* Do polnega vozička tüS brez mošnjička!
Izrežite kupon, ga izpolnite jfcjffiffii in nakupujte brezplačno! RHfMI
Mzm
Podrobnosti: www.radiocelje.com ^■k^afll in www.novitednik.com _ _^Biuskiiib™
ST. 22 - LETO 64 - CELJE. 20.3. 2009 - CENA 1,25 EUR
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Opekarniška 9, Celje. tel. št: 03/426 80 00
Cvetalova šola vrtnarjenja z g. Slavkom Zgoncem
STRAN
Ohranimo energijo. PRIHRANIMO
FLORA
Celjski sejem 20.-22. marec 2009
od petka do nedelje
Hudournik v stečaju, Almin dom zaprt
Odvetnik v primeru Kajtna v postopku pogreša zdravnico
Med najboljšimi v Sloveniji
ZABAVA IN KULTURA h
ENT&CULTUS
4
J ZMAGOVALNA ZGOd
ANDREJ KOfl
»Hujšarji« so se spoznavali in pripravljali na preizkušnjo
ZMAGOVALNA FOTOGRAFIJA / WINNi
EDI EINSPIELER
Razklani žalski upokojenci imajo dvojno vodstvo

Fotoreporter Novega tednik Edo Eins-pieler (na sliki) je na prvem natečaju za slovensko novinarsko fotografijo osvojil dve nagradi, Andraž Purg pa priznanje.
Okna MIK omogočajo najvarnejši energetski razred A.
8. sejem
POROKA
Vse m poroko
BrvzpUitoft števii-ka
J
9770353734051
i§i TEDNIK
SIMONA ŠOLINIČ
Ne, niso vsi enaki!
Znanec me je te dni vprašal, ali me ni strah pisati o domnevnih napakah medicinskega osebja, češ »tudi ti boš enkrat potrebovala njihovo pomoč ...«Pa sem mu razložila, daje pred kratkim naneslo, da so bile v mesecu dni v bolnišnici kar tri osebe iz moje družine. Kolesje zdravstvenega sistema me je kar naenkrat posredno potegnilo vase. Spoznala sem ljudi, ki svoje delo opravljajo s srcem, častjo. Bila sem hvaležna za njihovo nesebičnost in pomoč, ko je človeku najtežje! Zato - ni me strah pisari o tem. Pišem tudi zanje. Za tiste, ki delajo dobro, a se jih meče v isti koš s tistimi, ki so malomarni. Ko malomarnost zmaga nad človeškim življenjem, bi tudi sama storila vse, da jo dokažem. In tako javno ločim zrno od plev.
Smrdi sistem. Smrdijo tisti, ki nimajo pojma, kako je svojcu nekoga, ki umre tik pred vrati urgence, ker so ga poslali po napotnico. Človeka, ki nujno potrebuje pomoč, so poslali po list papirja ...Si predstavljate, da Bojana Kajtno v čakalnici ne bi čisto slučajno opazili znanci? Njegova družina bi do danes mislila, da sploh, ni iskal pomoč na vratih urgentne ambulante. In vse bi bilo OK? Smrdijo tisti, ki dobijo mesečno več tisoč evrov plače iz naših žepov, ko pa človek, ki jih plačuje, pričakuje le preprosto razlago, opravičilo, so tiho.
Pri spremljanju sojenj me vedno čudi, kako so oškodovanci ali svojci v takšnih primerih notranje umirjeni. Izgubijo ljubljeno osebo, nato čakajo in čakajo,- da se zganejo policija, tožilstvo, sodišče. Potem (če seveda sploh pride do sojenja) nemo poslušajo vse podrobnosti, kako in zakaj je umrla ljubljena oseba. Postopki zastarajo in morajo se pomiriti še s tem. Nihče jim ne reče: žal nam je ...
