Hladnikia Glasilo Botanične sekcije Društva biologov Slovenije t: ImtKia t. Bftuttawothil t. inomutolü t. lumaml T. n*lma 1-8 cm 0.7-1 cm 0,3-t cm om 0.2-0.« cm Ljubljana, december 1996 ISSN 1318-2293 -vrv: ■:j-:, ^.^vr* ^-^Ti^rtiWiriintrrrj^-mpTx. 7 (1996) VSEBINA: CONTENTS: Pismo urednicc 4 Melzer H.: Novosti k flori Slovenije 5 in Hrvaške Jogan N.: Oxalis dillenii Jacq. - nova 11 zajčja deteljica slovenske flore Jogan N.: Sagina maritima G. Don in 15 S. nodosa (L.) Fenzl - novi vrsli slovenske flore in pregled pitomcev v Sloveniji Kaligarič M. & Jogan N.: Typha 21 laxmannii Lepech., nova vrsta v flori Slovenije Zupančič M.: Pineto-Vaccinietum 29 austroalpinum Tomažič 1942 v luči novega kodeksa Notulae af floram Sloveniae 33 Nova nahajališča 41 Miscellanea 53 Editorial Melzer H.: Neues zur Flora von Slowenien und Kroatien Jogan N.r Oxalis dillenii Jacq - new species of Slovenian flora Jogan N.: Sagina maritima G. Don in \ S, nodosa (L.) Fenzl - new species in the flora of Slovenia and survey of pearlworts in Slovenia Kaligarič M. & Jogan N.: Typha laxmannii Lepech., a New Species in Slovenian Flora Zupančič M.: Pineto-Vaccinietum austroalpinum Tomažič 1942 in the light of the new codex Notulae af floram Sloveniae New localities Miscellanea Napotki piscem prispevkov za revijo Hladnikia Splošno Revija objavlja praviloma krajše prispevke, ki obravnavajo floro in vcgetacijo v najširšem smislu. Vse avtorske pravice ostanejo piscem. Prispevki so napisani v slovenskem ali angleškem jeziku, samostojni članki pa morajo vedno imeti izvlečcka v angleščini in slovenščini m povzetek v drugem jeziku kot prispevek. Prispevki naj bodo napisani brez nepotrebne uporabe velikih črk (uporabljajo naj se le tam, kjer jih predpisuje pravopis) znanstvena imena vseli taksonov naj bodo napisana v kurzivi (na tipkopisu valovito podčrtana), naslove pa se lahko natisne odebcljeno ali podčrtano. Za interpunkcijskimi znaki, razen za decimalno vejico in vezajem (tudi ko nadomešča besedico "do", npr 5-6 cm) naj bodo presledki. Tuje pisave prečrkujemo po pravilih, ki jih določajo Pravila Slovenskega pravopisa (1990), če pa vključimo v tekst znake, ki jih običajno ne uporabljamo (npr. a, 5, e, ß), jih na natisnjenih kopijah obkrožimo in ponovimo na desnem robu Vsi odstavki in naslovi se pričenjajo brez zamikov na levem robu besedila, pri pisanju pa izključimo avtomatsko deljenje besed ("auto hyphenation off') in prav tako besed ne delimo sami. V tekstu citiramo avtorje po vzorcu: "Paulin (1917)" ali "(Loser 1863a)", številko strani pa dodamo letnici (npr. "1917: 12", "1917: 23-24") le ob dobesednem navajanju iredvsem v prispevkih, ki navajajo mnogo znanstvenih imen rastlin ali združb se držimo nomenklature v nekem standardnem delu (npr. F. Ehrendorfer (ed.) (1973)- Liste der Gefaßpflanzen Mitteleuropas - nomenklaturni vir naj bo imenovan v uvodnem delu) da po nepotrebnem ne navajamo imen avtoijev. Tudi sicer se avtorski citati izpisujejo le ob prvi navedbi določenega rastlinskega imena v članku. Oblikovanje besedil Samostojni članki (razen v rubriki Misccllanea, kjer je dopuščeno več svobode) se začno z naslovoma v slovenskem in angleškem jeziku (na natisnjenih kopijah naj bodo vsi naslov, in podnaslovi podčrtani, po možnosti tudi krepko natisnjeni), sledi navedba avtorja(-ev) s polnim(-i) imenom(-i) (poleg vsakega avtorja v oklepaju njegov naslov) izvlečka v angleščini in slovenščini. Podnaslovi prvega reda so oštevilčeni z arabskimi številkami, pred m za njimi je izpuščena vrstica, podnaslovi drugega reda se končajo s pomišljajem, ki mu brez izpuščene vrstice sledi besedilo. Viri - Pod viri navajamo literaturo, herbarije (z mednarodno priznanimi kraticami ali opisno), zemljevide, arhive ipd. Literaturo navajamo po vzorcu- Amarasinghe, V. & L. Watson, 1990: Taxonomic significance of microhair morphology in the genus Eragrostis Bcauv. (Poaceae). - Taxon 39 (1)- 59-65 Cvelev, N. N„ 1976: Zlaki SSSR. - Nauka, Leningrad. Hansen, A., 1980: Sporobolus. - In: T. G. Turin (ed.): Flora Europaea 5. CUP Cambridge. Watson, I.. & al„ 1986: Grass Genera of the World. 728 Detailed Descriptions from an Automated Database. - Aust. J. Bot. 34: 223-230. Pri štirih ali več avtorjih napišemo le prvega in "& al ", pri manj znanih revijah navedemo v oklepaju še kraj izhajanja. Med viri navajamo vse tiste in le tiste, ki jih navajamo tudi v besedilu. Oblikovanje slik in tabel - Slike so črtne, pripravljene z računalniško grafiko in kontrastno natisnjene ali narisane s tušem. Izjemoma pridejo v poštev tudi kontrastne fotografije. Na slikah so narisane tudi dolžinske enote (grafična merila) v obliki "I 5 mm" in brez nadaljnjega razčlenjevanja. Na sestavljeni sliki mora biti jasno, na katere dele se 7 (1996) Revijo Hladnikia izdaja Bolan,čna sekcija Društva biologov Slovenije. V reviji izhajajo florislični m vegetacijski ImTm T" 3 V SamOSt°jnih' zaPorcdno oštevilčenih zvezkih. Roki za oddajo rokopisov so: 28. 2.; 315.; Uredništvo: N. Jogan (tehi^ urednik), M. Kaliganč, H. Nikifeld (Wien), L. Poldini (Trieste), N. Praprotnik (urednica), A. Seliškar, I.Trmajsiic(Zagreb), T. Wraber '' Recenzent sedme številke: L, Poldini, N. Praprouiik, A. Seliškar, T. Wraber Lektorica: Mojca Seliškar Naslov uredništva m sprejem naroiil: Nejc Jogan, Oddelek za bmlogijo BF, Večna pot 111, 1000 Ljublj ana, tel : 123 33 oo. Cena letnika (Štiri številke): 1500 SIT za posameznike, 2500 SIT za ustanove. Številka žiro računa pri Ljubljanski banki: 50100-678-0045858 ISSN: 1318-2293, UDK: 582 Po mnenju Ministrstva za znanost in tehnologijo, številka 415-01 -100/93 z dne 16.12.1993 revija šteje med proizvode iz 13. točke lanme številke 3, zakona o prometnem davku, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Priprava za tisk: Tomaž Seliškar Tisk: Planprinid.o.o. Naklada: 300 izvodov Slika na naslovnici: Predstavniki rodu Typha v Sloveniji (N. Jogan) ■■——I.-—.« II I...... i - ......... Pismo urednice Glasilo slovenskih botanikov zaključuje tretje leto izhajanja. Ob začetnem navdušenju je vnema piscev nekoliko popustila, tako da uredniški odbor nima dovolj gradiva za načrtovane štiri številke letno. Prav zato na leto s težavami izideta le dve številki. Uredniški odbor se je dogovoril, da prispevkov ne bo več lektoriral in prevajal. Avtorji člankov morajo sami poskrbeti za ustrezen jezik člankov in za prevode povzetkov. Uredniški odbor predlaga avtorjem notic, da izdelajo arealne karte razširjenosti za vso Slovenijo pri tistih taksonih, za katere karte še niso bile objavljene. Tako bomo počasi zbirali gradivo za Atlas flore Slovenije. Vabim vse botanike, da s svojimi prispevki, nasveti, predlogi in dopolnili sodelujejo pri oblikovanju našega skupnega časopisa. Nada Praprotnik Ljubljana, december 1996 Neues zur Flora von Slowenien und Kroatien Novosti k nori Slovenije in Hrvaške Helmut Melzer Buchengasse 14, A - 8740 Zeltweg, Österreich Abstract: New for the Flora of Slovenia is Panicum gattingeri: Orobanche reticulata has been found in Slovenia beyond the Alpes for the first time. New for Croatia (and by the way for the entire formerYugo-slavia) are Ambrosia coronopifolia and Senecio micanioides. The discovery of new habitas of very significant species are reported: Bidens subalternans, B. vulgata, Myosotis decumbens, Sagina subulata and Festuca filiformis. All the species are introduced with notes on their known distribution and, if necessary, also in other respects. Izvleček: Novosti v flori Slovenije in Hrvaške. Nova vrsta v flori Slovenije je Paniculatum gattingeri; Orobanche reticulata v flori Hrvaške (s tem pa tudi vse nekdanje Jugoslavije) sta Ambrosia coronopifolia in Senecio micanioides. Navedeno je odkritje novih nahajališč za zelo pomembne vrste: Bidens subalternans, B. vulgata, Myosotis decumbens, Sagina subulata in Festuca filiformis. Vse vrste so predstavljene s podatki o njihovi že znani razširjenosti in, če je treba, tudi v drugih pogledih. Einleitung Die Funde der in der vorliegender Arbeit behandelten Pflanzen liegen schon einige Jahre zurück. Die mit Herrn Eugen Bregant vom Landesmuseum Joanneum in Graz geplante gemeinsame Arbeit kam aber durch seine schwere Krankheit nicht zustande und so verzögerte sich die Fertigstellung bis heute. Deshalb wäre es möglich, daß bei dem einen oder anderen Fund nicht mehr zutrifft, daß er als neu bezeichnet wird. Abkürzungen der Namen der Finder: Br: Eugen Bregant (Graz) Me: Helmut Melzer (Zeltweg) Tk: Karl Tkalcsics (Bad Sauerbrunn) A. Dicotyledoneae Ambrosia coronopifolia Torrey & Gray Syn.: A. psilostaehya De Candolle. Kvarner (Quarnerische Inseln): Losinj, bei Cunski in einem Acker und auf Ödland nahe einem Wald je ein ausgedehnter Bestand, 1990, Me & Br - 1452/3. Nach Tutin & al. 1976:143 war diese nordamerikanische Art, die in den USA zu den gemeinen Unkräutern gezählt wird (Reed & Hughes 1971:366), aus dem Gebiete des ehemaligen Jugoslawiens nicht bekannt, fehlt auch in Domac 1989:390. Tosco 1951 nennt sie erstmals für die Lagune von Venedig, Cohrs 1953:129 nach Zirnich von Monfal-cone. In großen, oft reinen Beständen bis zu mehreren hundert Quadratmetern wächst A. coronopifolia auf Ödland, auf den eingeebneten und noch bestehenden Sanddünen von Bibione-Pineda bis Bibione, wie aus Melzer 1983:212, 1985:182 hervorgeht. Ähnlich ist es auch bei Grado, s. auch Poldini 1991:136. Mit weiterer Ausbreitung ist zu rechnen, die möglicherweise schon längst erfolgt ist. Atriplex halimus L. Istra (Istrien): südöstlich von Pula nahe dem Hafen von Medulin auf einer Anschüttung ein anderthalb Meter hoher Strauch, 1993, 1996, Me&Tk- 1149/4. Diese Charakterpflanze des Mittelmeerraumes von den Kanarischen Inseln bis nach Vorderasien wird in den Heimatländern gerne in Hecken gepflanzt, verwildert bisweilen und bürgert sich ein (Aellen in Hegi 1961:686, vergl. auch Pignatti 1982:166 oder Stack 1991:179). Hier in Medulin macht dieser durch seine silbrigen Blätter schöne Strauch aber nicht den Eindruck als wäre er gepflanzt worden. Bidens subalternans Df. Candolle Istra (Istrien): an der Westküste über Icici von Poljane abwärts an Straßenrändern in Mengen - 0651/4, und an der Südspitze südöstlich von Pula in Medulin in einem Garten, 1993, Me- 1149/4. Von diesem Neophyten aus Südamerika, der so lange verkannt und mit B. bipinnata verwechselt wurde, wird von Wagenitz in Hegi 1979:224 nur erwähnt, daß er mit Ölfrucht und Wolle eingeschleppt wird. Melzer 1987:380 nennen ihn als neu für Italien (Monfalcone, Duino) und Slowenien (Soska dolina ). Melzer & B regant 1990:164 bringen nach Jovet & al. 1985:726, 743 die charakteristischen Unterschiede gegenüber der anderen Art und melden ihn als neu für Istrien, von Krk, Losinj und von der dalmatinischen Küste. Sie machen darauf aufmerksam, daß mit Sicherheit ein Großteil der Angaben, die TrinajstiG 1986 von der zum Verwechseln ähnlichen B. bipinnata bringt, zur neuen Art gehören dürften. Trinajsti^ 1993 bringt dann die Berichtigung, Zeichnungen der charakteristischen Früchte und Fruchtstände der beiden Arten und eine Verbreitungskarte von B. subalternans an der östlichen adriatischen Küste. Bidens vulgata L. Prekmurje: südöstlich von Murska Sobota am rechten Ufer der Mur im aufgelassenen Teil einer Sandgrube auf stark bewachsenem Ödland reichlich zusammen mit Cyperus glomeratus L„ 1993, Br, Me & Baloch -9463/1. Nach Mar™« & Sušnik 1984:548 wird dieser Neophyt aus Nordamerika nur für das Submediterrane Gebiet Sloweniens aus der Vipavska dolina als adventiv genannt. Wie Melzer 1981:107 anläßlich der Entdeckung eines reichen Vorkommens am Lago di Do-berto bei Monfalcone im Karst von Friaul-Julisch Venetien schreibt, wächst diese sowohl von Pignatti 1982:b als auch noch von Poldini 1980 übersehene Art seit Jahrzehnten in Norditalien, denn sie wird bereits von Cohrs 1953:69 zu den völlig eingebürgerten Arten gerechnet, s. auch Melzer 3985:182. B. vulgata unterscheidet sich schon durch den höheren Wuchs und die größeren Blütenköpfe, dann auch durch die breiteren, hellen Früchte von der an vielen Gewässern, aber auch entfernt davon an vernäßten Stellen wachsenden B.frondosa L. Von Tutin & al. 1976:140 wird B. vulgata nur anhangsweise für Rumänien und Frankreich angegeben, obwohl sie in diesem Land nach Jovét & Vilmorin 1975:211 bereits eingebürgert ("... naturalisée ...") ist, wie auch aus Guino-chet & Vilmorin 1982:1426 hervorgeht. Nach weiteren Beobachtungen in Friaul ist zu schließen (s. Melzer & Bregant 1990:164, 1992:10), daß diese sich zoochor ausbreitende Pflanze wohl weitgehend übersehen wird. Cuscuta campestris Yuncker Karst (Kras): südwestlich von Senožeče längs der Straße in den Rabatten auf etwa ein Kilometer zahlreiche Bestände die unterschiedlichsten Pflanzen überziehend 1987 -0251/1. In den folgenden Jahren konnte diese nordamerikanische Art dort nicht mehr beobachtet werden. Von Kaligariö & Jogan 1990:59 wird sie nach Funden von 1988 aus Slowenisch Istrien von zwei Fundorten als neu ffir Slowenien gemeldet. In Istrien beobachte ich sie seit vielen Jahren in der Gegend von Novigrad, ebenso in Friaul von Monfalcone bis Bibione in Venetien, in diesen beiden Ländern auch im Landesinnern mehrfach, Myosotis decumbens Host Trnovski Gozd: NNW von Ajdovščina im Buchenwald längs des Weges von Predmeja zum Mali Golaki in ungefähr 1200 m reichlich zusammen mit Stellaria nemorum subsp. glochidosperma Murbeck - 0049/1, ebenso an der Nordseite des Kucetj auf einer stark bewachsenen alten Forststraße, 1994 - 0048/4. Von Martinčič & Sušnik 1984:414 wird diese nach Oberdorfer 1994:782 alpigen-nor-dische Art nur für die Gegend des "locus clas-sicus" (Host 1827:228), also Ljubljana genannt. Nach Melzer 1987:378, Melzer & Bregant 1990:166 ist auch schon aus den Julischen und Steiner Alpen und dem Trnovski gozd bereits bekannt. Auch sie wurde und wird gleich der oben genannten Bidens vulgata wohl noch weitgehend übersehen, obwohl sie durch einige Merkmale, so schon durch den anderen Wuchs, von derweil verbreiteten M. sylvatica (Ehrhart) Hoffmann gut geschieden ist. Siehe dazu die Zeichnung in Melzer 1987:385 oder Rothmaler 1995:422; die Abbildung nach Reichenbach in Pignatti 1982a:424 ist zum Erkennen völlig unbrauchbar. Orobanche reticulata Wallroth Dinarisches Gebiet (Dinarsko območje): Snežnik, am steinigen Wegrand auf Cirsium erisithales reichlich, 1994, Me & Tk -0452/2. Bisher war diese Art nach Martinčič & Sušnik 1984:450 nur aus den Steiner Alpen mit Sicherheit bekannt, für die Julischen Alpen gilt sie als fraglich. Die Zuordnung zu einer der beiden Unterarten, die z.B. noch von Pignatti 1982:611 in einer Anmerkung genannt werden, erübrigt sich, da subsp. paliidiflora (Wimmer & Gab-rowski) Hayek, von Oberdorfer 1994:866 als Varietät bewertet, von neueren Autoren nur mehr in der Synonymie geführt wird, so von Buttler & Schippmann 1993:252 oderPuscH 1996:32. Vermerkt sei jedoch, daß Kreutz 1995:124 diese Sippe in einem prachtvollen Bildband für selbständig hält und sie sogar als Art fuhrt, weshalb Melzer 1996 (in Druck) meint, daß über diese Sippe wohl noch nicht das letzte Wort gesprochen worden wäre. Sagina subulata (Swartz) Presl Prekmurje: nordöstlich von Martinje nahe der ungarischen Grenze auf sandigem Ödland, 1989 Me & Baloch-9162/2. Nach MartinCiC & Susnik 1984:362 gilt diese nach Oberdorfer 1994:380 submediterran- (subatlantische) Art warmer Tieflagen für Slowenien als fraglich. Wraber & Carni 1990:11-12 nennen bereits einen Fundort aus dem benachbarten Quadranten 9263/2. In einer Verbreitungskarle ist sie von vier weiteren Quadranten in Slowenien verzeichnet. Sie beziehen sich auf die Angaben von Hayek 1909:286 für trockene Waldränder bei Pobrezje nächst Maribor, vonM.aly 1868:211 für feuchte Stellen nächst dem Schloß Staten-berg bei Makole und vonKoEQELER inFKrrscH 1929:36 vom Rand eines Getreidefeldes bei Ptui. Senecio mieanioides Otto Syn.. S. scandens De Candolle, Delairea odorata Lemaire. Quarnerische Inseln (Kvarner): LoSinj, in Cunski in einer Hausruine in der Unkrautflur auf Brachsteinen und das restliche Mauerwerk überziehend, 1991, auch noch 1996 - 1452/3. Diese selten kultivierte, sehr spät blühende Schlingpflanze stammt aus Südamerika (Krainz in Encke 1960:791). Nach Stacf. 