns which blasted the enemy. "Dva, tri tedne gotovo. Jutri mu moram nesti zabelo, moko, kruh in jajca, da bo imel za kak teden. Rad je v planini." nikomer mu ni treba govori-1 "Ko bi bila Pavla gori, da," [ti," se je hehljala Urška. i je rekla Urška; "ali veter je ne Cene je namršil obrvi in z ust-! bo nesel gor, sama pa gre ne." nico lovil brke v usta; videti je bilo, da misli. Čez nekoliko časa je zinil: "Hm, hm, v planini bi bil pravi kraj, da se najde tak raztr- "Verjamem. Gori ni ljudi in I gan par." "Toliko pameti imaš v glavi kakor tista Lotova žena v starem testamentu. Dolgi lasj.e — kratka pamet! ~ če ne gre, jo je treba-vleči." "Le vleči, če mislis, da si tako pameten!" "Jaz imam pretrdo roko. Vleči moraš ti." "Kako neki?" "Prav brez vsake coprnije! Poslušaj ta! ... še danes se zaobljubiš k sveti Uršuli na Goro. Jutri popoldne ali na večer, ko odrine Jerca v mesto, se spraviš dol k Ožboltu k Pavli in jo povabiš, naj gre s teboj na božjo pot. Gotovo bo voljna, ker ji bo samo dolg čas doma. Pojutrišnjem pojdita s prvim svitom čez Kozjak na Goro. Molita zaradi mene, kolikor hočeta: dolgo ali kratko, glavno je, da si vzameta obilno popotnico s seboj in tudi kaj takega, da teče; to je zaradi korajže po trebno. Dol pa ne hodita čez Kozjak, ampak okoli na Janko-vec. Pavli rečeš, da je sicer nekoliko dalje, da pa je pot lepša in po senci. Če imaš količkaj soli v glavi,.boš že tako uredila, da srečata Ravnjaka. Če pa imaš precej soli v glavi, boš našla tudi izgovor, da ju sama pustiš in kam izgineš. Če pa nikakor drugače ne poj de, tedaj zažmi vse, kar ti je v možganih, primi ju in jima v nos povej, naj si že posodita pamet in naj spregledata, kar je vsemu s\»etu jasno: da sta eden drugemu na- %z6o& B^kšhire LOS A-NGELES, CALIF. — No Arkansas Razor-back is this grand champion at the Pacific National Berkshire show purchased by Bob Burns, motion picture and radio comedian, at $1050 for his Rancho Bazooka. Bums, who is famous for his wild tales of Arkansas hill folk, and the guttural rumblings of his gas pipe Bazooka, is an ardent admirer of An» livestock and spends much time at his ranch near her*. men j ena; vzameta se naj in konec!" To si je Gene presneto dobro namislil. Urška je bila tudi kar navdušena; le to jo je še skrbelo, da bi s Pavlo Ravnjaka zgrešili, kajti planina je bila dolga in široika. Zato je prosila Kristino: "Kristina, ko neseš jutri tiste reči gor, dobro poglej, kje se kdaj poprašati; saj večkrat snideta." S^j sem ji že rekla, če ne bi st'T Ravne. Pa je po- ^ ''deča ko kuhan rak in je Jala, djj gi-g j.yjgi v samostan kdaj na Ravne." y , ^'lohoho, hohoho," se jej ^^^1 ^®^otal Cene. "Ako ženskoj let*^ ko je že čez dvajset] jj ' misel na samostan,! J..,?.' ^^i'a-mm name, jaz pa nate. In: je sonce še' da bg mojster, daj, daj,; tako,, ^'^^'ujaku in Pavli tudr zasijalo! i BONDS ^ Za četrto voj-f^osojilo, za katero sedaj v teku; k je brez- dalo vodstvo ^^oppavnosti. World's Safest Investments UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS —SERIES E: Interest: 2.9% a year, compounded semi-annually, if held to maturity. Denominations: $25, $50, $100, $500, $1,000. Price: 75% of maturity value. 