Ko sem mariborskega odvetnika (str. 6) vprašala, ali se pod zdravstveno preprogo marsikaj skriva, je dejal, da je tam veliko »zakopanega«. Ve, da imajo tisti, ki - v primerih napak - »objektivno« ocenjujejo svoje stanovske kolege, po možnosti prijatelje, tudi veliko masla na glavi. Morda bi bil čas, da jo od sramu zarijejo v zemljo pred javnostjo, ne pa da se smehljajo pred kamerami tistim, ki so jih prizadeli. Mimogrede, kako bi reagirala predsednica zdravniške zbornice, če bi njen svojec umrl pred vrati urgence? Ampak ne, to se gotovo ne more zgoditi. Za takšne obstajajo stranska vrata - mimo vrst...
Odličnost v izobraževanju odraslih
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje se je uvrstila med tri slovenske organizacije, ki jim je Andragoški center Slovenije namenil posebno priznanje za razvijanje kakovosti v izobraževanju odraslih.
Priznanja je center podelil včeraj zvečer v Ljubljani, kot je zapisano v obrazložitvi, namenili pa so jih tistim, ki za kakovost izobraževanja skrbijo načrtno. To pomeni, da mora nekdanja vrtnarska šola, ki kot edina slovenska šola od šolskega leta 2004/05 izvaja program višjega strokovnega izobraževanja hortikulture in je sprejela že peto generacijo študentov, izpolnjevati kar nekaj pogojev. Poleg izoblikovane vizije mora imeti posebno komisijo za kakovost, izpeljati samoevalvacijo in na njeni osnovi širiti ponudbo ter ves čas vpeljevati izboljšave. Hkrati mora spremljati zadovoljstvo odraslih, ki se vključijo v izobraževanje, vlagati v izobraževanje učiteljev in strokovnih delavcev ter upoštevati potrebe lokalnega okolja.
Gotovo bo šoli za priznanje čestital tudi šolski minister, ki se danes mudi na celjski šoli za hortikulturo. Igor Luk-šič se udeležuje prvega strokovnega posveta s področja hortikulture, na katerem bo spregovorila tudi sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Sonja Bukovec.	PM
OPTIKA.
L
PE CELJE /Stanetova ulica 13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek 0KUL1STIČNI PREGLEDI
Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, fax: 03/428 55 83
Zupan, poslanec ali oboje?
Od torka je v javni razpravi predlog zakona o integriteti v javnem sektorju, ki med drugim na novo opredeljuje in nadgrajuje delovanje protikorupcijske komisije, hkrati pa zakon predvideva nezdružljivost poslanske funkcije s funkcijo župana ali podžupana. V razpravah so predlog v koalicijskih strankah, vsaj uradno, bolj kot ne podprli, mi pa smo med župani oziroma podžupani s Celjskega, ki so tudi poslanci, preverili, kakšno je njihovo stališče.
Da predlog glede nezdružljivosti funkcij župana in poslanca v zakonu ni v redu, meni poslanec in župan Občine
večina županov, ker pač vedo, da se končni rezultat tovrstnega dela pozna tako v občinah kot pri ljudeh.
Podobnega mnenja je tudi poslanec in župan Občine
probleme, s tem pa za ljudi, in to ne samo v svoji občini, naredimo kaj dobrega.«
Izvirni greh
Nasprotnega mnenja je poslanec in podžupan Mest-
o kateri je treba spregovoriti. »Mar lahko poslanec, ki poleg poslanske funkcije še predava kot profesor ali opravlja kakšno drugo obveznost, vezano na njegovo izobrazbo, kvalitetno opravlja svoje osnovno poslanstvo? Isto velja za ministre.«
Razprave o (nezdružljivosti funkcije župana in poslanca so stalnica, ki se v parlamentu vedno pojavi ob začetku mandata. In to od »izvirnega« greha dalje, ko se je ta dvojnost funkcij dovolila, trdi poslanec in župan Občine Ždec
Darko Menih