1991:877 ist sie auf den Scilly- und Kanalinseln eingebürgert, seltener überzieht sie auch im östlichen und westlichen Komwall Hecken und Mauern. Als englichen Namen führt er seltsamerweise "German-ivy" an, also "Deutscher Efeu". Verwilderungen sind auch aus Italien bekannt (Pignatti 1982b: 130). A. Monocotyledoneae Arum alpinum Schott & Kotschy Prekmuije: südlich von Gor.Bistrica in der Au am linken Ufer der Mur, 1993, R. Karl & Me - 9463/4. Diese früher weitgehend übersehen Art ist in Osterreich aus dem an Slowenien angrenzenden Burgenland und aus Niederösterreich schon länger bekannt. Aus der Steiermark kennen wir bisher nur A. maculatum, das u.a. in den Auen der Mur von Fernitz abwärts fast durchwegs in einer nichtgefleckten Form vorkommt, manchmal auch mit bleichem Kolben ("appendice flavescente"). Es ist wenig sinnvoll, wenn Janchen 1960:877 sie als Varietät benennt und völlig unbegründet, wenn er meint: "neigt gegen A. italicum". Ein isoliertes Vorkommen wird vonMEL-zer 1981:111 aus Kärnten angegeben, das aber von Gutermann in Bedalov & Gutermann 1982 zuA. maculatum gestellt wird. Ihm folgt auch Hartl & al. 1992:90, siehe dagegen Mf.lzer 1996 (in Druck). Adler & al, 1994:1047 bringen einen besonders ausführlichen Schlüssel und zwei schöne Zeichnungen, die eindrucksvoll den unterschiedlichen Habitus beider Arten zeigen. Festucaßliformis Pouerret Syn.: F. capiüata "Lamarck", F. tenuifolia Siebthorp. Julische Alpen: südwestlich von Kobarid auf dem Matajur an einigen Stellen längs des Kammes im dichten Magerrasen von 1400 -1500 m reichlich, 1994, Me & Tk - 9847/1. Kras. südwestlich von Pivka in einem artenreichen, lichten Eichenwald zerstreut und auch an dessen Rand in einer Wiese spärlich, 1993, Me & Tk - 0352/1. Trnovski gozd: im Gipfelbereich des Mali Golaki, an stark betretenen Stellen und in humusgefüllten Felsspalten, 1993, Me & Tk - 0049/1. An den feinen Blättern, den meist dichten Horsten und den schmalen Rispen mit den grannenlosen Ährchen ist dieser subatlantische Schwingel aus dem ansonsten so sehr schwierigen F. ovma-Aggregat leicht zu erkennen. Er gilt als ein Bewohner sandiger Magerrasen, lichter, artenarmer Eichenwälder, ist Säure- und im Wald auch Verhagerungs-zeiger (Oberdorfer 1994:212, Pionnatti 1982b:497, MartinöC & SuSnik 1984:707). Kerguélen & Plonka 1989:163 meinen, daß die Ökologie und Verbreitung im einzelnen schlecht bekannt wäre und zweifellos die reinen Kalkgebiete meiden würde. Die einzelnen Exemplare dort in jenem Eichenwald sind kräftige Horste, die Haime erreichen eine Höhe von 45 cm, sind also optimal entwickelt. Aus der reichen Begleitfiora seien auffällige Arten angeführt, von denen ein Großteil ganz andersartige ökologische Ansprüche stellt als man sie deri ßliformis für gewöhnlich zuspricht. Sie wachsen teils auf nur mäßig sauren Böden oder bevorzugen sogar - im folgenden mit * gekennzeichnet - kalkreiche Substrate: S. nutans subsp. lívida (.S. insubri-ca), Helleborus odorus*. Paeonia officinalis*, Filipéndula vulgaris*, Potentilia alba, Lathyrus niger, Chamaecylisus hirsutus, Genistella sagittalis, Vicia incana*, Geranium sanguineum*. Peucedanum oreoselinum, P. cervaria*, Vmcetoxicum hirundinaria, Pulmonaria visianii, Teucrium chamaedrys*, Melitlis melissophyllum*, Salvia pratensis*, Plantaga media, Valeriana wallrothü (V. colli-na)*, Carex montana, Bramus erectus, Bra-chypodium rupestre * und Plathanthera chlo-rantha; Unter den Holzgewächsen dominiert Quercus cerris, wozu sich Q. pubescens und Q. robur gesellen, in der Strauchschicht fällt Cornus sanguínea auf. Auf dem Golak ist F. ßliformis nicht zum erstenmal gefunden worden, wie nachträglich erkannt wurde: Der begeisterte Triestincr, später in Görz (Gorizia) wohnende Amateurbotaniker Carlo Zirnich hat sie dort bereits f 938 gesammelt (Mezzena 1986:22 5). Cohrs 1953:78 schreibt zu diesem Fund: "Auf den Golakbergen im Trnovski gozd". Vermerkt muß werden, daß nach den alten Karten der Mali Goljaki, also der "Kleine", mit 1494 m Seehohe bezeichnet, tatsächlich der höhere der beiden Goljakberge ist. Auf neuen Karten sind die Namen der beiden vertauscht und den Höhenmessungen angepaßt. Auch hier auf dem Golaki paßt die unmittelbare Begleitflora so gar nicht zur oben angedeuteten, aus der Literatur bekannten Autökologie einer kalkmeidenden Art ( s. auch Rothmaler 1986:700). Von den zahlreichen Arten seien genannt: Pinus mugho, Fagus sylvatica, Salix glabra*, S. appendi-culata*, Rhododendron hirsutum*. Erica carnea*, Lonicera coerulea, Acinos alpinus (Calamintha alpina)*, Valeriana tripteris, Cirsium erisithales, Solidago virgaurea sub-sp. minuta ( S. alpestris), Leontopodium al-pinum*, Erigeron polymorphus*, Bromus erectus* und Calamagrostis varia*. Melzer 1987:382 nennt F. fdiformis bereits von artenreichen Wiesen im Trnovski Gozd, und zwar vorn Čaven und Kucelj, auf diesem Berg auch aus der Nachbarschaft von Leontopodium alpinum. Melzer & Bregant 1991:248 kennen sie vom dichten Rasen auf der Vremščica bei Senožeče, Martinčič & Literatur SuSnik I.e. sie nur von sandigen Wiesen und Waldrändern. Panicum gattingeri Nash Mische Alpen: bei Bovec am Rand des Parkplatzes der Talstation der Seilbahn auf den Kanin zusammen mit P. capillare L. und Eragrostis frankii C.A. Meyer ex Strudel, 1991, Me, Br & Baloch - 9647/3. Aus Friaul-Julisch Venetien ist diese aus Nordamerika stammende Art bereits von acht Orten bekannt, vor allem in Maisfeldern wachsend, aber auch auf Ödland gedeihend (Mf.lzer1985:138, Melzer & Bregant 1992:116, Verbreitungskarte mit einem weiteren Punkt (Triest) in Poldinj 1991:557. Durch die kleinen, pinselartigen Rispen, die aus allen Blattachseln entspringen, ist sie von dem ähnlichen, schon sehr häufigen P. capillare verschieden. Danksagung Herrn Prof. Dr. Tone Wraber danke ich für einige Hinweise und die Erstellung der slowenischen Zusammenfassung. Adler, VV„ Oswald, R. & K.. Fischer, 1994: Exkursionsflora von Österreich Stuttgart Wien Buttler, P. & U. Schippmann, (1993): Namenverzeichnis zur Flora der Farn- und Samen-pflanzen Hessens (Erste Fassung). Botanik u. Naturschutz in Hessen, Beih. 6. Frankfurt am Main Cohrs, A 1953-1963: Beiträge zur Flora des nordadriatischen Küstenlandes mit besonderer Berücksichtigung von Priaul, den Julischen und Kamischen Alpen. Feddes Repert 68-12-80 Domac, R., 1989: Mala flora Hvratske. Zagreb. Encke, F. (Ed.). 1960: Pareys Blumengärtnerei 2. Berlin, Hamburg. Fritsch, K., 1929: Siebenter Beilrag zur Flora von Steiermark. Mut. „atunviss. Ver.Steiermark 64/65:2978. Guinochet, M. & R. Vilmorin, 1982: Flore de France 4 Paris Hayek, A„ 1908-1914: Flora von Steiermark 1. Berlin. Heci, G, 1961: Illustrierte Flora von Mitteleuropa 3/2. Berlin, Hamburg Host, N.T., 1827: Flora Austriaca 1. Viennae. Janchen, E„ 1956-1960: Catalogus Florae Austriae 1. Wien i0V Paris & R' V'LM0R1N' 19?5: C°Ste H Fl°re deScriptive et ,llustrée de la France.Troisième supplément. KalicariC, M. & N. Jogan, 1990: Floristiine novosti iz Slovenske Istre 2. Biol. Vestn 38(1990)3-57-64 Kerguélen M„ & F. Plonka, 1989: Les Fes,uca de la Flore de France (Corse comprise). Bull Soc Bot' Centr Ouest, Nouv. Sér., Numéro spécial 10. Europas> u Miuei-una Nwd-ropa' A10tF DSüäN,K> l984; Mala flora Slovenije. Praprotnice in semenke. Ljublana. 103-m äge ^ F'0ra V°" Käm,en und dem "«grenzenden Süden. Carinthia ¡1 171/91: MEL!4/2:209-228l3: ^ ^ nordad"atischen Küstenlandes (Italien). Linzer biol.Beitr. und TOzender Gebiete ^SÄS ^ FnaUl- JU'iSCh Venetie" {Ua"en) ™d ^^oslawen). "^ÄKtssrdes Burgenlandes'von - MELrLH -& LBLEGANT,J",0: KCUeS ZUr Flora von P"aul-Julisch Venetien, Slowenien und Kroatien Gortama. Atti Museo Priul. Nat., U('89)16I-176 Melzer, H. & E. bregant, 1991: über Carex Jritschn und Fes.uca tenuifolia auf der Vremsaca (Jugoslawien, Slowenien). Linzer biol. Beitr 23/1245-250 vremsciea MELv™ v & f BRECAN,T'' "2: Belträge ZUF F1°ra V0" Friaul"Juli^ Venetien und angrenzender Gebiete von Venetien und Slowenien. Gortania, Atti Museo Friul. Nat 13C91V103-122 Mezzena, R„ 1986: L'erbario di Carlo Z,rn,c„ (Ziri). Atti Mus. civ So r. nas, Trieste 38(1)1 519 Pignattj, S„ 1982, 1982 a, 1982 b: Flora d'Italia, 1,2 3 Bologna P°L7^;r Catai0e° fl°riS,iC0 dd Friu"-Vene2la Giula e fcwitori adiacenti. Studia Geobot. Pusch"j Ln q^!1 nÜT C0r°1O8iCO deUe plan,e VaSC0,ari nel F^'i-Venezia Giula. Udine. husch,J (1996) Die Sommerwurzarten des (ehemaligen) Kreises Arten,. 2. Auf] Erfurt EcuSL&NÄ 19711 C0mm0n WeCdS °f ^ U"lted StateS' States Department of Agn- ToTco U ^: N;W/l0ra °fthe ISleS' Cambridl!e'New York- Port ehester, Melbourne, Sydney Ii— ,986' Z COm"°P,ff° nel Veronese "O- N. Giorno Bot. Italia 59:494-496 ,!S.r '' (ASteraCeaC)" N°V2 Pr°dOSliCa U C™ (Jugoslavija). i™ Tr Bid™°Uba',emans DC U neüf,tsk°J nori H^atske. Acta Bot. Croat 52 197-112 Äe^r VH- BURÜHES N'A- & a' • 19?6: F,0ra EUr0paea 4 Ä New Wraber, T. & A. ¿arn,, 1990: Prispevek k flon Prekmuija. Varstvo narave 16:5-16 Tada List /rT^ R,de£:iSCZ"am °gro"nlh SR Slovenije. The Red Dada List of Threatened Vascuiar Plauts in SocialisticRepublik of Slovenia. Varstvo narave 14-15 Oxalis dillenii Jacq. - nova zajčja deteljica slovenske flore* Oxalis dillenii Jacq - new species of Slovenian flora Nejc Jogan Oddelek za biologijo BF, Večna pot 111, SLO-IOOO Ljubljana, Slovenija. E-mail: nejc.jogan@uni-lj.si Izvleček: V zadnjih letih jc bilo v Sloveniji odkritih več nahajališč severnoameriške vrste Oxalis dillenii k, jc bikt doslej znana že iz Številnih dmgih evropskih držav. Od naših vrst ji je najbolj podobna O fontana Bunge, od katere pa novoodkrito vrsto zlahka razlikujemo po dlakavosti, obliki pecljev plodov m se nekaterih znakih. Nekateri od znakov so podobni kot pri O. corniculaia, ki pa ima razločno plazeče in zakoreninjajoce se steblo in navadno rdečkaste liste. Abstract: Oxaltidillenii, a North-American species hitherto recorded also m many other European coun-nes, have been discovered m a few localities in Slovenia recently. Superficially it is quite similar to O {ZTIT', 7 WhlCh " Can br diStin^lshcd b>' 'ype of hairiness, shape of inflorescences and y pefC;'S- S''PUleS- P[esence Dt '"ta pattern. Some of these characters it shares with O reddish leaves' "" reCOgniZed b>' diS,inC"y pr0CU,,lbent S'Cm r°°'ing at fhe nodes ™<>y Nomenklaturni vir: Trpin, D. & B. VreS, 1995: Register flore Slovenije. 1. Uvod Zajčje deteljice so zanimiv in lahko prepoznaven rod z več sto vrstami, razširjenimi predvsem v južnih predelih Amerike in Afrike. Evropska flora ima le 2 avtohtoni vrsti, poleg teh pa 10 ali več bolj ali manj lokalno naturaliziranih tujih vrst (Young 1968), Dillenijeva zajčja deteljica je ena od številnih severnoameriških vrst, ki se v zadnjih destletjih nezadržno širijo predvsem po rude-ralnih rastiščih po vsej Evropi. Tako jo Flora Europaea (Younc 1968) navaja že za 10 evropskih držav, med njimi za Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo (ni znano, na kateri del tedanje Jugoslavije se podatek nanaša). Ehrendorfer (1973) dodaja tudi Madžarsko. V floristični literaturi je z območja južne Avstrije navedenih kar nekaj nahajališč, predvsem s pokopališč in njiv (Melzer 1967, 1968, 1979, 1986, Hartl 1992, Adler 1994) in po vseh teh najd- bah v soseščini je bilo le še vprašanje časa, kdaj bomo to vrsto odkrili tudi v Sloveniji. Na Primorskem se pri nas pojavlja še druga zajčja deteljica, ki je bila po dosedaj razpoložljivi literaturi določena kol O. artic-ulata Savigny. Za razliko od Dillenijeve so-rodnice se ta širi z vrtov, kjer jo zaradi košatih socvetij temnorožnatih cvetov pogosto gojijo. Status njene naturaliziranosti in zanesljivost določitve te vrste sta še nekoliko vprašljiva. 2. Značilnosti O. dillenii Dillenijeva zajčja deteljica je rumeno-cvetna vrsta, kije po značilnostih nekako med našima preostalima rumenocvetnima predstavnikoma tega rodu, rogato (O. cornicula-/a) in togo (O.fontana) zajčjo deteljico. Od O.fontana se razlikuje po (I) odsotnosti prit- je predS'aVljecn na s™P02iiu Nora i» vegetacija Slovenije 1995 pod naslovom Oxalis dülemi Jacq ,n O. arélala Savigny - novi zajčji deteljici slovenske flore (Jogan 1995) teri od teh znakov (3, 4, 5, 6) pa novoodkrito vrsto približujejo O. corniculata. Zaradi jasnosti in preglednost navajam razlike med našimi rumenocvetnimi zajčjimi deteljicami še v obliki preglednice: 1 ------ O. fontana O. dillenii : O. corniculata j steblo pokončno, podzemne pritlike pokončno do kipeče, brez pritlik poleglo, j zakoreninjajoče sc lističi zeleni, plitvo (0,3 mm, temno rjava, rastlina 5-15 cm visoka; slana tla ob morju ...........................................................................5. maritima - Listi naglo zoženi v (0,1) 0,2-0,3 mm konico, čašni listi širokosuličasti do podolgasti, zunanja pogosto priostrena, zaprt cvet približno 2-krat tako dolg kot širok, semena <0,3 mm, svetlo rjava, rastlina navadno okoli 5 cm visoka; kisla ruderalna in segetalna rastišča "L.......V"............................................................................................................. S. apetala 4 Vencm Usti približno 2-krat daljši od časnih, stebelni listi se proti vrhu stebla razločno krajšajo, gornji <2 mm dolgi in s kratkimi jalovimi poganjki v zalistjih....... 1. 5, nodosa - Venčni listi največ za 1/3 daljši od časnih, stebelni listi se proti vrhu stebla ne krajšajo razločno, gornji >3 mm dolgi brez jalovih poganjkov v zalistjih.....................................5 5 Caša, cvetni peclji in listi navadno raztreseno štrleče žlezasto dlakavi, listi naglo zoženi v vsaj 0,3 mm konico, glavica 2,5-3 mm; redko v nižinah in montanskem pasu.................. „""'V:.............................................................................................................. S. subulata - Rastlina večinoma gola, listi z največ 0,1 (0,2) mm konico, glavica 3-4 mm; raztreseno v (gornjem montanskem) subalpinskem in alpinskem pasu.........................2. S. saginoides 1. S. nodosa (L.) Fenzl - velecvetni p. Vlažne alpske trate, subalpinski do alpinski pas, na karbonatni podlagi. AL (redko: Julijske Alpe, Čisti vrh). VI-VIII. 2. S. saginoides (L.) Karst. - alpski p. Alpske trate, ob poteh, skalovje, predvsem na kisli podlagi, montanski do alpinski pas. AL (raztresena), DN (Trnovski gozd) V-VIII 3. S. subulata (Sw.) C. Presl. {S. linnei C. Presl) - šilolistni p. Travnata in neporastla mesta, predvsem na kisli podlagi (po literaturi tudi gojena na grobovih, pri nas se goji večinoma S. x normaniana), nižinski do montanski pas. SP. V-VII. 4. S. procumbens L. - polegli p. Segetalna in pohojena ruderalna mesta, prodi sča, od nižin do gornjega montanskega pasu. SLO (pogosta). V-VIII. 5. S. maritima G. Don - morski p. Zaslanjena tla, nižine. SM (redko, morda prehodno' Piran). V-VI. 6. S. apetala Ard. - brezvenčni p. Ruderalna in segetalna mesta, večinoma na kisli podlagi v nižinah. SP, SM, PD?, (redka). V-VII. 1 Rastlina večinoma gola, čaša ob zrelosti plodu široko razprostrta, vsi čašni listi topi, krajši od širokojajčaste glavice .............................6b. 5. apetala ssp. erecta - Caša, cvetni pecelj in tudi listi večinoma dlakavi, čaša ob zrelosti plodu poševno štrleča ali prilegla glavici, vsaj zunanja čašna lista priostrena, tako dolga kot ozkojajčasta glavica.....................................................6a. 5. apetala ssp. apetala 6a. S. apetala ssp. apetala (S. CiKata Fries) - brezvenčni p. Suha ruderalna mesta (razpoke v tlaku, zidovi). SM (raztreseno), SP?. 6b. S. apetala ssp. erecta F. Herm. (5. micropetala Rausch.) - pokončni p. Vlažna peščena tla, njive. SP? 5. Zahvale Zahvaliti se želim dr. D. Trpin za pomoč z literaturo in prof. dr. T. Wraberju, ki mi je omogočil ogled terenskih zapiskov z rastišča velecvetnega pitomca. 