2>/i% TREASURY »BONDS OF 1965-1970: readily marketable, acceptable as bank collateral, redeemable at par and accrued interest for the puriftwe of satisfying Federal estate taxes. Dated February 1, 1944; due March 1511970. Denominations: $500, $1,000, $5,000, $10,000, $100,000 and $1,000,-000. Price: par and accrued interest. OTHER SECURITIES: Series"C" Savings Notes :^% Certificates of Indebtedness; 2^% Treasury Bonds of 1956-1959; United States Savings Bonds Series "F"; United States Savings Bonds Series''"G". YOU KNOW that this year may bring great victories—if every American, civilian as well as soldier, stands loyally at his or her post. And, whatever else your duties may call for, there is one job that concerns eveiy citizen—that concerns you: That is to help make 1944 one of the decisive years of human history. So make whatever sacrifice may be necessary to help make* the 4th War Loan Drive the success it must be if we are to realize our great objectives this year. Ask yourself honestly—how much of a sacrifice is it to give up some luxury just temporarily in order to buy the best investments in the world? When you've answered that question, buy ai leasi one extra $100 Bond now—at your office or plant, if possible. And if-you've already bought, buy again this month—and keep 'em! ACKTHE ATTACK! This sticker in your window means you have bought 4th War |.oan securities. p.ase Ravnjakova živina! Pa povej mi, ko se vrneS!" Dekla je obečala, da bo pogledala in, če bo treba, bo Ravnjaka še posebej vprašala, kje bo pojutrišnjem z živino. Tako so bile vse niti vdete. Drugi dan je šla Urška popoldne na pot. Bila je dobre volje in vsa pisana; čevlji so bili rjavi, nogavice sive, krilo 'zeleno, .predpasnik rumen, jopa rdeča, ruta pa bela; v eni roki je držala leskovko, v drugi pa torbo. Na kraju gozda je srečala Kristino, ki ji je povedala, da je ta teden RaVnjak z živino na Tratah, torej prav blizu Gore. Pavli ni bilo treba prigovarjati. Davno že si je želela, da bi poromala kdaj na Goro; zato je bila vesela, ko jo je Urška povabila s seboj. Ta je šla že na vas po opravkih, potem pa k Pavli prenočevat. Zjutraj sta se podali na vse zgodaj na pot. Pavla je bila prav čedna v svoji preprosti sivi obleki in z belim slamnikom na glavi. — Nekaj časa sta na glas molili; ko pa je postala pot strma, sta utihnili in tu pa tam obstali ter se ozrli. "Tu v planini so nebesa veliko ,višja kakor spodaj v dolu," je dejala Pavla, ki je imela oko in srce za lepoto božje prirode, "in bolj sinja no: — Glej, tam je naša dolina! Kakor velika, velika cerkev je, polna pisanih preprog." Ko sta prilezli že tako viso-. ko, da ni bilo več drevja, se jima je odgrnil Ves planinski svet z neštevilnlmi vrhovi in grebeni. "Ooo!" se je zavzela PkVla. "Kako velik je svet!" Zopet in zopet je obstala in pasla oči po bližnjih in dalj-njih hribih. Sonce je bilo že visoko na nebu in je jelo pripekati, ko at a prispeli do cerkvice. Tiho jr bilo v svetišču, mir božji vse naokoli. Pavla se je zatopila v mplitev. Tako lahko je moiila in loplo ji je bilo v dušis Urški pa ni bilo videti, da bi ji šla molitev kaj prida od srca. Venomer se je premikala, da je klop škripala in ječala, zdaj je prevrnila klečalnik, zdaj zopet ji je padel rožni venec na tla. Škilila je na Pavlo, in ko se ji je zdelo, da polzijo Pavli solze po licu, se je potuhnila in znova poskusila z angelskim češčc-njem . . . Eno u,ro je prestala, potem pa je dejala Pavli, da se je že namolila in da je lačna. Na trati za zvonikom sta se usedli. Urška je pogrnila prt in razdevala po njem jajca. ! klobase, kruli in dve steklenici: v eni je bila kava, v drugi vino. (Dalje prihodnjič/ REAL DISCOVSRf FOa HIGH BLOOD PRESSURE Dangerous High BlooU Pressure (Essential Hypertension) is usually marked by distressing 'symptoms such as dizziness, throbbing hemt-aches, sleeplessness and nervousness. If disregarded, this nmy loiul to Heart Trouble, Stroke, Purulvsi";. Hardening of the Arteries or Kiii-ney Trouble. Dianionex, disvoM'ty of a heart specialist, is ciosiKn« '! 'o quickly aid in the relief of tSu: e distressing synijDtftms. A Chicago resident says; "I suffered from High Blood Pressure for several years with incrcasiiiRly severe throbbing headaches, (lu.v.i. ness and shortness of breath I showed the Diamono;\ formul:, n, my doctor and, on his iidvieo, t.i-.e.l the treatment for two weeks ui.Ui r identical conditions as previous treatments. Within only three days my bad headaches and dizzy spt lis were gone. My high blood pi;ess,uic was reduced and I sleep fine." ; Diajnonex goes directly to wu; I in three different ways to uiri in I ' the relief of these (icingtrous i-I toms. Results uro apcoiiy—witKi-i as short a time two v.eoks , ferers often find th;it Diamonvx Iim? accomplished of the loUl induction possible with this foi-iif If you suffer from Hieh I i Pressure you may try DIAMON' i'\ i without risking a penny. To in;."-duce this wonderful treatm tn m a million new .this trial offer is made for a limiUjil time only. I Send only $1,50 to th» Diaiiiotif.x I Company, 31fJ-A .\orth Michij iiri Ave., Chicago, l^inois for a fuli I TWO weeks .^iipi^y of jteiuiliie DI/\M.0NRX, proraid, r.-.e L moncx accoidi; to if.': yi'.ipV d;-rec'lipiis fcr o!,).' t\'', IC, nl the end ol I.hi)t test jiyi .v^c! you nr;-I not de!i>(;hled with ref.ul'.s viuu-I money will bo, rc^nndcd I'-'ntui-ately on re'iuf^t. Thorc strint;? or ■your.seif to luake iX.s v, test at oncc. W'.itv Irc!. ; offer is fuilv cuaranlecd. >1? 1 fC 10 Ills 1 S'i RXW 4 e n a K Op ft a v n o š t 8. Icbfuarja EE [ElE] VRAŽJE DEKLE Zgodovinski roman ILKA VAŠTETOVA "Kako, če se je dekle izo-giblje', Uide ji, če jo pritegne k ženskemu delu. Je pač divjak —" in 2 nasmeškom je tiho pristavil : "— očetova kri. Kri senj-skih gusarjev." Svitalo se je. Pod serpentinami Bogenšper-ga, kjer se dolina odpira proti Črnemu potoku, je ležala gosta megla. Mraz je bilo. Trdo so tolkla konjska kopita po zmrzli cesti. Na mostičku, ki je držal preko potoka, je Va,lvasor ustavil konja in se ozrl na spremljevalca, ki je jahal za njim. "Nekaj pa sem vendarle pozabil: Florjančiču sem obljubil stare novce iz moje zbirke, kolikor imam dvojnikov. Če ga srečam v Ljubljani, vem, da me bo takoj terjal, ako ne z besedami, vsaj s pogledom."' "Florjančič? Kdo je to?" je vprašal