6. Summary Recently Sagina marítima has been recorded for the first time in the territory of Slovenia (Piran, Adriatic coast). Discovery has not been a surprise because the locality is only the northernmost one on the eastern Adriatic coast and it is possible, that this species will be found also in the coast of Friuli-Venezia Giulia. S. nodosa has been discovered during the revision of herbarium material in herbarium LJU; it has been collected in Julian Alps (Čisti Vrh above Trenta Valley); this newly discovered locality of S. nodosa which lays beyond the southern border of its compact area of dis- 6. Viri tribution, has been quite a surprise. In addition to its disjunct occurrcnce, the ecology and altitude of our locality are also quite unusual. In the Submediterranean region of Slovenia S. apetala ssp. apetala has been recorded for the first time in several localities (Piran, Strunjan, Izola, Ankaran) and it has been recorded for the first time also in Friuii-Ven-ezia Giulia (Aurisina). Occurrcnce of the other subspecies, namely S. apetala ssp. erecta F. Herm, in the territory of Slovenia has not been proven yet but it is most probable. Only two inter-specific hybrids of pearlworts (Sagina x micrantha Boreau (=S. sub-utala x procumbent) and Sagina x normani-ana Lagerh. (=& saginoides x procumbens)) are known to occur in the territory of Slovenia. The first one has been recorded in Pohorje on a pasture where both parents were growing together. The other one has been recorded in Peca (Karavanke Alps) and it is also a plant of commercial importance frequently planted in graveyards and sold under the incorrect name "S. subulata". Adler, W. & al., 1994: Exkursionsflora vo Oesterreich. Ulmer Verlag, Stuttgart, Wien. Fleischmann, 1844: Uebersicht der Flora Krain's. Laibach. Maurer, W„ 1996: Flora der Steiermark 1.1HV Verlag, Eching Meusel, H. & al., 1965: Vergleichende Chorologie der zentralcuropaeischen Flora I. Gustav Fischer Verlag Jena. Naglic, D., 1987: Botanične raziskave na Mladinskem raziskovalnem tabora Šmartno '86 MRT Šmartno '86. GZM ZOTKS, Ljubljana. Poi.dini, L , 1991: Atlante corologico delle piante vaseolari ne! Friul-Venezia Giulia. Udine. Wraber, T. & A. Čarni, 1990: Prispevek k flori Prekmurja. Varstvo narave 16: 5-16. Wraber, T. & P. Skobernf,, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave 14-15. Zimermann, A. & al., 1989: Atlas gefaehrdeter Farn- und Bluetenpflanzen der Steiermark. Graz. Jalas, J. & J. Suominen (eds.), 1983: Atlas Florae Europeae 6. Helsinki. Typha laxmannii Lepech., nova vrsta v flori Slovenije Typha laxmannii Lepech., a New Species ill Slovenian Flora Mitja Kaligarič* & Nejc Jogan** * Pedagoška fakulteta, Koroška 160, SLO-2000 Maribor, Slovenija ** Oddelek za biologijo BF, Večna pot 11!, SLO-lOOO Ljubljana, Slovenija, E-mail: nejcjogan@uni-lj.si Izvleček: Avtorja obravnavata v zadnjih letih odkriti nahajališči Laxmannovega rogoza (Typha laxmannii Lepech.) na Štajerskem. Podan je kratek opis rodu, obdelano je pojavljanje tega rodu v slovenski strokovni literaturi, podrobno so opisane razlike med novoodkiito in ostalimi našim, vrstami tega rodu dodan je ključ za določanje slovenskih vrst rogozov med cvetenjem, po cvetenju in v necvetočem stanju' razširjenost Laxmatiovega rogoza je prikazana v slovenskem in svetovnem merilu, orisani sta ekologija m naravovarstvena problematika te vrste. Abstract: The article discusses Typha laxmannii which had been found for the first time in two sites in NE Slo venia recently. After a short description of the genus Typha and notes about its treatment in older Slovenian botanical literature, the differences between Laxmann's cattail and other Central-European * SP'T are,prcc,sel>' 1u°ted- Ke>' for the determination of flowering, npe and sterile cattails is added and the ecology, expansion and actual distribution of Laxmann"s cattail in Europe and wider are presented. 1. Uvod V zadnjih letih se je nekoliko okrepilo floristično delovanje v severovzhodnih predelih Slovenije in rezultat tega sta tudi novoodkriti nahajališči Laxmannovega rogoza, kije bil doslej v Sloveniji neznan. Tako je prve primerke te vrste našel M.Kaugarič 1990. leta ob mlaki v gramoznici pri Spodnjem Dupleku, a so ostali do 1991. nedoločeni. Na primerke Laxmannovega rogoza, nabrane v sosednjem kvadrantu, ob mlaki pri Zrkovcih, pa je naletel drugi avtor ob pregledovanju herbartja, ki ga je študent drugega letnika biologije A. Bibič zbral in oddal v okviru vaj iz predmeta Sistematska botanika. Ker rod Typha v novejši slovenski floris-tični literaturi še ni bil podrobneje obravnavan, se v nadaljevanju nekoliko pomudiva tudi pri drugih vrstah. 2.1. Rod Typha L. Rod je kozmopolitsko razširjen, za njegove predstavnike pa je značilno, da so enodomne anemogamne močvirske trajnice z golim, votlim, pokončnim steblom, ki nosi značilno socvetje. Pod zemljo se steblo razrašča s korenikami, ki so lahko zelo debele in škrobnate. Listi so goli, znožničasto bazo objemajo steblo, po obliki so črtalasti, vzporednožilnati, s strženom v sredini, nameščeni dvoredno, večinoma pritlični. Socvetje sestavlja ogromno število drobnih cvetov: v spodnjem delu so združeni ženski, v zgornjem pa moški cvetovi, ki so oboji zelo reducirani. Moške tvorijo (0-) 3 (-8) perigo-nove ščetine, (1-) 3 (-8) prašniki s kratkimi prašnimi nitmi in polprašnicama, povezanima s širokim konektivom, ki ju presega. Pelodna zrna so v tetradah ali posamična, velika 20 do 40 mikrometrov. Ženski cvetovi so sestavljeni iz številnih perigonovih laskov ali lusk, nameščenih v 1-4 nepravilnih vretencih na ginoforu, ki nosi nadraslo plodnico z eno samo anatropno, bitegmično semensko zasnovo. Plod je na karpoforu z laski, podaljšuje se v suh pestič s suličasto ali črtalasto brazdo. Kalček je obdan z razmeroma obilnim škrob-nim endospermom in tankim perispermom. S perigonovimi ščetinami na karpoforu, ki delujejo kot kodeljica, se celotni zreli cvetovi anemohomo razširjajo. Predstavniki rodu Typha v Sloveniji T. Moli« T. shutiMOflhii T. angustrtolla 7. laxmanr»! T. minima 1-2 cm 0.7-1 cm c.3-1 cm 112-0,7 cm 0.20,4 cm SI. 1. Značilnosti vrst rogozov rastočih v Sloveniji: zgoraj videz zrelega socvetja (mere pomenijo dolžino posameznih delov), pod njim plod z laski na karpofoni, pelodna zma (v tetradah ali posamič) in širina listne ploskve. Fig. 1. Distinguishing characters of Slovenian cattail species; top: ripe inflorescence (measurments represent lenght of certain parts); middle: fruit with carpofore hairs and pollen grains (solitary or in tetrades); bottom: leaf blade width. 2.2. Rogozi v literaturi V floristični literaturi, ki se nanaša na območje ali dele Slovenije, se vse do Mayer-jevega Seznama omenjata le širokolistni in ozkolistni rogoz, čeprav je bil tudi Shuttle-worthov rogoz najden pri Rogatcu že konec prejšnjega stoletja (Kronfeld 1889). Maver 1952 pa v Seznamu omenja že tudi vrsto Ty-pha minima Hoppe in podobno tudi obe izdaji Male flore Slovenije (Ravnik v: MartinčiC & Sužnik 1969, 1984). V slovenskih določevalnih ključih je razlikovanje vrst rogoza sprva omejeno le na širino listov in razmaknjenost obeh delov socvetja (Bevk 1927, Piskernik 1951), kasneje pa se kot razlikovalni zanki omenjajo še drugi laže opazni znaki: olistanost stebla, oblika in barva ženskega dela socvetja, le pri nekaterih vrstah pa še dolžina laskov na ginoforih ženskih cvetov in prisotnost podpornih listov (Ravnik). Poleg teh znakov so različne tudi navedbe časa cvetnja in rastišč posameznih vrst. Slovenski Rdeči seznam (Wraber & Skoberne 1989) obravnava kar dve od štirih vrst rogozov kot redki in tako navaja za najmanjši rogoz (T. minima) le eno nahajališče potrjeno v zadnjih petdesetih letih, za Shut-t!eworthov rogoz (T. shultleworthii Koch & Sonder) pa šest nahajališč. Vsa ta nahajališča ležijo v subpanonskem fitogeografskem območju, v katerem je bil v zadnjih letih najden tudi Laxmannov rogoz, ki je tako peta vrsta rogoza v flori Slovenije. 3. Typha laxmannii Lepechin 3 .1. Opis Ker se na slovenskih nahajališčih nabrani primerki kvantitativno nekoliko razlikujejo od podatkov iz tuje literature, je spodnji opis prilagojen našim primerkom, v oklepajih pa so podane še mejne vrednosti variabilnosti, ki jih zasledimo v literaturi. Cvetno steblo 60-130 (165) cm visoko, stebelni listi presegajo vrh stebla in so v suhem stanju 2-3,5 (7) mm široki (med sušenjem se širina zmanjša za približno tretjino; Čvančara & Šourkova 1973), posušeni na preseku izrazito polkrožni, lahko celo z nekoliko vbočeno adaksialno stranjo; nožnice pri vrhu z neizrazitimi ušesci. V socvetju je niže ležeči ženski del (2) 2,5-6 (9) cm dolg in zrel 1,5-2 (2,5) cm širok, (0,5) 0,7-2,2 (6) cm oddaljen od moškega dela, ki je od ženskega 1,6 - 2,2 (4)-krat daljši. Zrelo žensko socvetje temnor-javo. Karpoforz do 10 mm dolgimi laski, plod 1 do 1,4 mm dolg, brazda sploščena, suličas-ta, presega laske, tudi na zrelem plodu obstojna; ženski cvet brez podpornega lista. Nekateri (10-20%) plodovi razviti v sterilne kar-podije, ki so v skupinah po 2-5, kijasti, z zaobljenim vrhom, po obliki nekoliko podobni podpornim listom pri drugih vrstah rogozov. Moški cvetovi z 0,8-1,5 mm dolgimi prašnica-mi, pelodna zrna prosta, 33-40 mikrometrov v premeru, kar je največ v tem rodu. Po osut-ju moških cvetov ostane os socvetja dlakava. Naši primerki se, kot je že omenjeno, nekoliko razlikujejo od primerkov iz tujine in navedb v literaturi, kar je vsaj do neke mere pogojeno tudi z majhnim vzorcem (8 rastlin), na katerem smo opravili meritve. Tako je oddaljenost med ženskim in moškim delom socvetja pri naših primerkih nekoliko manjša, prav tako pa je manjše tudi razmerje med dolžinama moškega in ženskega dela socvetja (enako navajata tudi Čvančara in Šourkova 1973 za rastline s Slovaške in Moravske). 3.2. Razlikovanje Laxmannovega od naših ostalih rogozov Laxmannov rogoz se od dveh drugih naših vrst rogozov zelo dobro loči: to sta širokolistni in Shuttlevvorthov rogoz, ki imata nad 7 mm široke, v preseku lečaste liste, na precej višjem steblu nameščena socvetja, delni socvetji sta do 0,5 cm razmaknjeni, približno enako dolgi ali je moško celo krajše (T. shuttlewor-thii), pelodna zrna so v tetradah. Poleg tega ima Shuttleworthov rogoz še pengonove laske pogosto daljše od brazde in zato ženski del socvetja sivkastcga videza. Drugi dve naši vrsti pa sta lahko Laxman-novemu rogozu na prvi pogled precej podobni. Tako nas lahko pri najmanjšem rogozu zavede j ajčasto žensko socvetje, ki je odmaknjeno od moškega dela socvetja, vendar pa je zanesljivih razlikovalnih znakov dovolj: tako so listi na cvetnem steblu najmanjšega rogo-za reducirani in ostane od njih le listna nožnica, ki se pri vrhu enakomerno zoži, ženski del socvetja je približno enako dolg kot moški, pod vsakim ženskim cvetom je glavičast podporni list, glavičasti pa so tudi lasci na karpoforu, ki ne dosegajo nitaste, med dozorevanjem odpadljive brazde; karpodiji imajo vrh zožen, so dobro vidni na površini zrelega soplodja; pelodna zrna so v tetradah. Ozkolistni rogoz, ki je od naših rogozov najbolj variabilen, se od Laxmannovega razlikuje po običajno širših listih (3-10 mm), dalj šem ženskem delnem socvetju, ki je približno enako dolgo kot moško in od njega oddaljeno 3 do 6 cm, nitasti in odpadljivi brazdi, zlasti zanesljivo pa po prisotnosti glavičastih podpornih listov pri vsakem cvetu (teh ne smemo zamenjati s karpodiji, ki so jim po obliki nekoliko podobni, a nikoli niso pri vsakem cvetu, ampak navadno v skupinicah). Poleg tega ima ozkolistni rogoz tudi daljše prašnice (2-2,5 mm), večkrat pigmenti-rane vrhove laskov ženskih cvetov, navajajo pa tudi razlike v številu parenhimskih pregrad na prečnem preseku lista; teh naj bi bilo 5 pri I.axmannovem in 7 do 9 pri ozkolistnem rogozu (Čvančara & šourkova 1973). 3.4. Razširjenost Pri virih iz prejšnjega stoletja (npr. Hooker 1893, Boissier 1884) moramo biti do navedb vrste T. laxmannii zelo kritični, saj so to vrsto pogosto enačili z ozkolistnim rogo-zom (T. angustifolia), kije v Evropi splošno razširjen. Laxmannov rogoz ima evrazijsko razširjenost v toplejšem zmernem pasu od Japon- ske, najvzhodnejših predelov SZ in Kitajske do Evrope. V Aziji sega proti severu nekako do 55°, v Vzhodni Evropi do 50° in v Srednji Evropi do približno 45° severne geografske širine. Flora Europaea (Cook 1980: 276) navaja države Bolgarijo, Grčijo, Romunijo, ZSSR, Francijo, Nemčijo, Italijo, ČSFR, Madžarsko in Albanijo, od tega zadnje tri z vprašajem oziroma dvomom o zanesljivosti navedb. Poznejše navedbe v literaturi potrjujejo pojavljanje tudi v teh treh državah. Najbolj zahodna nahajališča so v Franciji (Guinochet & de Vilmorin 1978) ob reki Aude v vzhodnih Pirenejih. Kerguelen (1987) omenja tudi Korziko. V Italiji je bila vrsta najdena v okolici Mantove, Bergama, Bologne, v pokrajini Marchc in v Furlaniji. Poglejmo si podrobneje ta, Sloveniji bližnja nahajališča. Med krajem Pocenia in mlinom Trasaro jo je našel Lorenzi (Gortani 1906: 97) (0144/4). Pri kraju Cartians di Strada (0045/3) jo je nabiral Gortani leta 1908 (MFU). Vzhodno od pristanišča v Tržiču - Monfalcone (0247/1) pa jo je našel Melzer (1991, mser.) Za Balkanski polotok najdemo to vrsto navedeno že v stari literaturi; tako jo omenja Kronfeld (1889: 168) za Dobrudžo, za Grčijo jo omenjata Halacsv (1902: 296-297) in Hayek (1932-33), ta tudi za Bolgarijo. Kasneje je omenjena Romunija, v zadnjem času pa tudi Madžarska, kjer navajajo lokalitete pri Budimpešti m v .Prekotisju. S prvega nahajališča je vrsta izginila, z drugega pa se širi (Soo 1973). Novejša literatura (Horvath & al., 1995) jo za Madžarsko navaja kot adventivko. Vrsta seje razširila tudi v Banatu in v južni Vojvodini - severno od Pančeva in v okolici Bača (Budak 1975). Ista avtorica navaja pozneje (Budak 1986: 256) še nad deset nahajališč v Bački in v Banani. Za floro Albanije jo navaja Demiri (1983). Prav tako so jo šele po 2. svetovni vojni zasledili v ČSFR in sicer je bila prvič nabrana na jugovzhodu Slovaške (Fiala & Jankovska 1968), kasneje pa sta bili registrirani še dve najdbi na južnem Slovaškem in vzhodnem Moravskera (Čvančara & Šourkova 1973). V Nemčiji seje pojavila le na enem nahajališču v okolici Landaua (7331/2), kjer pa je po Oberdorferju (1990) ni več najti. Melzer & Barta (1993) omenjata tri novoodkrita nahajališča na spodnjem Avstrijskem, Melzer & Bregant (1991) pa nahajališče pri Tržiču (Monfalcone), kije med vsemi doslej odkritimi tudi najbliže mejam Slovenije. Prav ta nahajališča v Furlaniji-Julijski krajini kažejo, da vrsto lahko pričakujemo tudi na Primorskem, morda najverjetneje v Vipavski dolini. Obe nahajališči v Sloveniji sta s Štajerske in sicer iz okolice Maribora. Nahajališče v gramoznici v Spodnjem Dupleku leži v kvadrantu 9460/4, nahajališče v mlaki sredi njive pri Zrkovcih pa v kvadrantu 9460/3. Glede na zgoraj obravnavane lokalitete v Evropi, od katerih jih je bilo veliko odkritih nedavno, meniva, da vrsta širi svoj areal v toplejše dele Srednje Evrope (Madžarska, Slovaška, Moravska, Avstrija, Slovenija) in Balkanskega polotoka. Mnenje, da gre v tem prostoru za adventivko, zastopa že Soo (1973), enako pa ugotavljajo tudi drugi avtorji. Težje pa je odgovoriti na vprašanje, ali je v južni Evropi (Mediteranu) vrsta povsod avtohtona ali ne. Glede na to, da so navedbe iz tega prostora stare in zanesljive ter da so ta nahajališča (Francija, Korzika, Italija, Grčija, Bolgarija, Romunija) dokaj pravilno nanizana v pasu, ki je pod vplivom mediteranskega podnebja in ki se nato prek Črnega morja nadaljuje v osrednjo Azijo, meniva, da predstavlja ta, denimo, južnoevropski krak evropskega areala, njegov avtohtoni del. Seveda je to zelo groba trditev, saj ne poznamo ekologije teh nahajališč, vprašljiva pa so na primer severnoitalijanska nahajališča, npr. Lorenzijevo iz začetka stoletja. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 50 61 62 63 64 65 SI. 2. Trenutno znana razširjenost Laxmannovega rogoza v Sloveniji. Fig. 2. Known distribution of Laxmann's cattail in Slovenia. 3.5. Ekologija Laxmannov rogoz uspeva na dveh slovenskih nahajališčih na stalno vlažnih ali plitko poplavljenih tleh, ne pa v stoječi vodi (v mlakah, ob ribnikih ali delno potopljen ob strmih bregovih tekočih voda), kot to velja za ozkolistni, posebej paše zaširokolistni rogoz. Za njegova srednjeevropska nahajališča je značilno, da raste večkrat v družbi higro-fllnih in ruderalnih rastlin, ki pripadajo celo različnim razredom vegetacije (iz razreda Phragmitetea predvsem zveza Phragmition australis, iz razreda Artemisietea pa razni predstavniki podiuzredi Artemisienea). To je znamenje, da gre za motena rastišča prehodnega značaja. Prav na taka rastišča pa se ad-ventivke največkrat naselijo. Madžarski avtorji (Horvath & al., 1995), ki v svoji podatkovni bazi vsakemu taksonu pripisujejo določen sintakson, navajajo celo zvezo, v združbah katere se na Madžarskem Laxman-nov rogoz pojavlja: Oryzion sativae iz redu Oryzetalia razreda Secalietea. Tudi v gramoznici v Spodnjem Dupleku je Laxmannov rogoz uspeval na muljastih, s prodom pomešanih, zmerno vlažnih tleh v družbi z naslednjimi higrofilnimi in ruderal-nimi vrstami: Juncus bufonius, J. tenuis, J. effusus, Alopecurus geniculates, Eleocharis paluslris, E. acicularis, Mentha aquatica, Myosoton aquaticum, Alisma plantago-aquatica, Lythrum salicaria, Chaenorrhinwn minus, Melilotus officinalis in Erigeron canadensis. 4. Ključ za vrste rodu Typha, ki rastejo v Sloveniji Na prvem mestu so v ključu navedeni vegetativni znaki, na drugem znaki, ki so opazni pr, cvetoč, in na tretjem plodeči rastlini. V oklepaju so naveden, znaki, ki so prisotni tudi pri vsaj en. od vrst, h kateri nas pripelje druga alternativa, znotraj dvojnih oklepajev pa so znaki ki se zelo redko pojavljajo. 1 Listi neplodnih poganjkov do 2 mm široki, na cvetnih steblih listna ploskev reducirana prisotne le nožnice, ki se proti vrhu zožijo; na vrhu 30 do 60 cm visokega cvetnega stebla sta ženski in moški del socvetja (po dolžini približno enaka), do 4,5 cm dolga navadno oba s podpornim listom socvetja, (ženski cvetovi z glavičastimi podpornimi listi in z nitasto med dozorevanjem odpadljivo brazdo), moški cvetovi z 1-3 prašniki, (pelodna zma v tetradah); ( žensk, del soplodja jajčast), laski ženskih cvetov na vrhu glavičasti, (ne dosegajo brazde). Pozorni moramo biti tudi na poznojesensko obliko, ki pa ima na cvetnem steblu liste normalno razvite in ji prisojajo rang vrste T. martmii Jord.! ...... T.minima IJoppe Listi neplodnih poganjkov praviloma nad 2 mm široki, cvetna stebla pri dnu olistana z normalno razvitim, listi; cvetno steblo nad 60 cm visoko, brez podpornih listov socvetja; laski ženskih cvetov na vrhu niso izrazito glavičasto razširjeni......................2 2 ^r! 2 7 (10) mm široki (nožnice pri vrhu z ušesci); moški del socvetja tako dolg ali daljši od ženskega, medsebojno oddaljena vsaj 1 cm, pelodna zrna prosta; (laski ženskih cvetov nikdar ne dosegajo brazde)....................................................................................3 - Listi 5 do 20 mm široki; moški del socvetja tako dolg ali krajši od^nSkega!'na'cvctne.,: steblu se stikata ((ah izjemoma do 3 cm oddaljena)), pelodna zrna v tetradah (ženski cvctovi pri dnu brez podpornega lista, s suličasto brazdo).... 4 3 Cvetno steblo do 130 (165) cm visoko, moški del socvetja (1,5) 2-4 krat daljši od ženskega ta do 7 cm dolg in zrel do 2,5 cm širok, ženski cvetovi brez podpornih listov, brazda sulicasta, laski pri vrhu brezbarvni, prašnice 1-1,5 mm dolge........ T. laxmannii Lepech. - Cvetno steblo do 300 cm visoko, moški del socvetja približno tako dolg kot Ženski ta (7) 10-35 cm dolg, zrel do 2 cm širok, Ženski cvetovi z glavičastimi podpornimi listi, brazda nitasta, laski pri vrhu temneje obarvani, prašnice 2-2,5 mm doige. . Tangustifolia L 4 List. 10-20 mm široki; cvetno steblo do 300 cm visoko, moški del socvetja približno tako dolg kot ženski, ta do 30 cm dolg, prašnice 2,5-3 mm dolge; zrelo žensko socvetje temnorjavo, laski ženskih cvetov ne dosegajo vrha brazd, vsak plod ima Čez 30 laskov... .......................................................................................................................T. latifolia L, Listi (5) 7-10 (15) nun široki, cvetno steblo do 150 cm visoko, moški del socvetja dosega 1/2 do 2/3 dolžine ženskega dela, ta do 15 cm dolg, prašnice 1,5-2,2 mm dolge; zrelo žensko socvetje lahko srebrnkasto rjavo zaradi laskov, ki presegajo vrhove brazd vsak plod ima na karpoforu do 30 laskov.............................. T. shutdeworthii Koch & Sond 5. Naravovarstvena problematika Za rastline, ki so prišleki v naši flori, se težko opredelimo za varovanje, saj gre zveči-na za "neugledne" rastline, ki naseljujejo rud-eralne sestoje in, čeprav veljajo za redke, njihovih rastišč ponavadi ne varujemo. Nekatere od adventivk so tudi precej agresivne, tako da se v nekaj letih tako namnožijo, da moramo prej pomisliti na omejevanje njihovega Širjenja. Drugače pa je z Laxmannovim rogozom, saj imajo rogozi v ljudskem vedenju o rastlinah večji pomen; ljudje jih poznajo, nekateri jih cenijo za suhe šopke, drugi, bolj osveščeni, se zavedajo, da so vlažni biotopi nekaj vedno bolj redkega in sredi kulturne krajine ali negovanega gozda nekaj posebnega oziroma vrednega. Meniva, da spada Lax-mannov rogoz bolj v ta kontekst kot pa med "neopazne" adventivke. Problem pa je v tem, da lažje varujemo neko trajno mlako ali ribnik s svojo obrežno vegetacijo kot pa motena, prehodna rastišča Laxmannovega rogoza, kot sta nahajališči v gramoznici in sredi opuščene njive, kjer seje pač v kotanji nabirala voda. Nahajališče v gramoznici v Spodnjem Duplcku je zelo bogato, saj smo našteli čez sto primerkov, pričakovati pa je, da se bo ta rogoz pojavil v podobnih razmerah kje v bližini. Za obe nahajališči, pri Zrkovcih in pri Spodnjem Dupleku, je značilno, da nimata nobenih krajinskih ali drugih botaničnih kvalitet. Tudi če človek ne bi vplival na ta rastišča (kar je sredi obdelovalnih površin ali v gramoznici malo verjetno) so ta sredi bujnih ruderalnih sestojev podvržena veliki vegetacijski dinamiki in težko je napovedati, kam in kako hitro pelje sukcesija teh rastišč. Vsekakor predlagava nadaljnje zasledovanje pojavljanja Laxmannovega rogoza na nahajališču pri Zrkovcih (kjer ga po zadnjih opazovanjih ni več zaslediti) in pri Spodnjem Dupleku in seveda iskanje novih nahajališč v bližini. 6. Zahvala Zahvaljujeva se Dr. Giovanellijevi iz Pr-irodoslovnega muzeja v Vidmu (Udine) za ljubeznivo posredovanje herbarijskega podatka iz herbarija MFU, dr. F. Martiniju iz Univerze v Trstu za posredovanje literaturnih podatkov za Furlanijo, prof. dr. T. Wraberju za kritičen pregled rokopisa in A. Bibiču za najdbo in fotografiranje rogoza. 6. Summary Typha laxmcmnii had been found for the first time in two sites in NE Slovenia recently. Both sites, Spodnji Duplck and Zrkovci (SE of Maribor), are exposed to strong anthropogenic impact so most probably occurrence of this new spccies in Slovenian flora is still not stable. On the other hand, in NE Slovenia there are many similar and convenient habitats like abandoned gravel-pits, fishponds ctc, so it is possible that T. laxmannii wit! persist. After a short description of the genus Typha and notes about its treatment in older botanical literature discussing territory of Slovenia, the differences between Lax-mann's cattail and other Central-European cattail species are precisely quoted. As can be seen in the picture, the most important features of Laxmann's cattail are: (1) leaf-blades narrow, (2) male inflorescence longer than female, (3) gap between the inflorescences distinct, (4) pollen grains solitary, (5) female flowers without bracts, (6) stigma narrowly lanceolate and longer than carpofore hairs. Superficially, newly discovered species is possible that this species will become more most similar to T. angustifolia which has long- common also in Slovenia. In addition to NE er female inflorescence with bracts and linear Slovenia, we can expect occurrence also in st!gItla other lowland parts like SW Sub-Mediterra- It seems that T. laxmannii is in an expan- nean part and in Central Slovenia (Pre-Alpine sion from SE towards Central Europe so it is region). 7. Literatura Boissier, E. 1884: Flora orientalis 5. Budak, V. 1975: Vrsta Typha laxmannii Lepech, nova biljka za floru južne Vojvodine. Zboni wir nauke Mat. Sip. 49: 203-206. Budak V. 1986: Typha laxmannii Lepech. In: Diklii, N. (ed.): Flora SR Srbije 10. SANU, Beograd Cook, C. D. 1980: Typha L. In: Tu™ (ed.): Flora Europaea 5 275-276 Cvančara, A. & M. Šourkova 1973: Poznamky k rozä.reni a variabilité Typha laxmannii Lepech v Ceskoslovensku. Preslia 45: 265-275. Dem«!, M 1983: Flora ekskursioniste e Shqiperise. Shtepia botuese e librit shkollor, Tirane Ehrendorfer F (ed.) 1973: Liste der Gefaesspflanzen Mitteleuropas. Gustav Fischer Verlag Stuttgart Engler, A. 1889: Typhaceae. In: Engler, A. & K. Prantl: Die natuerlichen Pflanzenfamll,en 40 15.T97ANKOVSKA 1968: TyPh" !aXma"mi Lepech' * novy drah českoslnvcnskc kveteny. Preslia Fleischmann, A, 1844: Uebersicht der Flora Krain's. Laibach. Gledhill, D. 1989: The Names of Plants. Cambridge University Press, Cambridge Gortani, M. 1906: Flora Friulana. Udine. Gu,nochît, M. & R. de Vümorin 1978: Flore de France 3. Centre national de la recherche scient,f,que, halacsy, e. de 1902: Conspectus Florae Graecae 2. Hayek, A. 1932-33: Prodromus Florae peninsulae Balcanicae 3 Berlin Hooker, J. D. 1893: The Flora of British India, vol. 6. Horvath, F. & al, 1995: Flora adatbazis 1.2. Taxonlist es attribute allomany. Vacratot Kjerguelen, M. 1987: Donnees taxonomiques, nomenclaturales et chorologiques pour une revision de !a tlore de France. Lejeunia, Nouvelle serie 120, Liege. Kronfeld, M.1889: Monographie der Gattung Typha Tourn. (Typhinae Agdh., Typhaceae Schur-Engl.) Verh. zool.-bot. Ges. Wien 39: 89-192. Leonova, TM 976: Obzor vidov roda Typha L. evropejskoj časti SSSR, Novosti sistematiki vyssih rastenij Mabberley, D.J. 1990: The Plant-Book. Cambridge University Press, Cambridge Marttnčič, A, & F. Sušnik 1969: Mala flora Slovenije. CZ, Ljubljana MartinCČ, A. & F. SuSnik 1984: Mala flora Slovenije. Praprotnice in semenke. DZS, Ljubljana Melzer H & T. Barta, 1993: Floristische Neu.gkeiten aus W,en, Niedcioesterrcch und dem Burgenland Verh. Zool.-Bot. Ges. Oesterreich 130 75-94. Melzer, H & E. Bregant, 1991 : Beitraege zur Flora von Friaul-Julisch Venetien und angrenzender gebiete von Venetien und Slowenien. Gortania 13: 103-122. Oberdorfer, E. 1990: Pflanzensoz,ologische Exkursions Flora. Eugen Ulmer Verlag, Stuttgart Pionatti.S. 1982: Flora d'Italia, 3. Edagricole, Bologna. Piskerhik, A. 1951: Ključ za določanje cvetnic in praprotnic, 2. izd. DZS, Ljubljana Riedl, H. 1970: Typhaceae. In: K. H. Rechinger (ed.): Flora Iranica 71. Graz. Ryčin, J. V. 1948: Flora gigrofitov. Sovetskaja nauka, Moskva V'™'uïsR 'ASPhaeeM'1 St "Hil-In: E' M' LaVrenk°(Cd ); F1°ra URSR 2' Vlda™ct™ akademü Wraber, T. & P Skoberne 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varst. nar. ^»myKi. w^if st. ?.*!*».*»'.-^»sot* vate-v^««WWW** Pineto-Vaccinietum austroalpinum Tomažič 1942 v luči novega kodeksa Pineto-Vaccinietum austroalpinum Tomažič 1942 in the light of the new codex Mitja Zupančič Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Novi trg 5, SLO-lOOO Ljubljana, Slovenija Izvleček: Skladno s kodeksom fitocenološke nomenklature smo naredil, korekcijo imena združb Vaccinia myrtüh-Pmetum sylvestris var. geogr. Castanea sativa in Vaccimo myrMli-Pinetun, sylvestris var geogr. Trientahs europaea. 7 AfT7h InaCCOidance with the cod« 01 phytocoenological nomenclature, we have corrected the names of the following plant communities: Vaccinia myrtilH-Pinetun, sylvestris var. geogr. Castanea sa.iva and Vaccmto mymlli-Pmetum sylvestris var. geogr. Trientalis europaea Z raziskavami o kislih rdečeborovih gozdovih je začel Tomažič konec dvajsetih in v začetku tridesetih let. V začetku svojih raziskovanj je ločil dve asociacij i: Pineto-Dicran-etum spurii Tomažič 1932 (mser.) in Pineto-Lycopodietum complanati Tomažič 1932 (mser.). Kasneje je ti dve fitocenozi združil v asociacijo Pineto-Vaccinietum Tomažič 1935 (mser ), nato pa vse acidofilne borove gozdove v Sloveniji združil v asociacijo Pineto-Vaccinietum myrtilli slovenicum Tomažič 1939 (mser.). Leto kasneje je na osnovi 12 fitocenoloških popisov ponovno spremenil ime asociacije v Pineto-Lycopodietum complanati Tomažič 1940 (mser.). Na osnovi obširnejše tabele s 45 popisi in po primerjavi s podobno severozahodno fitocenozo Pineto--Vaccinietum (Kobendza 1930) Br.-Bl. & Vlicger 1939 se je odločil za novo geografsko varianto Pineto-Vaccinietum austroalpinum Tomažič 1942. V šestdesetih letih smo ustrezno poimenovali asociacijo Vaccinio myrtilli-Pinetum sylvestris austroalpinum Tomažič 1942. Z medsebojno primerjavo južnoalpske in severnoevropske fitocenoze je Tomažič ugotovil določeno floristično podobnost in različnost fitocenoz. Floristična analiza je pokazala dokajšnjo različnost med obe- ma fitocenozama (Tomažič 1942: 191-202), na osnovi katere je sklepal o pravilnosti odločitve za novo južnoalpsko geografsko varianto, ki jo šteje celo za samostojno asociacijo. To različnost je prikazal z izbiro značil-nic in razlikovalnic asociacije, kjer je od severnoevropske fitocenoze prevzel le značiln-ico Lycopodium complanatum, dodal pa nove značilnice: Dicranum spurium, Dicranum undulatum (=D. polysetum) in Vaccinium vi-tis-idaea. Ugotavljamo, da se značilnice severnoevropske fitocenoze Melampyrum pratense subsp. vulgatum, Lycopodium complanatum. Lycopodium clavatum in Chimaphila umhel-lata v južnoalpski fitocenozi pojavljajo v podobni ali celo enaki stopnji stalnosti, vendar z različno stopnjo srednje pokrovne vrednosti, zdaj v prid tej zdaj oni fitocenozi. Pri nas manjka le značilnica Pyrola chlorantha. Podobna je ugotovitev glede značilnic južnoalpske fitocenoze. Stopnja stalnosti značilnic Dicranum undulatum in Vaccinium vitis-idaeaje podobna v eni in drugi fitocenozi. Le značilnice Dicranum spurium ni v se-vernoevropski fitocenozi, kar pa ne pomeni, da ni bila spregledana. Iz literature vemo, da se severno od Slovenije pojavlja na suhih peščenih in barjanskih tleh v dolinskih območjih borovih gozdov do 400 m nad morjem (Gams, 1957: 91). Med obema fitocenozama so dokajšne flo-ristične razlike, ki jih navaja Tomažič (1942: 192). Med drugimi so po našem mnenju najbolj značilne za južnoalpsko fitocenozo naslednje južnoevropske oziroma južnoevropsko-ilirske vrste: Castanea šaliva, Erythronium dens-canis, Crocus napolitanus in Euphorbia carniolica. Te vrste predlagamo za razlikovalnice južnoalpske fitocenoze in poimenujemo geografsko varianto v smislu novega kodeksa Vaccinio myrtilli-Pinetum sylvestris Kobendza 1930 var. geogr. Castanea sativa (Tomažič 1942) nom. nov. hoc loco; bazionim: Vaccinio myrtilli-Pinetum austroalpinum Tomažič 1942 (Art. 2b, 34); nomenklaturni tip: Tomažič (1942: tabela, popis - 31) neotypus hoc loco. Geografsko varianto smo že tako poimenovali v članku Vegetacijski karti potencialno-naravne in realne vegetacije v merilu 1:500 000 (Zupančič & al. 1995). Geografsko varianto Vaccinio myrtilli-Pinetum sylvestris var. geogr. Castanea sativa uvrščamo v zvezo Dicrano-Pinion (Libbert 1932) Matuszkiewicz 1962. Sevemoevropsko fitocenozo, poleg drugih (Tomažič, 1942: 192), izrazito ločita od južnoalpske geografske variante dve arktično--nordijski vrsti: Trientalis eumpaea in Lin-naea borealis. Predlagamo, da sta ti dve vrsti razlikovalnici sevemoevropske geografske variante in bi jo poimenovali Vaccinio myrtilli--Pinetum sylvestris Kobendza 1930 var. geogr. Trientalis europaea (Kobendza 1930) nom. nov. hoc loco; bazionim: Pineto-Vac-cinietum (Kobendza 1930) Br.