Vitezovič. "Pristav pri deželnem tajniku. Storil mi je že večkrat uslugo. Bavi se z munizmatiko. Prav nerodno mi je, da sem pozabil nanj. Najrajši bi se vrnil." "Ali ne bo prepozno?" "Hm. Res je. Če nisem pred poldnem v Ljubljani, ne dobim nikogar ne pri vicedomu, ne v deželni hiši." Pognal je konja. Vitezovič vštric njega. V dvobojnem presledku za gospodoma je jahal Vitezovičev sluga Pero — velik, črn in oduren kakor gusar — pravi Senjaniri. Kmalu je izza griča pogledalo večje poslopje — Valvasorjeva bakroreznica. Pri stezi, ki je vo- / /jol hrbtišče Johnson's Red Cross ob-ližji olajšajo hrbtobol in bolečine mišic, zaradi sledečih vzrokov— # Ohranijo in dodajo It trfe«-ni toploti. 0 Nudijo pritisk in oporo. , Preslcrbi laUko medikaeijo brez vsafcrdnoga duha ali madežev na obleiiL # Da stalno pasivno masažo. Red Cross Plaster (lila s ceste na grič do poslopja, je Valvasor pridržal konja. "Grajžarja pošljem po novce. Marija mu jih izbere, saj zbirko bolje pozna od mene. Popoldne je Grajžar že lahko za nami v Ljubljani. Itak sem ga ho-jtel vzeti s seboj, da ga predsta-i vim njegovemu novemu gospo-! dar ju, grofu Strassoldu. Pero! Naj mi drži konja! Vrnem se takoj. Samo še v hlev pogledam spotoma za Mihcem." Zavihtel se je s konja in odšel navkreber proti hiši. Kmalu se je vrnil z mladim bakrorezcem in krenil z njim v hlev. Ne dolgo in Grajžar je pripeljal iz hleva konja, se vzpel nanj in odjahal po cesti proti Bogen-šperku, da so se užigale iskre pod konjskimi kopiti. Valvasorjeva družba je nadaljevala pot skozi Šmartno in proti Litiji. Niso še dosegli Sa-1 ve, ko začujejo za seboj topot konjskih kopit'. Izza ovinka se prikažeta za njimi dva jezdeca. V diru sta pri njih. "Grajžar, vi? Kaj?--- Marija!" "Ha ha ha!" se je zasmejal Grajžarjev spremljevalec — Marija. "In kakšna si!" I "Pst!" položila je prst na u-^sta in pokazala na slugo, ki je I jahal zadaj. "Kakšen sem? Nu, kakršen pač more Mihec biti." In tiše je pristavila: "Saj sem vendar že dostikrat bila tako o-blečena!" "Hm. Kadar sva brskala po gozdovih tod okrog — nič ne rečem. V iženski obleki bi ne moglEt na takšne pohode. Ampak — v Ljubljano — ne, dragi moj famulus, kar ne gre, ne gre. Ali hočeš, da te pograbijo biriči?" "Uh! Kako neki! Nihče me ne spozna za žensko. Naj me pogledajo — ali sem podobna ženski?" Valvasor jo je premotril. Kakor je jahala poleg njega — v moškem sedlu kakor pri-rastla, v zelenkastosivih kratkih hlačah, rdečkastih nogavicah in črnih moških čevljah z visokim jezikom in zaponko, suknja iste barve kakor hlače, spredaj bela muselinasta kravata, na glavi velik črn klobuk, celo meč ob boku; povrh pa še RACIJSKI KOLEDAR PROCESIRANA JEDILA — Zelene znamke črk G, H, in J v racijski knjižici št. 4 so veljavne do 20. februarja. Znamke K, L in M so veljavne sedaj in do 20. marca. MESO, SIROVO MASLO, SIR, MESO V KONZERVAH, itd. — Rjave znamke črk V, W in X v knjigi št. 3 so veljavne do 26. februarja. SLADKOR — Znamka št. 30 v knjižici 4 je veljavna za 5 funtov sladkorja do 31. marca. Znamka št. 40 je sedaj veljavna za 5 funtov sladkorja za vkuhava-nja. ČEVLJI — Znainka št. 18 v racijski knjižici 1 je veljavna do preklica. Znamka št. 1 na strani z aeroplani v knjižici št. 3 je veljavna do preklica. GASOLIN — Znamka it. 10. v knjižici A je veljavna do 21. marca. Znamke v B in C knjižicah so veljavne vsaka za 2 galona dokler se jih ne porabi. Nove B-2 in C-2 znamke so veljavne za pet galonov gasolina. Ime države in licenčna številka mora bitii zapisana preko vsake znamke, ki se jo odda za gasolin. TAJERJI — Prihodnji pregled tajerjev avtov, čigar lastniki posedujejo A knjižico, je do 30. marca; za one z B knjižico do 29. februarja; z C kdjižico do 29. februarja. Komercijalna vozila morajo dati tajerje pregledati vsakih Š mesecev ali ko prevozijo 5,000 milj, katero je preje. * OLJE ZA KURIVO — Kupona 2 in 3 sta sedaj veljavne. Št. 2 poteče 7. feb.; št. 3 na 13. marca. Za vsak kupon dobite 10 galonov olja. 2GANJE — Osma peri joda za nakup žganje poteče ^ m&rca. Ni se ozrla. . . . Novemu gospodarju? Ko- mu Naval Air Cadete from Lenoir Hhyne college naval training school tU , Carolina, are shown here helping to pick cotton on the i ' 1 Hilton-farm. The Hiltons, unable to get help, are saving their croii to put the proceeds in War BondH. lUHITED NATIONS BURIED IN A TOHESr WHEN HITJ.ER OVERRAN BELGIUM, THE STANDARD UNDER WHICH BEIOIAN TLIERS TIGHT AT THE SIDE OF THE ■R-Af, lb DM SMWitLEB OUT BY A BtL-qiAN OFFICER,IRiOPPEOTOR, THAT TUHPOSl TROM ATI ANE/ POLO/\fAISE/ j? 20 CONDEMNED TATr'iotS \ TOlIS«^ 5^'CIW<'SMUCOLEJ^HIMSeiF lNTO TIAEIR DfMHa HE«1 pELb. THRO »ITM. MIS.IIFE; ^IHROOOHOUTTHE NIQHT HE CHEERED THEKlI COMB/N£D OPfffATlONfA SUPPLI6S»T0 THE MIDDLE EAST "PROM THS OJ. AND iBITAIN ARE TRANSPOPCrco To THE UtAf R' BW THB ROVAt"INDIAN ARMV SERVICE CORPS, INDIA HER- IPJSUPPLIES VITAL MATCR.IA1. To A OVER i aKABDUTEi3[HR0y«H_eMirRtLIRAN njeni fantovski lasje, dolg u-krivljen nos, energična "brada, koščen zagorel obraz — zares, komu bi prišlo na misel, da je ženska ? "Kje pa sta se srečala?" se je obrnil h Grajžarju, ki je jahal na drugi strani, tik za Vite-zovičem. "Ne daleč -od bakroreznice." "Njihov famulus je opazil, da so pozabili novce za onega gospoda v Ljubljani." Izvlekla je mošnjiček izza pasu. "Evo jih!" "In Mihec se je spomnil nanje?" "Nu, seveda. Haha! Ze snoči; pa — " "Pa me nisi mogla opozoriti?" "Nisem mogel", je poudarila in z glavo namignila navzad, "nisem mogel zato, ker bi sicer ne imel vzroka, da pridem za njimi. Jasno — ali ne?" "Jasno, seveda!" je pritrdil hudomušno. Marija je po strani pogledala na Pavla Vitezoviča, ki je molče in s posmehom na obrazu jahal ob drugi Valvasorjevi strani. "Ali te ni bilo strah, ko si jahala sama skozi noč? Pomisli, če bi te bil srečal kosmatinec — "jo je podražil Valvasor. "Uh! Ustrašil bi se in jo po-cedil v goščo." "Nu, ali tolpa divjih Turkov ali razbojnikov — Uskokov?" Kaj bi hoteli revnemu hlap-četu? Sicer pa — " V trenutku je izdrla vojaško pištolo in ustrelila v zrak. Konji so se vznemirili. Marijin konj je zaplesal po cesti. S trdo roko in božanjem po vratu ga je ukrotila. Nekoliko je ■ zaostala, da je njen konj prišel vštric Grajžarjeve-ga. Od strani — kakor otrok, ki ima slabo vest — je poškilila na njegov bled- obraz. Gledal je preko konja naprej in se ni zmenil, za njo . . . "Temu seveda ni