-Bl. & Vlieger 1939 (Art. 2b, 34); nomenklaturni tip: Br.-Bl. & Vlieger (1939: tabela 6c, Pineto-Vac-cinietum myrtilli aretostaphyletosum, str. 66) Na koncu naj omenimo še Tomažičevo misel o reliktnosti združbe Vaccinio-Pinetum var. geogr. Castanea sativa (Tomažič, 1942: 180). O reliktnosti združb ne moremo govoriti, na kar je opozoril Šercelj (1963), zaradi nenehnega razvoja vegetacije skozi čas. V združbah se pojavljajo nekatere rastlinske vrste iz minulih obdobij, ki so iz starejših geoloških obdobij po poledenitvi (npr. praebo-real, boreal), večina rastlinstva pa seje med obdobji spreminjala in prilagajala trenutnim ekološkim razmeram. Vsaka združba ima skozi daljši ali krajši Čas svoj nenehni razvoj. Dinamičnost združbe Vaccinio-Pinetum var. geogr. Castanea sativa se zrcali v pojavljanju drevesnih vrst: Quercus petraea, Q. robur, Castanea saliva, Fagus sylvatica, C.arpinus betulus, Ulmussp., Sorbus aucuparia, S. aria, Prunus avium, Pyrus communis, Picea abies idr., ki teži k novim optimalnejšim oblikam lltocenoz, če so za to dane ekološke razmere. Summary According to the new Codex we rename the phytocoenosis Vaccinio myrtilli-Pinetum austroalpinum Tomažič 1942 into the geographic variant Vaccinio myrtilli-Pinetum sylvestris Kobendza 1930 var, geogr. Castanea sativa (Tomažič 1942) nom. nov. hoc loco; Basionym: Vaccinio myrtilli-Pinetum austroalpinum Tomažič 1942 (Art. 2b, 34); No-menclationis typus: Tomažič (1942: table, releve 31) neotypus hoc loco. The differential species of the geographic variant are: Castanea sativa, Erythronium dens-canis, Crocus napolitanus, and Euphorbia carniolica. We define the north European phytocoenosis Vaccinio myrtilli-Pinetum (Kobendza 1930) Br.-Bl. & Vlieger 1939 as the geographic variant Vaccinio myrtilli-Pinetum sylvestris Kobendza 1930 var. geogr. Trientalis europaea (Kobendza 1930) nom. nov. hoc loco; Basionym: Pinelo-Vaccinietum (Kobendza 1930) Br.-Bl. & Vlieger 1939 (Art. 2b, 34); Nomenclationis typus: Braun-Blanquet & al. (1939: table 6c - Pineto-Vaccinietum myrtilli aretostaphyletosum, pag. 66). The differential species of the geographic variant are: Trientalis europaea and Linnaea borealis. We nowadays no more consider the asso- nea sativa to be a relict phytocoenosi: ciation Vaccinio-Pinetum var. geogr. Casta- Literatura Braln.blan-OUET, .t., g. Siss.ngh, J. vliegkr, 1939: Klasse der Vaccinio-Piceetea. Prodromus der Pflanzengesellschaften.Comite International du Prodrome Phytosociologique, 6. Gams, H., 1957: Kleine Kryptogamenflora, Stuttgart. šercb1j, A., 1963: Razvoj wurmske in holocenske vegetacijo v Sloveniji- Razprave IV. razreda SA7U 7361-418 + 4 tab. Ljubljana. TOMA21Č, O., 1942: Asociacije borovih gozdov v Sloveniji, II. Acidofilni borovi gozdovi Razprave matematično-prirodoslovnega razreda akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani 2- 161-740 -i- 1 priloga. Ljubljana. Zupančič, M., L. Marinček, A. Seliškak: Karti potencialno naravne in realne vegetacije Slovenije v merilu 1:500 000 + 2 karti,- Nacionalni atlas Slovenije, (v tisku). Notulaelo Pft H 28. Asperula taurina L. Nova nahajališča v dolini Soče med Kobaridom in Tolminom New localities in the Soča Valley between the towns of Kobarid and Tolmin 9746/3 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, logi in grmišča belega gabra od Mosta na Nadiži (mejni prehod) navzdol ob reki do Krasa, okoli 350 m nm. v. ter ob kolovozu (odcepi se na drugi serpentini ceste od mejnega prehoda) v severozahodni smeri, v sestoju sive jelše in velikega jesena, okoli 400 m nm. v. Leg. & det. B. Čušin 13. 9. 1996, ZRC 9746/2 (UTM UM72): Slovenija, Breginjski kot, ob potoku Cerkovnik (med Homcem in Sedlom), okoli 400 m nm. v., Asperulo-Carpinetum. Det. B. Čušin, junij 1996, avtorjev popis. 9746/2 (UTM UM82): Slovenija, Breginjski kot, grapa potoka Gostenk (med Borjano in Stanoviščem), okoli 400 m nm. v., grmišče. Det. B. Čušin, junij 1996, avtorjev popis. 9746/2 (UTM UM82): Slovenija, Breginjski kot, ob potokih in v senčnih grapah v okolici domačije Mokar, v grapah Rakuščka in Suhega potoka pod Borjano, okoli 300 do 350 m nm. v., Asperulo-Carpinetum, Hacquetio-Fraxinetum s. lat. Leg. & det B Čušin 30 8 1996, ZRC. 9747/1 (UTM UM92): Slovenija, Zgornje Posočje, začetek Stoiovega grebena nad Kobaridom: pod vzpetino Baba (772 m), okoli 670 m nm. v., pionirski gozd belega in črnega gabra na rastišču asociacije Ostryo-Fagetum, Predela, okoli 740 do 820 m nm. v., pionirski gozd na rastišču asociacije Lamio orvalae-Fagetum. Leg. & det. 1. Dakskobler, 21.5.1996, ZRC. 9747/4(UTM UM91): Slovenija, Zgornje Posočje, Kolovrat, vznožje pobočja ob cesti v zaselek Foni, okoli 200 do 250 m, pobočni grušč, Hacquetio-Fraxinetum. Leg. & det B Čušin & I. Dakskobler, 23. 5. 1996, ZRC. 9747/4 (UTM UM9I): Slovenija, Zgornje Posočje, Kolovrat, Tbin, hudourniški vršaj na levem bregu grape, okoli 270 m nm. v., Hacquetio-Fraxinetum. Leg. & det. I. Dakskobler 5 5 1995, ZRC. ' ' 9747/4 (UTM UM92): Slovenija, Zgornje Posočje, grapa Ročice pri Ladri, na več krajih na desnem bregu potoka, 250 do 400 m nm. v., Asperulo-Carpinetum. Del. I. Dakskobler, 17. 7. 1995, avtorjev popis. 9747/4 (UTM UM92): Slovenija, Zgornje Posočje, pri Sv. Lovrencu, ob potoku vzhodno od griča in v vznožju sosednje vzpetine, 200 do 230 m nm. v., Asperulo-Carpinetum Det I Dakskobler, 24. 5. 1996, avtorjev popis. 9747/4 (UTM UM92): Slovenija, Zgornje Posočje, V Kamnih, GabriČje, vse do Suhega potoka, okoli 200 do 350 m nm. v., vršaj, apnenčasta groblja, Asperulo-Carpinetum, Hacquetio-Fagetum, razmeroma pogosta. Det. I. Dakskobler, 24. 5. 1996, avtorjev popis 9747/4 (UTM UM92): Slovenija, Zgornje Posočje, Selce, manjša grapa ob kolovozu Selce-Vrsno, okoli 400 m nm. v„ Asperulo-Carpinetum. Det. Igor in Ljudmila Dakskobler, 18. 10. 1995, popis avtorjev. 9748/3 (UTM UM91): Slovenija, Zgornje Posočje, jugozahodno vznožje Mrzlega vrha med vasema Gabrjc in Volarje (nad Glažarjem), okoli 300 m nm. v., kamniti žleb v pobočnem grušču (dolomit z roženci), robidovje ob gozdni vlaki, okoliška gozdna združba Asperulo- Carpinetum. Leg. et. det. I. Dakskobler, 6. 5. 1996, ZRC. 9748/3 (UTM UM91): Slovenija, Zgornje Posočje, Sopotnica (Gabrje), z gruščem zapolnjena dolinica na desnem bregu grape, okoli 550-600 m nm. v., Hacquetio-Fraxinetum. Leg. & det. J, Dakskobler, 25. 5. 1995, ZRC. SI. 1: Razšiijenost vrste Asperula laurina L. v Sloveniji Fig. 1: Distribution of Asperula taurina L. in Slovenia MartinCič (1984: 498) pri razširjenosti turinske perle omenja alpsko in submediteransko fitogeografsko območje Slovenije. V prvem raste v Breginjskem kotu (M. Wraber 1963 -LJU, 1965, Černic, Poldini & T. Wraber 1966, T. Wraber 1971, Čušin 1996) in v okolici Kobarida, kjer jo omenjata že Krašan (1867: 353) in Becsc (1907: 55). Zirnich (Cohrs 1954: 125, Mezzena 1986: 360) jo je nabral pri Sužidu in Kobaridu (9747/3) ter med vasema Idrsko in Kamno (9747/4), T. Wraber in Lovka pa v gozdu pri vasi Idrsko (1970 - LJU). Mikuletk* (1978) omenja nahajališča na desnem bregu Soče nekoliko nižje od Trnovega ob Soči (9747/ 1), na desnem bregu Soče nasproti Kamnega (9747/4) ter nad cesto Tolmin-Kobarid na pobočjih Kolovrata (blizu vasi Volarje - 9747/4, ustno sporočilo 29. 3. 1996). Nahajališči ob grapi Tbin in ob cesti v zaselek Foni sta torej v tistem delu Kolovrata, kjer sta turinsko perlo našla že Zirnich in Mikuletič. Na pobočjih bližje Tolminu, pod Hlevnikom in Sv. Jakobom, je doslej nisem opazil. Prav tako raztreseno je turinska perla razširjena na levem bregu Soče med Kobaridom in Tolminom. To potrjujejo nahajališča ob Ročici, pri Sv. Lovrencu in Kamnem, nad vasjo Selce in tudi nahajališči, ki sta doslej Tolminu najbližje, na jugozahodnem vznožju Mrzlega vrha nad domačijo Glažar in ob grapi Sopotnice nad vasjo Gabrje. Rastišča zgoraj naštetih novih nahajališč so si zelo podobna. Turinska perla v dolini Soče med Kobaridom in Tolminom navadno raste na vlažnih in zelo skeletnih koluvijalnih tleh v podgorskem pasu (200 do 700 m nm. v.). Geološka podlaga je največkrat pobočni grušč. Raste v združbi velikega jesena in gorskega javorja (Hacquelio-Fraxinetum s. lat.) in v drugotnih gozdovih belega gabra in drugih listavcev na potencialnih rastiščih podgorskega bukovja (As- perulo-Carpinetum). V podobnih združbah (Asperulo taurinae-Carpinetum, Fraxino-Alne-tum incanae) in v istem višinskem pasu jo je M. Wraber (1965) našel ob Nadiži v Bregin-jskem kotu. Na nekoliko drugačnih rastiščih, že v spodnjem gorskem pasu (600 do 800 m nm. v.), turinska perla uspeva na začetku Stolovega grebena nad Kobaridom. Turinska perla po podatkih iz literature (Krašan 1863: 360, Pospichal 1897-99: 696-697, Zirnich in Mezzena 1986: 360) uspeva tudi v okolici Gorice, v Goriških Brdih (Podsabotin, Kojsko) in pri Solkanu (pod vzpetino Katarina - sedaj Kekec) ter pri Vrhpolju v Vipavski dolini. Zaradi Pospichalove opombe, da je ta vrsta pogostejša višje v dolini Soče, bo treba njeni razširjenosti v Posočju še posvetiti pozornost. Literatura Bbck, G. 1907: Vegetationsstudien in den Ostalpen. 1. Die Verbreitung der mediterranen, illyrischen und mitteleuropäisch-alpinen Flora im Isonzotale. Sitzungber. d. Akad. d. Wiss. Wien, Mathem-naturw Kl., Bd. 116: 1-96 (1439-1534), Wien. Cohrs, A. 1954: Beiträge zur Flora des nordadriatischen Küstenlandes. Feddes Repertorium (Berlin) 56(2): 97-143. Čerkic, D., L. Poldini & T. Wraber 1966: Erborizzazioni nelle Prealpi Giulie del Torre Boll Soc Adrial Sei. Nat. Trieste (Trieste) 54(4): 3-7. Krašan, F. 1863: Beiträge zur Flora der Umgebung von Görz. Österr. Bot. Zeitschr 13(11)- 345-361 13(12): 385-396. Krašan, F. 1867: Eine Exkursion in die Gebirge von Tolmein und Karfreit. Osten. Bot Zeitschr 17- 348359. MartinCiC, A. 1984: Rubiaceae. V. MartinCiC, A„ F. SuäNlK: Mala flora Slovenije, s. 496-504, DZS, Ljubljana. Mezzena, R. 1986: L'eibario di Carlo Zimich (Ziri). Atti Mus. civ. Stor. nat. Trieste 38(1): 1-519, Trieste. MikuletiC, V. 1978: Novo nahajališče turinske perle {Asperuh taurina L.). Soški gozdar (Tolmin) 14( 12): 40. Pospichal, E. 1897-1899: Flora des Österreichischen Küstenlandes. I-Il, Franz Dcuticke. Leipzig-Wien. Wraber, M. 1965: Gozdna vegetacija ob gornji Nadiži z ekološkega, fitocenološkega in ekonomskega vidika. Elaborat. Biološki inštitut SAZU, Ljubljana, 36 s. Wraber, T. 1971: Floristika v Sloveniji v letih 1969 in 1970. Biološki vestnik (Ljubljana) 19: 207-219. Igor Dakskobler 29. Campanula marchesettii Witasek Novo, doslej najbolj severno nahajališče ilirskega endemita New, up to now northernmost locality of the Illyrian endemic 9947/4 (UTM UL99): Slovenija, Srednje Posočje, severni del Sabotina (Nad Dolgim hribam), 400 do 500 m nm. v., apnenec, Genista sericeae-Seslerietum kalnikensis, Amelanehiero-Ostryetum. Leg. I. Dakskobler, 29. 9. 1994, det. L. Poldini 27. 3. 1995, ZRC. Doslej znano najbolj severno nahajališče ilirskega progresivnega endemita Campanula marchesettii je. bil Čaven na robu Trnovskega gozda (T. Wrabf.r & Skobernf. i 989: 79). Jeseni leta 1994je prvi avtor (I. Dakskobler) ob popisovanju rastlinstva v severnem delu Sabotinana grebenu nabral zvončico, ki jo je na prvi pogled določil za vrsto Campanula rotundifolia. Naslednjo pomlad (27.3.1995) seje o flori in vegetaciji Sabotina v Trstu pogovarjal z drugim avtorjem (L. Poldinijem). Ta jeomenjeno zvončico, po primerjavi s herbarijskimi primerki z Nanosa, določil za vrsto Campanula marchesetti. O njenem uspevanju na Sabotinu je domneval že prej, saj jo je necvetočo opazil v severnem delu grebena. Pravilnost določitve je kasneje, 26. 3. 1996, v ljubljanskem univerzitetnem herbariju potrdil tudi prof. T. Wraber. Marchesettijevo zvončico smo doslej našli le v severnem oz. severozahodnem delu Sa-botinovega grebena (najjužneje pri koti 516 m nad žel. postajo Šentmaver). Raste v asociacijah Genisto sericeae-Seslerietum kalnikensis (vikariantna oblika asociacije Genisto sericeae-Seslerietum juncifoliae) in Amelanchiero-Ostryetum, torej na kamnitih traviščih in v prav tako kamnitih nizkih svetlih gozdičih črnega gabra, maiegajesena, puhastega hrasta, trikrpegajavorja in lipe. Po Marchesettijevih podatkih (Lona 1952: 139) naj bi vrsta Campanula marchesettii rasla tudi na Sv. Valentinu. Na grebenu Sv. Valentin - Sabotin in okoli glavnega vrha Sabotina je doslej nismo opazili, pač pa je v tem delu pogosta vrsta Campanula justiniana. Literatura Lona, C. 1952: La flora delle Alpi Giulie nell'Orto botánico alpino "Juliana" di Alberto Bois de Chesne. Atti Mus. Civ. Stor. Nat. Trieste 18: 125-264, Trieste. Wraber, T. & P. Skoberne 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave (Ljubljana) 14-15: 1-429. Igor Dakskobler & Livio Poldini 30. Cortusa matthioli L. Novo nahajališče na območju Porezna (Julijske Alpe) New locality in the area of Mt. Porezen (the Julian Alps) 9749/4 (UTM VM21): Slovenija, zgornja Baška dolina, povirje Batave pod Črnim vrhom, 900 do 1000 m nm. v.,koluvij ob žlebovih in grapah, Adenostylo glabrae-Cortusetum maithiolii. Det. I. Dakskobler, 2. 6. 1994, avtorjev popis. 9849/2 (UTM VM11): Slovenija, zgornja Baška dolina, Špičnokova grapa, okoli 900 m nm. v., vlažen previs ob manjšem slapu, Adenostylo glabrae-Cortusetum maithiolii. Det. 1. Dakskobler, 26. 6. 1994 in 14. 5. 