všeč, da sem zmagala", si je mislila in se trdo vzravnala v sedlu, "sploh, čemu pa še jaha z nami?" ... "Ali 86 ne vrnete, gospod Grajžar?" ga je vprašala v brezbrižnem tonu in ga pogledala z viška in s polzaprtimi očmi. On, ne da bi se ozrl nanjo: "Ne. Gospod baron me v Ljubljani predstavi mojemu novemu gospodarju." Nekaj jo je zgrabilo v prsih, da ji je pohajala sapa . . . Novemu — gospodarju? . . . "Hudič!" ^e s kratkim bičem ošvignila kohja. V dolgih skokih je zdirjal mimo Valvasorja. V divjem galopu je Marija izginila ostalim izpred oči. "Divjak! Še vrat si zlomi," je zagodrnjal Valvasor, vendar je vzpodbodel konja. Drugi za njim. Na poti za Savo so jo dohiteli. Jahala je v zmerjiem teku in se ni ozrla. Valvasor je nekaj zakričal nanjo. ... Proč pojde? . . . Kam? j ... Novemu gospodarju? . . Zakaj? ... Da, da, ubogi baron! Bakroreznica se prazni. Vse bo moral odsloviti — tla se mu majejo pod nogami.. Voda stoji Valvasorju že do grla. Vse, kar ga teži, meče cd sebe, da se ne potopi. ! ... Ali se bo obdržal na površju ? Težko! . ... Zakaj se njemu ne na-; smehne sreča, njemu, ki je do-; bor in delaven in pametnejši od drugih. Svet je ves narobe. Ko-I liko je bedakov, ki se mastijo • I pri polnih skledah! Le malokdaj I se rodi človek z nadpovprečno : dušo, kakor Valvasor, pa se mu j vsi obesijo za pete in ga vlečejo : v temo nazaj. Bojijo se, bedaki, da jim s I svetlo lučjo ne pokaže blata na j dnu njihovih duš . . . "Zakaj gledajo tako sovražno, j gospodična Marija — pardon — 'gospod Mihec?" Njen pogled — še temnejši; I spoznala je Vitezovičev glas. I Njegov konj je vzpenjal glavo ■ vštric nje. "Mihec sem in nič drugega. ! Hlapec Mihec." "Hm. Za konjskega hlapca so se prelepo napravili. Kaj, ko bi i napredovali do komofnika? I-menitnemu možu, kakor je naš baron, se spodobi, da ima s s^-boj komornika." I Valvasor, ki je slišal poslednje besede, se je nasmehnil. "Saj res, Marija. Komornika i boš laže predstavljala. Sicer te I moramo poslati v hlev in boš spala pri konjih." Marija je skomignila z rameni. "Prava reč! Včasih so boljša družba od ljudi." "Glej mačko, kako praska! Nu, da. Ne rečem, da ne. Ampak — ". Valvasor se je spogledal z Vitezovičem. "Ampak — moj Pero! Pozabili so, da bo tudi on spal pri konjih. Hehe!" Rdečica ji je zalila obraz. Z bičem je udarila po veji, ki je I visela čez cesto. Plaz snega se je usul na Vitezoviča. "Halo! Blagoslov!" se je o-tresel pesnik. "Komorniku" so se tresla ramena v smehu. "Ne spodobi- se, da jaha ko- mornik pred gospodom", je hu-i domušno .pripomnil Valvasor, j "posebno če se takole obnaša.i Bodi previdna. Pero te bo kma-! lu osumil." I Ozi-la se je. Pero je jahal daleč zadaj na starikavi kobili. Našobila je ustne. Vendar se je umaknila s konjem na rob poti, da sta jo prehitela Vitezovič in baron. Grajžar je počakal, da se je uvrstila pred njim. Pogledala ga ni. Tudi on nje ne. Solnce je že razkadilo meglo, ko se je pred njimi odprla savska dolina ^v široko ljubljansko kotlino. Iz sinje daljave so jih pozdravile planine. Na drugi strani je obsevalo solnce prijazen grič s starodavnim zidov-jem ljubljanskega gradu, pod njim pa stolpe in stolpiče ljubljanskih cerkva in morje sivih, lesenih streh. SKLEPNIH MIŠICAH PITAJTE PAIN-EXPELLER Od 1867 god ... I Zanesljiv liniment familjent I Za delavce ŽENSKE ZA ČIŠČENJE Nočno delo 3. popoldne do 11. zvečer Plača od Ure in čas in pol za overtime Morajo biti državljanke. American Stove Co. Aircraft Division 1825 E. 40 St. Mali oglasi «AW> Use this easy home treatment If yeu suffer from hard of h**rimg and h*ad neittt caustd by catarrh of fh» head writ* u( NOW for proof of tha good ratulf« our limpla horn# traatmant hai aeeompllthad for • great many people. Many patt 70 report hearing fine and head moke* gone. Nothing to wear — no one need know. Send today for proof and 30 days trial offer. No obligations! rkte ELMO COMPANY. Dept. 375 • Davenport] Iowa NOVICA IMA LE TEDAJ SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST KADAR SE pri vali hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vase prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311 Novice radevolje priobčujemo brezplačno '4at36K3aagwMt»wfci8waMeKW«tK3aaoas383838K3txioaoagi8K8a^^ CE POTREBUJETE novo streho ali pa če je treba vafio Btreho popraviti, se obrnite do nas. Izvršimo velilia in majlina dela na tr-govsltih poslopij in doniovili. Brezplačni proračun. Universal Roofing Service 1106 St. Clair Ave. CH. 8376-«S7'} Ob večerili: ME. 4767 B. J. RADIO SERVICE ms E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno del6. Popravljamo stare čevlje. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. Proda se Za delavce Hotel Statler ima službe za Mošice in ženske za pomivati je posode Tedenska plača, obedi in forme, odvisno od dela. ZglaS'" se na TIME OFFICE, v ozadju HOTEL STATLER od 9. do 5. pop. E. 12th & Euclid Ave. S+rojni pomočniki Preklodolci mo+erijola Tovarniški težaki in Pome+ači Delo za podnevi in ponoči 58 ur 6 dni v tednu Plača od ure poleg ovei'ti"^^ Morate biti državljan The Bunell Machine & To«' Co. 1601 E. 23rd St. hiša za eno družino; 5 sob in vse udobnosti ter v izvrstnem stanju. Vpraša se na 1221 E. 72 Place. Pozor! Spodaj podpisani sporočam, da odslej jaz nisem več plačnik za dolgove moje žene Mary Hrovat. JOHN HROVAT 1050 E. 78 St. Hiša naprodaj na 663 E. 96 St. Hiša za eno družino, 3 spalnice, velika družabna soba,* "fireplace," avtomatični grelec za vodo, forneza na plin in premog. Zimska okna in vrata. Proda se tudi pohištvo, ker gre lastnik iz mesta. BONDS OSKRBNIC^ Polni čas: 5.10 zv. do 1.40 ^ šest večerov na teden DOWNTOWN: 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave, ^ PLAČA $31.20 NA Delni čas; 1588 Wayne Rd., Rocky Tri ure dnevno, 6 dni na PLAČA $9.90 NA TEV^^ A ^ če ste sedaj zaposleni .jj brambnem delu, se ne prigl^ . EMPLOYMENT OFFt<^ ODPRT 8 zj. do 5. zv. razen ob nedeljah Izkazilo državljanstva ^ zahteva THE OHIO BBK TELEPHONE C, 700 Prospect Ave. Sob® MOŠKE IN ŽENSK^ se potrebuje za splošna tovarniški dela 6 dni T tednu 48 ur dela na tedeo Plača za ZAČET# Moški 77 %c na uro Ženske 62%c na uro Morate imeti izkazilo " Ijanstva. „ , P Nobene starostne onjeji^^'' ^ ste fizično sposobni za ' ga imamo za vas. Zglasite se na ^ EMPLOYMENT OFFI^^ 1256 W. 74 St. National Carbo^^ Co., Inc. OGLAŠAJTE V — "ENAKOPRAVNO