1995, avtorjev popis. Nahajališče Matthiolijeve kortuzovke (rdečih zvončkov) na severnih pobočjih Črnega vrha (1377 m) in Špičnoka (1287 m) - 9849/2 smo podrobneje opisali pred leti (Dakskobler & Mayer 1992). Do takrat smo to vrsto našli v višinskem pasu od okoli 1000 do 1350 m. Pri nadaljnj ih raziskavah smo jo opazili tudi nižje, vse do nadmorske višine okoli 900 m. Najnižja nahajališča nad Batavo so že v drugem kvadrantu srednjeevropskega kartiranja flore - 9749/4. Približno v isti nadmorski višini, okoli 900 m, sem kortuzovko našel tudi na prisojni (jugozahodni) strani grebena Črni vrh - Špičnok, v Špičnokovi grapi. Ta grapa se nižje, po združitvi s Hejblarjevo grapo, imenuje Lajtna grapa. V Bačo se izliva pri Mahorcu. Medtem ko je nahajališče nad Batavo razmeroma obsežno in bogato, v previsu ob manjšem slapu v Špičnokovi grapi raste le okoli deset rastlin. Slap je najbrž nastal, ko seje v grapo zagozdil velik apnenčast podomi blok. Nižje so plasti skrilavega glinovca. Kortuzovka raste pod vlažnim previsom na levem bregu grape, na koluvijalno-deluvijalnih tleh (preperini apnenca, laporja in skrilavega glinovca). Površina nahajališča je okoli 10 m2. Spremljevalne vrste so: Arabis alpina, Galeob-dolonflavidum, Mycelis muralis, Viola biflora, Cystopteris fragilis, Veronica urticifolia, Car-damine trifolia idr., ob robu tudi Scopolia carniolica in Aconilum degenii subsp.paniculatum. Okoliške gozdne združbe so predalpsko jelovo bukovje (Homogyno sylvestris-Fagetum) na levem bregu in zmerno kisloljubno bukovje (Luzulo-Fagetum) ter toploljubno bukovje (Os-tryo-Fagetum) na desnem bregu grape. Nekaj rastlin raste tudi pod podobnim previsom, nekaj metrov nižje, na desnem bregu grape, na površini 4 m2. Tu so spremljevalke Vtola biflora, Lamium orvala, Campanula tra-chelium, Scrophularia nodosa, Adenostyles glabra idr. To rastišče ni povsem naravno, saj opazimo ostanke nekdanjega kurišča, v nizek zid zloženo kamenje ob robu previsa. V neposredni bližini spodnjega nahajališča se konča gozdna vlaka (razširjeni nekdanji kolovoz). Ne višje in ne nižje v Špičnokovi grapi kortuzovke nisem opazil. Ker je opisano nahajališče v drugem povodju, je povsem ločeno od nahajališča pod Črnim vrhom. Res pa je, da na grebenu med Črnim vrhom in Spičnokom, na začetku strmega žleba, ki se spušča v Batavo, nekaj rastlin raste (in cveti) tudi na prisojno stran, s katere se vode spirajo že v Špičnokovo grapo. Za uspevanje rdečih zvončkov v tej grapi je najbrž odločilna hladna mikroklima v vlažnem previsu. Nanjo gotovo vpliva človek s svojo dejavnostjo v neposredni okolici. Ob in po izgradnji vlake so npr. pod in nad slapom posekali nekaj dreves, zato je okolica previsa postala bolj odprta. V preteklosti ti vplivi (sečnja in spravilo lesa po grapi) niso bili usodni. Bo tako tudi v prihodnje? Vsekakor nahajališče kortuzovke v Špičnokovi grapi kljub skromnosti in dejstvu, da preko hriba raste na večjem območju, zasluži zaščito. Pri tem bo potrebno soglasje in razumevanje lastnikov tukajšnjih gozdov. Literatura: Dakskobler, L, E. Mayer 1992: Corlusa mallhioli L. am Stldostrand der Alpen. Razprave 4. raz. SAZU 33(5): 115-146, Ljubljana. Igor Dakskobler 31. Pulmonaria stiriaca Kerner Nova nahajališča na zahodnem robu areala (submediteransko in predalpsko območje Slovenije). New localities in western part of distribution area (sub-Mediterranean and prae-Alpine region of Slovenia). 9947/3 (UTM UL89): Slovenija, Goriška Brda, Belski potok, 200 do 250 m nm. v., eocenski fliš, Seslerio autumnalis-Fagetum, Ornithogalo-Fagetum. Leg. & det. I. Dakskobler, 28. 4. 1992, ZRC. 9947/3 (UTM UL89): Slovenija, Goriška Brda, nad potokom Šebeč (Zagnojevik), okoli 150 do 200 m nm. v., eocenski fliš, Ornithogalo-Fagetum, Seslerio autumnalis-Fagetum. Leg. & det. I. Dakskobler, 12. 5. 1992, ZRC. 9849/1 (UTM VM11): Slovenija, Baška dolina, Rore pri Hudajužni, nad potokom Porezen, okoli 400 m nm. v., skrilavi glinovci in peščenjak, pionirski gozd (potencialni gozdni združbi Luzulo-Fagetum, Hacquetio-Fraxinetum). Leg. &det. I. Dakskobler, 8. 5. 1994, ZRC 3237, 3238. 9849/2 (UTM VM11): Slovenija, Baška dolina, nad potokom Porezen (ob cesti Hudajužna-Zakojca), okoli 400 m nm. v., skrilavi glinovci in peščenjak, Luzulo-Fagetum. Leg. & det. I. Dakskobler, 8. 5. 1994, ZRC 3239, 3240. SLOVENIJA • HerbartJgJtl pudatkl: LJU.ZRC O Lileraiurni podatki: KKKKFK 1878. Kraíajj IKSO. 1882. PAUU* 1902. Bit* 1V07. Hayek I956.T. Wrabeb 1971. 0 10 20 30 km SI. 1: Razširjenost vrste Pulmonaria sliriaca Kemer v Sloveniji Fig. 1: Distribution of Pulmonaria sliriaca Kemer in Slovenia E. Mayer (1952: 198) za štajerski pljučnik piše, daje raztreseno razširjen na Gorenjskem, Štajerskem, Dolenjskem in v ljubljanski okolici ter redek na Primorskem in Koroškem. Mar-tinčič (1984: 411) pri razširjenosti te vrste našteva alpsko (Karavanke, Pohorje), predalpsko, dinarsko in preddinarsko fitogeografsko območje. Po tem sklepam, da navedbe iz prejšnjega stoletja o najbolj jugozahodnih nahajališčih tega vzhodnoalpskega endemita v dolini Soče pri Gorici (Kerner 1878: 39) oziroma v listnatih gozdovih flišnega gričevja Goriške (KraŠan 1880: 212, 1882; 232-233) v poznejšem času niso bile potrjene. Gams(1975: 2219) se verjetno sklicuje na Kernerjev podatek. Tega omenja tudi Pionatti (1982: 410) in dodaja, da novejših najdb v mejnem območju ob Soči ni. Potrditev, da štajerski pljučnik v submediteranskem območju Slovenije raste še danes, smo našli v severnih Goriških Brdih, na osojnih pobočjih nad grapama Šebeča in Belskega potoka. Rastišče je bukov gozd (iOrnithogalo-Fagetum, Seslerio autumnalis-Fagetum, krajevno tudi Luzulo-Fagetum) na precej globokih evtričnih, redkeje distričnih rjavih tleh na paleocenskem flišu. Prav tako na robu areala je nahajališče štajerskega pljučnika nad potokom Porezen pri Hudajužni, v zahodnem predgorju Porezna, ob stiku predalpskega z alpskim fitogeografskim območjem (po M. WRABER-ju 1969). Literatura: Gams, H. 1975: Boraginaceae. V IIegi, G.: Ilustrierle Flora von Mitteleuropa V(3), 2. Aufl., s. 21222232, Paul Parey, Berlin & Hamburg. Kerner, A. 1878: Monographia Pulmonanarum. Oeniponte (Innsbruck)! 51 s. Krašan, F. 1880: Vergleichende Übersicht der Vegetationsverhältnisse der Grafschaften Görz und Gradišča. Österr. Bot. Zeitschr. 30: 175-182, 209-217, 244-250, 281-286, 314-320, 357-362, 388-393. KraSan, F. 1882: Die Erdwärme als pflanzengeographischer Factor. V: Engler, A. (ur.): Botanische Jahrbücher für Systematik, Pflanzengeschichte und Pflanzengeographie 2, s. 185-255, W. Engelmann, Leipzig. MartinCič, A. 1984: Boraginaceae. V. MartjnüC, A., F. SuSmk: Mala flora Slovenije, s. 405-416, DZS, Ljubljana. Maver, F. 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. Dela 4. razr. SAZU 5 (Inštitut za biologijo 3), Ljubljana, 427 s. PiCNATTi, S. 1982: Flora d'ltalia. Edagricole, Vol. 2, Bologna. Wraber, M. 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17: 176-199. Igor Dakskoblfr Acer obtusatum W. & K. ex Willd.: Slovenija, dolina Raše, 0249/2 (UTM VL16); osojna pobočja Grižanskega (Griškega) potoka, 350 do 450 m nm. v., Seslerio autumnalis-Fagetim, Seslerio autumnalis-Ostryetum. Leg. & det. i. Dakskobler, 24. 10. 1995, ZRC. Novo nahajališče v submediteranskem območju. - Slovenija, dolina Raše, 0249/4 (UTM VL16); prisojna in osojna pobočja nad sotesko Raše, okoli 320 do 550 m nm. v. Topokrpi javor je pogost v asociacijah Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae ostryetosum, Seslerio autumnalis-Ostryetum in Seslerio autumnalis-Fagetum, redkejši je v asociacijah AmeIanchiero-Ostiyetum, Hacquetio-Fagetum in Lamio orvalae-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 24. 10. 1995, 20. 8. 1996, avtorjevi popisi. Novo nahajališče v submediteranskem območju. Aconitum angustifolium Bernh.: Slovenija, predgorje Julijskih Alp, 9847/2 (UTM UM91); Kolovrat, opuščeni pašniki ob cesti nad Livškimi Ravnami (pod Kukom in Nagnojem), okoli 1100 m nm. v. Det. Igor in Ljudmila Dakskobler, 30. 7.1995, popis avtorjev. Potrditev nahajališča endemične vrste. Tikson Aconitum napellus za to območje omenja že F. Krašan (1867: 352). - Slovenija, Julijske Alpe, 9648/3 (UTM UM93); Vrsnik (Črča, pod Zjabci), Zjabci, pl. za Črnim vrhom, Vovenk, Črni vrh, 700 do 1550 m nm. v., opuščeni pašniki, gozdni robovi in jase, opuščena planina, združbe melišč. Det. I. Dakskobler, 7. 9. 1995, 18. 7. in 23. 7. 1996, avtorjevi popisi. Nova nahajališča endemične vrste. Op.: V Rdečem seznamu (T. Wraber & Skoberne 1989:39) je že znano nahajališče v bližini - Pl. za Skalo (T. Wraber 1962) uvrščeno v napačen kvadrant - 9648/1 (v tem kvadrantu ozkolistna preobjeda raste na Planini v Plazeh (UTM VM03) - Tone Kravanja, ustno sporočilo 23. 7. 1996). V kvadrantu 9648/3 raste tudi v dolini Lepene, nad planinskim domom, okoli 800 m nm. v,, Anemono-Fagetum. Det. Igor inLjudmilaDAKSKOBLER, oktober 1995 (glej tudiDruškovič & Lovka - Biološki vestnik 40/3-4, str. 152). Asplemum adiatttum-nigrum L.: Slovenija, jugozahodno predgorje Julijskih Alp 9747/1 in 9747/3 (UTM UM92); vznožje Starijskega vrha nad cesto Kobarid-Staro Selo, okoli 300 do 350 m nm. v., pobočni grušč, Asperulo-Carpinetum. Leg & det. L Dakskobler, 21.5. 1996, ZRC. Dopolnilo k novim nahajališčem v južnih Julijskih Alpah, glej Hiadnikia 2 (1994): 21-22. - Slovenija, južne Julijske Alpe, 9747/4 (UTM UM92); Ladrski vrh pri Kobaridu, 200-450 m nm. v., apnenec, Asperulo-Carpinetum, Seslerio albicantis-Ostryetum. Leg. & det. I. Dakskobler, 17.7. 1995, ZRC. Dopolnilo k novim nahajališčem v južnih Julijskih Alpah, glej Hiadnikia 2 (1994): 21-22. - Slovenija, južne Julijske Alpe, 9747/4 (UTM UM92); pod Gregorčičevim slapom (nad potokom Brinta, povodje Volarje), 350 m nm. v., pobočni grušč, Ostryo-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 8.8. 1995, avtorjev popis. Dopolnilo k novim nahajališčem v južnih Julijskih Alpah, glej Hiadnikia 2 (1994): 21-22. - Slovenija, južne Julijske Alpe, 9748/3 (UTM UM91); jugozahodna pobočja Mrzlega vrha nad vasema Gabrje in Volarje, 250 do 600 m nm. v., pobočni grušč, dolomit, apnenec, roženci, Asperulo-Carpinetum, Hacquelio-Fagetum, Ostryo-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 6. 5. 1996, avtorjev popis. Dopolnilo k novim nahajališčem v južnih Julijskih Alpah, glej Hiadnikia 2 (1994): 21-22. - Slovenija, južne Julijske Alpe, 9748/3 (UTM UM91); prisojna pobočja Vodela (1053 m) nad Doljami, okoli 500 m nm. v., pobočni grušč, Asperulo-Carpinetum. Leg. & det. I. Dakskobler, 25.5.1995, ZRC. Dopolnilo k novim nahajališčem v južnih Julijskih Alpah, glej Hladnikia 2 (1994): 21-22. - Slovenija, Vipavska dolina, 0048/1 (UTM UL99); izvir Lijaka, okoli 150 m nm. v., pobočni grušč,Seslerioautumnalis-Ostryetum. Leg. &det. I.Dakskobler, 18. 9. 1995,ZRC.Novo nahajališče v submediteranskem območju. - Slovenija, dolina Raše, 0249/2 (UTM VL16); osojna pobočja Grižanskega (Griškega) potoka, okoli 380 m nm. v., apnenec, Seslerio autumnalis-Ostiyetum. Leg. & det. I. Dakskobler, 24. 10. 1995. Novo nahajališče v submediteranskem območju. Aster bellidiastrum (L.) Scop. : Slovenija, dolina Idrije, 9947/1 (UTM UM80); ob reki Idriji pri Golem Brdu, okoli 120 m nm. v., vlažne senčne skale nad tolmunom Idrije. Det. I. Dakskobler, 4. 5. 1995, avtorjev popis in fotografski posnetek. Novo nahajališče v predalpsko-submediteranskem območju. - Slovenija, Srednje Posočje, 9947/4 (UTM UL99); osojna pobočja v severnem delu Sabotina (pod Sv. Primožem - Nad Dolgim hribom) - vlažen žleb, po katerem ob deževjih teče voda, okoli 180 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 3. 5. 1995, avtorjev popis. Novo nahajališče v predalpsko-submediteranskem območju (nahajališče na Sabotinu, ki ga omenjaBECK 1907: 15, je najbrž v kvadrantu 0047/2). - Slovenija, Julijske Alpe, spodnja Baška dolina, 9848/2 (UTM VM01); grapa Sopote pod Podmelcem, vlažne dolomitne skale, okoli 240 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 2. 5. 1995, avtorjev popis. Novo dolinsko nahajališče v predgotju Julijskih Alp. Aurinia petraea (Ard.) Schur (=Alyssum petraeum Ard.): Slovenija, Julijske Alpe, Krnsko pogoije, 9748/3 (UTM UM92), Slemenske peči (južne strmali Rdečega roba), nad potjo med planino Sleme in planino Javorca, okoli 1250 m nm. v., redko v skalah in grušču v pasu zgomjegorskega bukovja. Leg. & det. I. Dakskobler, 26. 7. 1996, ZRC. Novo nahajališče v Julijskih Alpah. Botrychium virginianum (L.) Sw.: Slovenija, Zgornje Posočje, Tolminsko, 9748/3 (UTM UM91); Barke - severno vznožje Hlevnika (886 m) nad Hlevsko skupnostjo Volarje (pobočje se na starih kartah imenuje Senice!), okoli 240 m nm. v., pobočni grušč, koluvijalna rjava tla,Lamio orvalae-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 22. 6.1995, avtorjev popis in fotografski posnetek (opazil le eno rastlino samo s sterilnim delom lista). Naslednje leto (24. 5. 1996) sem jo našel v bližini - v vznožju Hlevnika nasproti vasi Volarje - 220 m nm. v., apnenec, pobočni grušč, rendzina, Lamio orvalae-Fagetum, prav tako le eno rastlino samo s sterilnim delom lista. Novo nahajališče redke vrste. Celtis australis L. Slovenija, Goriška Brda, 9947/1 (UTM UM80); Golo Brdo, okoli 130 m nm. v., grmišče nad cesto Golo Brdo-Senik, potencialno Ostryo-Quercetum pubescentis, nekaj grmov in eno drevo, tudi v bližnjih gozdnih omejkih. Det. I. Dakskobler, 16. 5. 1996, avtorjev popis. Novo nahajališče redke vrste. - Slovenija, Tržaško-komenski Kras, 0148/3 (UTM UL97); Spodnje Gmajne pri Temnici, okoli 400 m nm. v., ob kolovozu skozi kraško gmajno. Det. I. Dakskobler, D. Trpin, B. Vreš, 18. 5. 1995, popis avtorjev. Novo nahajališče redke vrste. - Slovenija, Tržaško-komenski Kras, 0148/3 (UTM UL97); Gorjansko, gozdni omejek med cesto in njivo. Det. I. Dakskobler, D. Trpin, B. Vreš, 18. 5. 1995, popis avtorjev. Novo nahajališče redke vrste. Daphue laureola L.: Slovenija, Julijske Alpe, zgornja Baška dolina, 9749/4 (UTM VM11); Koubl, greben med reko Bačo in grapo Driselpoha, okoli 500 do 550 m nm. v., ploščasti apnenec, Ostryo-Fagetum, Asperulo-Carpinetum. Det. 1. Dakskobler, 16. 6.1989, avtorjev popis. Novo nahajališče v Julijskih Alpah. - Slovenija, Julijske Alpe, spodnja Baška dolina, 9848/2 (UTM VM01); nad Sopoto pri Podntelcu, okoli 350 m nm. v., dolomit z roženci, primes skrilavega glinovca, Hacquetio-Fagetum s. lat. Det. I. Dakskobler, 19. 5.1986, avtorjev popis. Novo nahajališče v Julijskih Alpah. - Slovenija, Julijske Alpe, Tolminsko, 9848/2 (UTM VM01); dolina Godiče, 250 do 400 m nm. v., pionirski sestoji črnega gabra na podomem skalovju, tako ob sami grapi kot na pobočjih, tudi pri slapu Beri. Det. I. Dakskobler, 5. 7. 1993, avtorjev popis. Novo nahajališče v Julijskih Alpah. - Slovenija, Julijske Alpe, Tolminsko, 9748/3 (UTM UM91); pobočja ob grapi Sopotnica pri Gabrjah, vse do nm. v. okoli 650 m, Ostryo-Fagetum, Asperulo-Carpinetim, Hacquetio-Fraxinetum. Det. I. Dakskobler, 25. 5. 1995, avtorjev popis. Novo nahajališče v Julijskih Alpah. - Slovenija, Julijske Alpe, Kobariško, 9747/4 (UTM UM92); Ladrski vrh, nad koriti Ročice, okoli 200 do 350 m nm. v., Saxífragopetraeae-Tilietum. Det. I. Dakskobler, 17. 7. 1995, avtorjev popis. Novo nahajališče v Julijskih Alpah. - Slovenija, Šentviška planota, 9848/4 (UTM VM00); pobočja Šentviške planote nad Slapom ob Idrijci in Ročami, 400 do 550 m nm. v., ploščasti apnenec z roženci,Hacquetio-Fagetum, Asperulo-Carpinetum. Det. I. Dakskobler, 4. 6. 1992, avtorjev popis. Novo nahajališče v predalpsko-submediteranskem območju. - Slovenija, Srednje Posočje, 9848/3 (UTM UM91 in VM00); grapa Vogrščka, okoli 200 do 300 m nm. v., apnenec,Lamio orvalae-Fagetum. Det. 1. Dakskobler, 14. 6. 1990, avtorjev popis. Novo nahajališče v predalpsko-submediteranskem območju. - Slovenija, Srednje Posočje, 9848/3 (UTM UM91); Bukovje nad grapo Doblarca, okoli 300 do 500 m nm. v., apnenec in fliš, Lamio orvalae-Fagetum, Ornithogalo-Fagetum. Det. I Dakskobler, 23.4.1994, avtorjev popis. Novo nahajališče v predalpsko-submediteranskem območju. - Slovenija, Srednje Posočje, 9947/2 (UTM UM90): pobočja nad vasjo Rodež (okolica anhovskega kamnoloma), okoli 300 m nm. v., apnenec in fliš, Ornithogalo-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 12. 4. 1991, avtorjev popis. Novo nahajališče v predalpsko-submediteranskem območju. - Slovenija, Gorenja Trebuša, 9949/3 (UTM VL09); Govci, spodnji del pobočja nad domačijo Kovač, 510 m nm. v., dolomit, Arunco-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 27.9.1996, avtorjev popis. Novo nahajališče v predalpsko-dinarskem območju. Epimedium alpinum L. Slovenija, Zgornje Posočje, 9748/3 (UTM UM91); jugozahodno vznožje Mrzlega vrha med vasema Gabije in Volarje (pri domačiji Glažar - ledinsko ime Krog), okoli 200 m nm. v., pobočni grušč, gozdni omejek (beli gaber, veliki jesen, lipovec, graden, češnja, svib, kalina, leska, bršljan, navadna trdoleska) med dvema travnikoma. Leg. & det. I. Dakskobler, 6. 5. 1996, ZRC. Novo nahajališče v Julijskih Alpah. - Slovenija, Goriška Brda, 9947/1 (UTM UM80); Podlešče, Gabrje, Zahleva - osojna pobočja vzhodno od Golega Brda (območje v trikotniku Golo Brdo - Vrhovlje pri Kožbani - Senik), 130 do 350 m nm. v., apnenec, višje fliš, mešani pionirski oz. degradacij ski stadiji na rastiščih asociacije Ornithogalo-Fagetum, tudi na gozdnem robu. Det. 1. Dakskobler 16 5. 1996, avtorjev popis. Novo nahajališče v submediteranskem območju. Epipactís palustris (L.) Crantz: Slovenija, Julijske Alpe, Zgornje Posočje, 9648/3 {UTM UM93); Vrsnik (Soča), pod zaselkom Črča, okoli 720 m nm. v., pobočni grušč, apnenec, lapor in peščenjak, sveža tla, travišče (opuščen pašnik) ob manjšem potoku. Det. I. Dakskobler, 7. 9. 1995 in 18. 7. 1996, avtorjev popis in fotografski posnetek. Novo nahajališče v Julijskih Alpah. Galeobdolonflavidum (F.Herm.) Holub: Slovenija, Julijske Alpe, 9647/2 (UTM UM93); Bavšica, Podčelce, okoli 650 m nm. v., ledeniška groblja, drugoten smrekov gozd (Rhamno failacis-Piceetum) na opuščenem pašniku. Det. I. Dakskoblep & D. Robič, 26. 6. 1996, popis avtorjev. Dopolnilo k arealni karti v Biološkem vestniku 40 (3-4): 12. - Slovenija, Julijske Alpe, 9549/3 (UTM VM14 in VM04); Vrata, nad Aljaževim domom (V Plazičih), okoli 1050 m nm. v., pobočni grušč, Anemono-Fagetum. Leg. & det. I. Dakskobler & D. Robič, 8. 7. 1996, ZRC. Dopolnilo k arealni karti v Biološkem vestniku 40(3-4): 12. - Slovenija, Julijske Alpe, 9750/2 (UTM VM32); Jelovica, Ledine, okoli 1150 m nm. v., apnenec, Homogyno sylvestris-Fagefum (Abieti-Fagetum praealpimm). Leg. & det. I. Dakskobler & D. Robič, 9. 7. 1996, ZRC. Dopolnilo k arealni karti v Biološkem vestniku 40 (3-4): 12. - Slovenija, Gorenja Trebuša, 9949/3 (UTM VL09); Govci, ob in nad grapo Hovčenk (nad domačijo Na Gradu), okoli 450 do 500 m nm. v., dolomit, Ostryo-Fagetum, Arunco-Fagetum, posamično tudi v asociaciji Fraxino orni-Pinetumnigrae. Det. I. Dakskobler, 20. 9. 1996, avtorjev popis. Dopolnilo k arealni karti v Biološkem vestniku 40 (3-4): 12. - Slovenija, Breginjski kot, 9746/1 (UTM UM72); pod pl. Ohoje, okoli 1000 m nm. v., dolomit, pobočni grušč, Anemono-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 11. 10. 1996, avtorjev popis. Dopolnilo k arealni karti v Biološkem vestniku 40 (3-4): 12. Lathyrus venetus(Mili.) Wohlf.: Slovenija, dolinaRaše,0249/4(UTM VL16); GorenjaRaša, okoli 400 do 500 m nm. v., apnenec, Seslerio autumnalis-Fagetum, Hacquetio-Fagetum, Lamió orvalae-Fagetum. Leg. & det. I.Dakskobler, 19. 4. in 14. 5. 1996, ZRC. Dopolnilo k arealni karti v Biološkem vestniku 40 (3-4): 9. Op.: V dolini Raše pisani grahor omenjata že Pospichal (1898:441) in Paultn (1901: 60), vendar brez natančnejše navedbe nahajališč. Luzirta nivea (L.) DC: Slovenija, Julijske Alpe, dolina Kneže, 9749/3 (UTM VM02); Prodi -Konjsko brdo, 1350 m nm. Anemono-Fagetum. Leg. & det. I. Dakskobler, 18.7. 1995, ZRC; Prodi, ob grapi severovzhodno nad lovsko kočo, okoli 1250 m nm.v., Anemono-Fagetum. Leg. & det. I. Dakskobler, 4. 7.1996, ZRC. Dopolnilo k novim nahajališčem v južnih Julijskih Alpah, glej Hladnikia 2 (1994): 25-26. Mélica picta C. Koeh.; Slovenija, Kras, 0148/1 (UTM UL98); Trstelj, pri Stjenkovi koči, okoli 600 m nm. v., Seslerio autumnalis-Ostryetum. Leg. & det. I. Dakskobler, D. Trpin, B. Vrbš, 18. 5. 1995, ZRC. Novo nahajališče redke vrste. Malaxis monophyllos (L.) Sw.: Slovenija, Julijske Alpe, Zadnja Trenta, 9548/3 (UTM VM04); pod Kočo pri izviru Soče, okoli 900 m nm. v., pašnik, ki se zarašča s smreko. Leg. & det. I. Dakskobler, A. Seliškar, B. Vreš, 10. 8. 1995, ZRC. Novo nahajališče redke vrste. Molopospermum peloponesiacum (L.) Koch subsp. bauhmii Ullmann: Slovenija, Julijske Alpe, Mali Polovnik, 9647/3 (UTM UM83); pod Plastenico, okoli 950 m nm. v., Rhododendro hirsuti-Ostryetum, prehod v naskalno združbo (skupaj z vrstami Saxífraga petraea, Geranium macrorrhizum, Cerastium subtriflorum, Campanula carnica). Det. 1. ■ " ' —■ - -"--j----T-TTirfchiT "Iti" «MMHwmnw» Dakskobler, 12. 7. 1994, avtorjev popis. Novo nahajališče v Julijskih Alpah. - Slovenija, Julijske Alpe, Polovnik, Krasji vrh, 9747/2 (UTM UM92); Jama (nad lovsko kočo), 1300 do 1400 m nm. v., vlažne stene, na robu zgornjegorskega (altimontanskega) bukovjaRanunculoplatanifolii-Fagetum, v skalnatem jelovo bukovjuHomogynosylvestris-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 1. 8. 1994, avtoijev popis. Novo nahajališče v Julijskih Alpah. - Slovenija, Julijske Alpe, Polovnik, Krasji vrh, 9747/2 (UTM UM92); dolinica med Debeljakom in Krasjim vrhom, okoli 1570 m nm. v.,Rhodothamno-Pinetum mugo. Det. 1. Dakskobler, 11. 8. 1995, avtorjev popis. Novo nahajališče v Julijskih Alpah. - Slovenija, Julijske Alpe, Stolovo pogorje, 9746/1 (UTM UM72); Veliki Muzec, okoli 1610 mnm. v., apnenec, Polysticho lonchitis-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 21.7.1995, avtorjev popis. Novo nahajališče v Julijskih Alpah. - Slovenija, jugozahodno predgorje Julijskih Alp, Mija, 9746/4 (UTM UM72); Nad Pradolom. skalnata mraziščna kotanja, okoli 470 m nm. v., skupaj z drugimi hladnoljubnimi vrstami, npr. Salix appendiculata, Viola biflora, Arabis alpina, Adenostyles glabra, Saxífraga rotundifolia, Valeriana tripteris, Clematis alpina, Cerastium subtriflorum. Raste tudi v okolici - v asociacijah Ulmo-Aceretum in Saxífragopelraeae-Tilietum. Det. B. ČušlN & I Dakskobler, 30. 5. 1996, popis avtorjev. Novo nahajališče v Julijskih Alpah. - Slovenija, Julijske Alpe, greben Bavškega Grintovca, 9647/2 (UTM UM93); greben Sleme -Kosmata glava nad dolino BavŠice, okoli 1260 -1330mnm. v, skalnati kraji v asociacijah Homogyno sylvestris-Fagetum in Anemono-Fagetum. Det. 1. Dakskobler, 10. 9. 1996, avtorjev popis. Novo nahajališče v že znanem kvadrantu. Pedicularis comosa L.: Slovenija, Julijske Alpe, Krnsko pogorje, 9748/3 (UTM UM92), Slemenske peči (južne strmali Rdečega roba), grapa (žleb) med Malim in Velikim Stadorjem, okoli 1520 m nm. v., precej porasla stena ob žlebu (naskalna združba na stiku s traviščem leške Festuca calva). Leg. & det. I. Dakskobler, 26. 7. 1996. Dopolnilo k že znanemu nahajališču v neposredni bližini, na zahodnih pobočjih Rdečega roba (E.Mayer 1956: 14), ki je prav tako v kvadrantu 9748/3. Pimpinella alpina Host: Slovenija, Julijske Alpe, Stolovo pogorje, 9746/1 (UTM UM72); Veliki Muzec, 1610mnm. v., apnenec, Ranunculo hybridi-Caricetum semper\>irentis. Leg. & det. I. Dakskobler, 21. 7. 1995, ZRC. Dopolnilo k novim nahajališčem v Julijskih Alpah, glej Hladnikia 2 (1994): 26-27. - Slovenija, Julijske Alpe, Krnsko pogorje, 9748/3 (UTM UM92), Slemenske peči (južne strmali Rdečega roba), okoli 1510 m nm. v., Potentilletum caulescentis s. lat. Leg. & det. I. Dakskobler, 26. 7. 1996, ZRC. Dopolnilo k novim nahajališčem v Julijskih Alpah glej Hladnikia 2 (1994): 26-27. Piptatherum virescens (Trin.) Boiss.: Slovenija, južne Julijske Alpe, 9848/2 (UTM VM01); jugovzhodna pobočja Senice (658 m) nad dolino Bače, okoli 400 m nm. v., ploščasti apnenec, Asperulo-Carpinetum. Leg. & det. I. Dakskobler, 12. 8. 1991, ZRC. Novo nahajališče v predgorju Julijskih Alp. Primula auricula L.: Slovenija, Srednje Posočje, 9947/2 (UTM UM90); greben Boršt (300 m) - Rebro (748 m) - pobočja na levem bregu Soče nad vasjo Rodež, 450 m nm. v.,Seslerio albicantis-Ostryetum. Det. I. Dakskobler, 12. 4. 1991, avtorjev popis. Novo nahajališče v predalpsko-submediteranskem območju. - Slovenija, Srednje Posočje, 9947/4 (UTM UM90); usek stare vojaške ceste pod hribom Rebro (748 m) na robu Banjšic, 670 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 12. 4. 1991, avtorjev popis. Novo nahajališče v predalpsko-submediteranskem območju. Rhododendron ferrugineum L.: Slovenija, Julijske Alpe, 9547/4 (UTM UM94); sedlo pod Planjo (1553 m) nad Mangartsko planino, okoli 1490 m nm. v., dolomit, rendzina z debelo plastjo surovega humusa, Anemono-Fagetum laricetosum var. Abies alba (?). Leg. & det. L Dakskobler, 7. 6. 1996, ZRC. Na istem nahajališču rasteta tudi vrsta Rhododendron hirsutum L. in križanec Rhododendron x intermedium Tausch. Novo nahajališče v Julijskih Alpah. Stemmacantha rhapontica (L.) Dittrich: Slovenija, Julijske Alpe, Kaninovo pogorje, 9646/ 4 (UTM UM73), Na Kalu pod Skutnikom, okoli 1410 m nm. v., dachsteinski apnenec, Avenastroparlatorei-Festucelum calvae. Det. I. Dakskobler, 6. 6. 1996, avtorjev popis in fotografski posnetek. Novo nahajališče redke vrste. - Slovenija, Julijske Alpe, Krnsko pogorje, 9748/3 (UTM UM92), Slemenske peči (južne strm ali Rdečega roba), združba visokih steblik ob grapi med Malim in Velikim Stadorjem, okoli 1450 do 1550 m nm. v, tudi nižje v vznožju skalne stopnje (ob poti s planine Sleme na planino Javorca), okoli 1250 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 26. 7. 1996. Avtorjev popis in fotografski posnetek. Novo nahajališče redke vrste. Taxus baccata L. Slovenija, Julijske Alpe, Kaninovo pogorje, 9646/4 (UTM UM83); pri izviru Boke, okoli 800 do 900 m nm. v., Seslerio albicantis-Ostryetum, Potentilletum caulescenlis s. lat. Det. I. Dakskobler, 24. 6. 1996, avtorjev popis. Dopolnilo k arealni karti, ki jo je objavil M. Accetto (1995: 189). - Slovenija, Julijske Alpe, Kaninovo pogoije, 9647/3 (UTM UM83), Peči nad Plužno, okoli 700 do 800 m nm. v. Prezrti podatek iz literature - Lipušček, R. 1988: Snežni plazovi in nekatere druge fizičnogeografske značilnosti Bovškega. V: Pokrajina in ljudje na Bovškem (Ur.: J. Kunaver), Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana, s. 52 - je potrdil I. Mlekuž (23. 7. 1996). Dopolnilo k arealni karti, ki jo je objavil M Accetto (1995: 189). - Slovenija, Julijske Alpe, Vrsnik, 9648/3 (UTM UM93), Pod Jamo, zahodno od slapa pod Zjabci, okoli 880mnm. v., Seslerio albicantis-Ostryetum. Det. I.Dakskobler, 23. 7. 1996, avtoijev popis. Dopolnilo k arealni karti, ki jo je objavil M. Accetto (1995: 189). - Slovenija, Julijske Alpe, dolina Koritnice, 9647/2 (UTM UM93); stena nad domačijo Tone (prisojne strmali Slemena, 1166 m), okoli 800 do 850 m nm. v., Potentilletum caulescentis s. lat., Seslerio albicantis-Ostryetum. Det. I. Dakskobler, 10. 9. 1996, avtorjev popis. Dopolnilo k arealni karti, ki joje objavil M. Accetto (1995: 189). - Slovenija, Gorenja Trebuša, 9949/3 (UTM VL09); Govci, pobočja ob grapi Hovčenk, okoli 450 do 700 m nm. v., dolomit, Ostryo-Fagetum, Arunco-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 20. 9., 26. 9 in 27. 9. 1996, avtorjev popis. Dopolnilo k arealni karti, ki jo je objavil M Accetto (1995: 189). Veratrum nigrum L. : Slovenija, Gorenja Trebuša, 9949/3 (UTM VL09); Govci, ob grapi Hovčenk (nad domačijo Na Gradu), okoli 450 do 700 m nm. v., dolomit, Ostryo-Fagetum,Arunco-Fagetum. Rhododendro hirsuti-Fagetumnom. prov. Det. 1. Dakskobler, 20. 9., 26. 9. in 27. 9. 1996, avtorjev popis. Dopolnilo k arealni karti v Biološkem vestniku 40(3-4): 15. - Slovenija, Breginjski kot, 9746/1 (UTM UM72); pod in nad pl. Ohoje, okoli 1100 do 1300 m nm. v., dolomit, Anemono-Fegtum. Det. I. Dakskobler, 11. 10. 1996, avtorjev popis. Dopolnilo k arealni karti v Biološkem vestniku 40 (3-4): 15. - Slovenija, Breginjski kot, 9746/2 (UTM UM72), nad Prekopo, ob poti na Mali Muzec, okoli 1050 m nm. v., dolomit, pobožni grušč, Anemono-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 11. 10. 1996, avtotjev popis. Dopolnilo k arealni karti v Biološkem vestniku 40 (3-4): 15. Vicia oroboides Wulf.: Slovenija, Zgornje Posočje, 9747/4 (UTM UM91): gozdni omejek ob cesti v zaselek Foni v vznožju Kolovrata, okoli 210 m nm. v., pobočni grušč, potencialni gozdni združbi Hacquetio-Fagetum in Ilacquetio-Fraxinetum. Leg. & det. B. Čušin & I. Dakskobler, 23. 5. 1996, ZRC. Novo nahajališče v Posočju (glej arealno karto N. Praprotnik 1987: 112). - Slovenija, Zgornje Posočje, 9747/4 (UTM UM91): V Kamnih, Gabričjc pri Kamnem, okoli 200 do 350 m nm. v., vršaj, apnenčasta groblja, Asperulo-Carpmelum, Hacquetio-Fagelum. Det. I. Dakskobler, 24. 5. 1996, avtorjev popis. Novo nahajališče v Posočju (glej arealno karto N. Praprotnik 1987: 112). - Slovenija, Zgornje Posočje, 9748/3 (UTM UM91); severno vznožje Hlevnika nasproti vasi Volarje, okoli 200 do 250 m nm. v., apnenec, pobočni grušč,Lamio orvalae-Fagetum. Det. 1. Dakskobler, 24. 5. 1996, avtorjev popis. Novo nahajališče v Posočju (glej arealno karto N. Praprotnik 1987: 112). Igor Dakskobler Allium victorialis L.: Slovenija, Kočevska: Goteniška gora, na ravnici pod severovzhodnim grebenom Goteuiškega Snežnika, 0454/1; 1175 m n. v. Leg. & det. M. Accetto, 20, 7. 1996; avtorjev popis. Novo najdišče v novem kvadrantu. Circaea alpina L.: Slovenija, Kočevska: Goteniška gora, dno in pobočje vitače v na golo posekanem mraziščnem smrečju, odd. 10 a g. e. Gotenica, 0454/1; (W), 1210 m n. v Leg. & del. M. Accetto, 20. 7.1996; avtorjev popis. Novo najdišče v že ugotovljenem kvadrantu. - Slovenija, Kočevska: Goteniška gora, na gnijočih deblih v visokogorskem bukovju, odd. 114 g. e. Gotenica, 0454/2; 1050 m n. v. Leg. & det. M. Accetto, 28. 7. 1996; avtorjev popis. Novo najdišče v novem kvadrantu. - Slovenija, Kočevska: Goteniška gora, na gnijočih deblih v visokogorskem bukovju, odd. 115 g. e. Gotenica, 0454/2; 1050 m. n. v. Leg, & det. M. Accetto, 28. 7. 1996; avtorjev popis. Novo najdišče v že ugotovljenem kvadrantu. - Slovenija, Kočevska: Goteniška gora, mraziščno smrečje v koliševki v odd. 116 g. e. Gotenica, 0454/2; 950 m n. v. Leg. & det. M. Accetto, 28. 7. 1996; avtorjev popis. Novo najdišče v že ugotovljenem kvadrantu. Cicerbita alpina (L.) Wallr. Nova nahajališča na Kočevskem New localities in Kočevsko 0354/3 Slovenija. Kočevska: Goteniška gora, podolje pod gozdno cesto v odd. 97 g. e. Gotenica, vse lege, 1123 do 1140 m n. v. Leg. & det. M. Accetto, 30. 6. 1996; avtorjev popis. 0354/3 Slovenija, Kočevska: Goteniška gora, podolje pod gozdno cesto v odd. 98 g. e. Gotenica, vse lege, 1111 do 1140 m n. v. Leg. & det. M. Accetto, 30. 6. 1996; avtorjev popis. 0354/3 Slovenija, Kočevska: Goteniška gora, podolje pod gozdno cesto v odd. 99 g. e. Gotenica, vse lege, 1110 do 1160 m n. v. Leg. & det. M. Accetto, 30. 6. 1996; avtorjev popis. 0354/3 Slovenija, Kočevska: Goteniška gora, podolje in plitve široke vrtače v odd. 94 g. e. Gotenica, vse lege, 1138 do 1170 m. n. v. Leg. & det. M. Accetto, 30. 6. 1996, avtorjev popis. 0354/3 Slovenija, Kočevska: Goteniška gora, podolje in plitve široke vrtače v odd. 93 g. e. Gotenica, vse lege, 1100 do 1150 m. n. v. Leg. & det. M. Accetto, 30. 6. 1996; avtorjev popis. 0354/3 Slovenija, Kočevska: Goteniška gora, zaravnice in pobočje v odd. 108 g. e. Gotenica (nad Goteniško planino), E, 1100 do 1180 m. n. v. Leg. & det. M. Accetto, 28. 6. 1995; avtorjev popis. 0354/3 Slovenija, Kočevska: Goteniška gora, pobočje nad gozdno cesto in vlako v odd. 109 g. e. Gotenica, E do NE, 1050 do 1200 m. n. v. Leg. & det. M. Accetto, 28. 7. 1996; avtorjev popis. 0354/3 Slovenija, Kočevska: Goteniška gora, pobočje pod gozdno cesto in vlako v odd. 120 g. e. Gotenica, E, 1000 do 1050 m n. v. Leg. & det. M. Accetto, 28. 7. 1996; avtorjev popis. 0454/1 Slovenija, Kočevska: Goteniška gora, pobočje pod gozdno cesto v odd. 120 g. e. Gotenica, E, 1000 do 1050 m n. v. Leg. & det. M. Accetto, 28. 7. 1996; avtorjev popis. 0454/1 Slovenija, Kočevska: Goteniška gora, uleknine in jarki v pobočju nad gozdno cesto v odd. 110 g. e. Gotenica, E, 2050 do 1150 m n. v. Leg. & det. M. Accettd, 28. 7. 1996; avtorjev popis. 0454/1 Slovenija, Kočevska: Goteniška gora, podolje pod gozdno cesto v odd. 2 g. e. Ravne, vse lege, 1110 do 1150 m. n. v. Leg. & det. M. Accetto, 28. 6. 1995; avtorjev popis. 0454/1 Slovenija, Kočevska: Goteniška gora, uleknina nad gozdno cesto v odd. 1 b g. e. Ravne, W, 1140 m. n. v. Leg. & det. M. Accetto, 28. 6. 1995; avtorjev popis. 0454/1 Slovenija, Kočevska: Goteniška gora, pobočja in dno sedla v odd. 10 a g. e. Ravne, vse lege, 1110 do 1200 m. n. v. Leg. & det. M. Accetto, 20. 7. 1996; avtorjev popis. 0454/1 Slovenija, Kočevska: Goteniška gora, podolje pod gozdno cesto in potjo v odd. 96 g. e. Gotenica, vse lege, 1140 do 1120 m. n. v. Leg. & det. M. Accetto, 28. 6. 1995; avtorjev popis. 0454/1 Slovenija, Kočevska: Goteniška gora, vrtača in pobočje pod in nad serpentinama gozdne ceste v odd. 95 g. e. Gotenica, SE do W, 1130 do 1170 m. n. v. Leg. & det. M. Accetto, 28. 6.1995; avtorjev popis. 0454/1 Slovenija, Kočevska: Goteniška gora, med Goteniškim Snežnikom (1289 m) in gozdno cesto v odd. 111 g. e. Gotenica, NE, 1100 do 1250 m. n. v. Leg. & det. M. Accetto, 28. 6. 1995; avtorjev popis. 0454/1 Slovenija, Kočevska: Goteniška gora, pobočje nad gozdno cesto v odd. 112 g. e. Gotenica, NE, 1070 do 1200 m. n. v. Leg. & det. M. Accetto, 30. 6. 1996; avtorjev popis. 0454/1 Slovenija, Kočevska: Goteniška gora, pobočje, odd. 113 g. e. Gotenica, NE do E, 1100 do 1230 m. n. v. Leg. & det. M. Accetto, 20. 7. 1996; avtorjev popis. 0454/4 Slovenija, Kočevska: Borovška gora, pobočje med gozdno cesto in na golo posekanim ter s smreko ogozdenim mraziščem ("frata") v odd. 76 g. e. Ravne, NW do W, 986 do 1020 m. n. v. Leg. & det. M. Accetto, 28. 6. 1996; avtorjev popis. Novo najdišče v že ugotovljenem kvadrantu. Med kar številnimi doslej opaženimi alpinskimi rastlinskimi vrstami, ki na Kočevskem rastejo le v posebnih ekoloških razmerah, je bila Cicerbita alpina omenjena vsega dvakrat (Drovenik 1968, Accetto 1993). Spadala je torej med redke vrste. Številna nova zgoraj navedena najdišča pa so to naše mnenje nekoliko spremenila. Zazdaj se nahaja na treh med seboj ločenih območjih Kočevske (Velika gora, Borovška gora in Goteniška gora) oziroma v štirih kvadrantih srednjeevropskega kartiranja flore. Največ je je v Goteniški gori, kjer gre celo za njeno strnjeno razširjenost, ki sega v okoli tri kilometre širokem pasu od Goteniškega Snežnika (1289 m) z njegovo širšo okolico v smeri severoseverozahod, do Goteniške planine in Medvedjaka. Tod raste na bolj svežih, hladnih rastiščih v nadmorskih višinah od 960 do 1250 m in različnih nebesnih legah. Razen v dveh primerih, ko jo dobimo na rastiščih asociacij Omphalodo-Fage-lum aceretosum (Borovška gora) in Asplenio-Piceetum var. geogr. Omphalodes verna (na golo posekanem mraziščnem smrečju na južni strani vrha Goteniškega Snežnika), je drugod pretežno vezana na rastišča asociacij Stellario glochidispermae-Fagetum in Ranunculo platanifolii-Fagetum to je v visokogorskih bukovjih. Pri njeni razmeroma dokajšni količinski obilnosti v Goteniški gori, pa cvetečo planinsko ločiko le redko vidimo. Z objedanjem stebel in listov ji cvetenje preprečuje divjad. Med splošno dokaj priljubljenimi radičevkami kot sta Mycelis muralis, Prenantes purpurea in druge, spada Cicerbita alpina med najbolj objedene visoke zeli. Verjetno je to tudi eden izmed poglavitnih vzrokov, da smo jo v območju Goteniške gore razmeroma pozno opazili. Literatura: Accetto, M. 1993: Floristične zanimivosti z bolj in manj znane Kočevske. Proteus, 56,3: 106. Dkovenik, B. 1968: In: T. Wraber, 1969: Floristika v Sloveniji v letu 1968. Biološki vestnik. 17: 178 Gagea spathacea (Hayne) Salisb. 9461/1 Slovenija: Slovenske gorice, Zgornji Porčič, severovzhodno od Lenarta v Slovenskih Goricah, dobovo-gabrov gozd ob potoku. Leg. & det. M. Accetto, 26. 4. 1996. Novo nahajališče v novem kvadrantu. 9461/1 Slovenija: Slovenske gorice, Zgornja Radehova, dobovo-gabrov gozd. Leg. & det. M. Accetto, 29. 4. 1996. Novo nahajališče v novem kvadrantu. 9461/1 Slovenija: Slovenske gorice, osamljena gozdna površina južno od jezera Gradišče. Leg. & det. M. Accetto, 29. 4. 1996. 9362/1 Slovenija: Radensko polje, gozdno območje Gaj med Črešnjevci in Radenci, rastišča doba in belega gabra. Leg. & det. M. Accetto, 26. 4. 1996. Novo nahajališče v že ugotovljenem kvadrantu. 9362/3 Slovenija: Radensko polje, gozdno območje Gaj med Črešnjevci in Radenci, rastišča doba in belega gabra. Leg. & det. M. Accetto, 24. 4. 1996. Novo nahajališče v novem kvadrantu. 9460/2 Slovenija: Pesniška dolina, Črni les, dobovo-gabrov gozd ob jezeru Komamik. Leg. & det. M. Accetto, 29. 4. 1996; LJU. Novo nahajališče v novem kvadrantu. 9460/1 Slovenija: Pesniška dolina, sevemo od zaselka Pekel, dobovo-gabrov gozd. Leg. & det. M. Accetto, 29. 4. 1996. Novo nahajališče v novem kvadrantu. 9361/2 Slovenija: Apaško polje, spodnji del gozda severno od zaselka Plitvički vrh, dobovo-gabrov gozd. Leg. & det. M. Accetto, 29. 4. 1996. Novo nahajališče v novem kvadrantu. 9361/2 Slovenija: Apaško polje, osamljena gozdna površina ob Plitvičkem potoku severovzhodno od zaselka Lešane, dobovo-gabrov gozd. Leg. & det. M Accetto 29 4 1996. Leontopodium alpmum Cass.: Slovenija, Notranjska: Notranjski Snežnik, stene severno od Pravdenjaka, odd.41 g. e. Gomance, 0452/2; NE, 1160ran. v. Leg. & det M. Accetto, 7. 7. 1994; avtorjev popis. Novo najdišče v že ugotovljenem kvadrantu. Matteuccia struthiopteris (L.) Todaro: Slovenija, Prekmurje, med Malimi Bakovci in Lukačevim mlinom, n. v. 185 m, 9362/4, gozd doba in veza. Leg. & det, M. Accetto, 23. 5. 1995; avtorjev popis. Novo nahajališče v že ugotovljenem kvadrantu. - Slovenija, ob Muri pri zaselku Mota, n. v. 170 m, 9463/3, gozd doba in veza. Leg. & det. M. Accetto, 14. 4. 1994; avtorjev popis. Novo nahajališče v novem kvadrantu. Omphalodes scorpioides (Haenke) Schrad.: Slovenija, Apaško polje, gozdno območje ob Muri med kmetijo Ščap in G. Podgradom, 9261/3,4; 9361/2. Leg. & det. M. Accetto, 18. 5. 1995; avtorjevi popisi. Nova nahajališča v novih in že ugotovljenih kvadrantih. - Slovenija, gozdno območje ob Muri med Moto in mostom čez Muro na cesti Razkrižje -Srednja Bistrica, 9463/3,4. Leg. & det. M. Accetto, 12. 4. 1995; avtorjevi popisi. Nova nahajališča v že ugotovljenih kvadrantih. - Slovenija, Prekmurje, gozdno območje ob levem bregu Mure med mostom čez Muro na cesti Razkrižje- Srednja Bistrica in Koliščem Bobri pri Spodnji Bistrici, 9463/4. Leg. & det. M. Accetto, 11. 4. 1995; avtorjevi popisi. Nova nahajališča v že ugotovljenem kvadrantu. Ophioglossum vulgatum L.: Slovenija, Kočevska, ob Kolpi med zaselkoma Pirče in Vas, 0555/1, črna jelševja. Leg. & det. M. Accetto, 6. 5.1993; avtorjev popis. Novo nahajališče v novem kvadrantu. Potentilla carniolica A. Kerner Novo nahajališče na Kočevskem. New locality in the Kočevsko area. 0354/3 Slovenija: Kočevska, Goteniška planina, n. v. 850 do 1030 m, E do SE, travišča in ob poteh. Leg. & det. M. Accetto, 9. 7. 1994; avtoijev popis, Novo nahajališče v novem kvadrantu. Vrsta Potentilla carniolica je bila na Kočevskem razmeroma pozno odkrita. Prvo nahajališče omenja šele leta 19821. Stimec (1982), ki jo je našla v dolinah Belice in Sušice v Kolpski dolini (0454/1,4). Trinajst let za tem sem jo našel v območju nad Ribjekom ob Kolpi (0454/3) in najdišče tudi objavil (Accetto 1996), medtem ko je najdišče v Goteniški planini, čeprav je bilo odkrito leto prej, ostalo neobjavljeno. V obeh imenovanih območjih raste na traviščih Seslerio kalnikensis-Caricetum sempervirentis, dobimo pa jo ponekod tudi ob poteh. Ob tem naj omenim, daje najdba obravnavane vrste v Goteniški planini potrditev pred 73 leti zapisane domneve " ...villeicht auch.....und auf der Gottenitzer Alpen" (Hegi 1923,4,2: 831). Literatura: Accetto, M., 1995: Novosti iz rastlinskega sveta Kočevske. Kočevski naravni park, 3/3: 14. Accetto, M., 1996: Botanična potepanja po ostenjih nad Ribjekom ob Kolpi. Gozdarski vestnik, 54(3): 208-218. Hegi, G., 1923: Illustrierte Flora von Mitteteleuropa, 4(2): 831. Štimec, 1., 1982: Flora osnovnega polja 0454 Cerk. Diplomska naloga, 33 str. Pseudostellaria europaea Schaeftlein: Slovenija, Dolenjsko, vzhodno od Otočca, ob potoku na desnem bregu Krke, 0157/3. Leg. & det. M. Accetto, 22. 4, 1992; avtorjev popis. Novo nahajališče. Pulmonaria mollis Wulfen (recte: Wolff) ex Hörnern ann subsp. mollis Nahajališča taksona v Prekmurju Localities of the taxon in Prekmurje (NE Siovenia) 9362/2 Slovenija: Prekmurje, ob cesti Markišavci-Polana, gozd in rob gozda. Leg. & det. M.Accetto, 24.4. 1991. 9362/2 Slovenija: Prekmurje, med Polano in Gorico, rob gozda, ob jarku in na travniku. Leg. & det. M. Accetto, 29. 4. 1991. 9363/1 Slovenija, Prekmurje, ob robu gozda pri Budini. Leg. & det. M. Accetto, 27. 4. 1990. 9363/1 Slovenija: Prekmurje, med Lukačevci in Rakičanom, ob robu dobovega gozda. Leg. & det. M. Accetto, 27. 4. 1990. 9363/1 Slovenija: Prekmurje, presvetljena skupina hrastov severno od zaselka Noršinci. Leg. & det. M. Accetto, 24. 4. 1991. 9363/2 Slovenija: Prekmurje, gozdno območje Hraščica, severni del, presvetljen dobov gozd. Leg. & det. M. Accetto, 19.4. 1990. 9363/2 Slovenija: Prekmurje, gozdno območje Hraščica, severovzhodni del, ob potoku Lipnica, presvetljen dobov gozd. 18. 4. 1990. Leg. & det. M. Accetto, 18. 4. 1990. 9363/2 Slovenija: Prekmurje, ob cesti Gančani - Bogojina vzhodno od Ivancev, rob gozda. Leg. & det. M. Accetto, 18. 4. 1990. 9364/3 Slovenija. Prekmurje, Spodnja šuma, ob robu gozda. Leg. & det. M. Accetto, 28. 3. 1990. 9364/3 Slovenija: Prekmurje, Spodnja šuma, odd. 48 d, presvetljen dobov gozd. Leg. & det. M. Accetto, 24. 4. 1990. 9364/3 Slovenija: Prekmurje, Spodnja šuma, odd. 48 d, v kulturi jelše. Leg. & det. M. Accetto, 24.4.1987. 9463/4 Slovenija: Prekmurje, ob cesti med Srednjo Bistrico in mostom čez Muro, rob gozda in ob nasipu. Leg. & det. M. Accetto, 14. 4. 1994; avtotjev herbarij. 9462/4 Slovenija: Prekmurje, rob dobovega gozda severno od zaselka Bunčani. Leg. & det. M. Accetto, 15. 4. 1994. Novih taksonomskih spoznanj o vrsti Pulmonaria mollis s. lat. doslej v naši botanični literaturi še niso upoštevali (Martinčič & Sušnik et al. 1984, Trpin & Vreš 1995). Sauer (1974,1975) je namreč omenjeno vrsto razčlenil na dve podvrsti - Pulmonaria mollis subsp. mollis in Pulmonaria mollis subsp. alpigena Sauer, ki se ločita tako po morfoloških in kario-loških znakih kot tudi ekologiji (Sauer ibid.). Ker so v preteklosti k vrsti P. mollis s. lat. vključevali še druge, sem pri popisovanju vegetacije v nižinskih gozdovih Prekmurja ugotavljal, da bi po ključu za razpoznavanje obeh navedenih in sorodnih taksonov (Sauer 1974: 244-245) pripadali podvrsti P. mollis subsp. mollis osebki na zgoraj navedenih nahajališčih. Najdišča podvrste P. mollis subsp. mollis na brežinah nasipov proti poplavam so zagotovo nova in kažejo, da jo je sem zanesel človek pri gradnji le-teh oziroma s tem ustvaril ugodne pogoje za njeno naselitev. Prekmurska nahajališča obravnavanega taksona so za sedaj najjugozahodnejša v Evropi. Literatura: r et al- Mala flora Slovenije: Praprotnice in semenke. DZS. Ljubljana. oauer, W. 1974: Beitrag zur Kenntnis vonPulmonaria montana Lejeune und i mollis Wulfen (recte Wolff) ex Homematm in Mitteleuropa. Phyton, 16,1-4: 239-264. Sauer W. !975:Karyo-systematische Untersuchungen an der Gattung Pulmonaria (Boraginaceae) Chromosomen-Zahlen, Karyotip-Analysen und Allgemeine Hinweise auf die Entwicklungsgeschichte' Bibliotheca Botanica, 131: 1-85, Stuttgart. Trpin D. & Vreš, B. 1995: Register flore Slovenije. Znanstvenoraziskovalni center S AZU, Ljubljana 143 str. Rhytidiadelphus loreus Wstf.: Slovenija, Čičarija, koliševka pri Matjukovemu lazu severno od Trstemka (738 m), odd. 229, n. v. 590 m, 0550/2. Leg. & det. M. Accetto, 23 9 1987-avtorjev popis. Novo nahajališče v južnem delu submediteranskega območja redke vrste' Ribes ulpinum L. Slovenija, Primorska, vzhodno od Senožeč, Vršiči, pod vrhom Lunovca, n v. 760, (SW), 0250/4, Corydalido ochroleucae-Aceretum. Leg. & det. M. Accetto, 25 6 1986; avtoriev popis. Novo nahajališče v novem kvadrantu in drugo v južnem delu submediteranskega sveta. Ruscus aculeatus L.: Slovenija, Kočevska: Dolina Kolpe, V stenah Babe med Radenci in Bregom, 0556/2; SW, 390 m n. v. Leg. & det. M. Accetto, 24. 5. 1994; avtorjev popis Novo najdišče v novem kvadrantu. - Slovenija, Kočevska; Dolina Kolpe, v Veliki steni med Radenci in Bregom 0556/2' SW 370 m n. v. Leg. & det. M. Accetto, 22. 5. 1994; avtorjev popis. Novo najdišče v novem kvadrantu. Sesleria "«tumnalis (Scop.) F. W. Schultz: Slovenija, Kočevska: greben vzhodno od Bezgovice, 0454/1; W, 740 m n. v. Leg. & det. M. Accetto, 9. 7. 1996; avtorjev popis Novo najdišče v novem kvadrantu. " ™ Kočevska: Dolina KoIPe' nad stenami Babe med Radenci in Bregom, 0556/2400 v" LeS- & det- M- Accetto, 24. 5. 1994; avtorjev popis. Novo najdišče v novem kvadrantu. Silenealpestris Jacq.: Slovenija, Notranjska: Notranjski Snežnik, stene severno odPravden.aka odd. 41 g. e. Gomance, 0452/2; NE, 1160 m n. v. Leg. & det. M. Accetto 7 7 1994-avtorjev popis. Novo najdišče v že ugotovljenem kvadrantu. Marko Accetto Ob 80-letnici dr. Ane Budnar-Tregubov 23. novembra 1995 je paleobotaničarka in prva slovenska palinologinja dr. Ana Budnar-Tregubov. še polna življenjske energije, praznovala visok življenjski jubilej -osemdesetletnico. Prav je, da jo pospremimo po njeni znanstveni poti. Rojena Ljubljančanka je gimnazijske študije končala na Mestnem lieeju, se vpisala na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in leta 1938 diplomirala iz biologije. Še kot študentka je zgledno opravila obsežno raziskavo flore praprotnic in semenk iz okolice Ljubljane Kot kustodinja Narodnega muzeja je na pobudo tedanjega kustosa priro-dopisnega oddelka dr. F. Kosa prevzela paleobotanične raziskave na najdišču mamuta v Nevljah pri Kamniku. Poleg lesnih ostankov je raziskala tudi pelod-no vsebino glin najdišča, kar je bilo v tedanjem času prava redkost. Vendar je tud. glede na današnji nivo stroke to delo opravila vzorno in temeljito. Končala ga je z doktorsko disertacijo in objavo leta 1944 mI°JT 'e S s°Pr0g°m dr"V Tregubovom nekaj časa delala v Franciji in v Maroku. Ko sta se leta 1955 vrnila domov, je kot znanstvena sodelavka nad aljevala paleobotanične raziskave na Geološkem zavodu v Ljubljani Rezul- nlTJhgp k 'e Geologija, Proteus, Grana piynologica m drugih. Posebej,e treba omeniti dela Palinološke raziskave barij na Poklju- FAOoo!.961 ierPreS1,!V peda«OŽk° službo Ko Pa i« bil soprog kot svetovalec PAO poslan v Iran, k,er je organiziral gozdarsko fakulteto ga je soremMa tudi ga. S številnih strokovnih ekskurzij po Iranu, Indiji in Maroku ^ vec člankov V Iranu je skupaj s soprogom zbrala herbarij mahov in ga pSa* tla gozdarski fakulteti v Karadju pri Teheranu Upokojila se je leta 1972 in po smrti soproga živi in dela v Ljubljani rada pa se zateka v svo, priljubljeni "tusculum" na Rašici. Vsi prijatelj ji žilimo da bi se dolgo v zdravju in zadovoljstvu uživala sončni večer življenja Alojz Šercelj Dr. Ana Budnar-TVegubov - Bibliografija 1' ^ S LjublJnakeSa Pale°litSkega najdlŠČa' Zbornik Prirodoslov„ega društva 3: 2. Krvavordečajezerca in mlake v planinah. Planinski vestnik 43(1-4): 11-16 1943 Ljubljana 3. Rastlinski ostanki in mikrostratigrafija mamutoveganajdišča vNevljah. Prirodoslovna izvestja