Šoštanj Darko Menih (SDS). »Ne le, da je praksa o županih poslancih precej uveljavljena in utečena, če temu tako rečem, predvsem gre za koristi. Občine, to lahko potrdim tudi iz izkušenj, ko še nisem bil poslanec, imajo precej koristi, posredno pa seveda tudi občani. Kot poslanec imaš hitrejši dostop do informacij, poznaš dogajanje na vseh področjih, ministrom pa lahko razložiš probleme iz svoje občine in tudi okolice.« Menih je prepričan, da je v navezi župan poslanec možna hitrejša rešitev in tudi pomoč, ter dodaja, da se za obstoječe stanje zavzema
Štefan Tisel
Šentjur Štefan Tisel (SDS), ki opozarja, da so s podobnimi predlogi o nezdružljivosti funkcij že večkrat (neuspešno) poskušali. »Vedno se je izkazalo, da sta združeni funkciji dobri tako za lokalne skupnosti kot za parlament-. Lokalna skupnost ima tako svojega predstavnika v parlamentu, ta pa na takšen način preko županov dobiva informacije iz baze in se tudi na tej osnovi lažje odloča,« pravi Tisel in »priznava«, da bi bilo brez te povezave za lokalne skupnosti včasih težje. Podobno kot Menih opozarja, da, vsaj v neformalnih pogovorih, župani različnih političnih opcij delijo to mnenje, zato bo po njegovem prepričanju funkciji težko razločiti. Glede očitkov, da stanje ni pravično, Tisel odgovarja, da župani poslanci prihajajo iz cele Slovenije in da v parlamentu v bistvu ne lobirajo samo za svoje občine, temveč nasploh za lokalno samoupravo. »Sprejemajo se zakoni, ki občinam nalagajo samo dodatne obremenitve, na to pa lahko župani precej glasno opozorimo. V parlament lažje prenašamo
Bojan Kontič
ne občine Velenje Bojan Kontič (SD), ki podpira nezdružljivost opravljanja funkcije poslanca in župana. »Ti predlogi so že dolgo prisotni, vendar do zdaj niso naleteli na potreben posluh. Konkretno glede poslancev županov je ena od težav tudi v tem, da je poslanskih mest 90, županj oziroma županov pa imamo 210. Ni dobro, da bi se razlikovali predvsem po tem, kdo od njih je poslanec in kdo ne. Še večja nevarnost pa je, da bi se glede na to financirale lokalne skupnosti. Imam pa pomisleke, ali ta ureditev sodi v zakon, ki ureja področje preprečevanja korupcije, in ali s tem ne sporočamo nečesa, kar ni naš namen. Pri tem je treba priznati, da so pomisleki, kam umestiti to ureditev, prisotni pri obravnavi vseh sprememb zakonov, ki bi lahko uredili to področje. Ko smo spreminjali zakon o lokalni samoupravi, smo ugotavljali, da to sodi v zakon o poslancih ...«je navedel Kontič in dodal, da so pri sprejemanju odločitve povsem razumljivi predlogi, da ni to edina nezdružljivost,
Lojze Posedel
Lojze Posedel (Zares). »Osebno sem prepričan, da je bila takšna odločitev takrat slaba, vendar jo bo težko popraviti. Ali nekdo, ki je župan in poslanec, zadovoljivo opravlja eno ali drugo funkcijo, so najboljši pokazatelj vsakokratne lokalne ali parlamentarne volitve. Sam se bom v razpravo o tem predlogu zakona zagotovo aktivno vključil, saj imam do zdaj s tem veliko izkušenj. Prepričan sem tudi, da bo ob tem veliko sprenevedanja in populizma, tudi pri takšnih, ki sicer združljivosti javno nasprotujejo, vendar v praksi do zdaj še nihče ni odstopil z ene ali druge funkcije. Mislim, da bo predlog zakona doživel še mnogo sprememb in dopolnil v samem postopku.«
URŠKA SELIŠNIK
Pomladni sejmi
Na Celjskem sejmišču so danes odprli letošnjo sejemsko sezono. Čeprav le-ta zaradi recesije najbrž ne bo tako uspešna kot pretekla, se to pri prvih pomladnih sejmih naj ne bi poznalo. Sejem Flora, Poroka ter Altermed so skupaj z Čebelarsko razstavo pritegnili celo več razstavljavcev kot lani. Upanje organizatorjev je, da bo posledično več tudi obiskovalcev.
Tudi letos so poskrbeli za nekaj »cukrčkov«, ki naj bi pritegnili obiskovalce. Med njimi sta zagotovo svetovno znana florista Annemie Duchate-au iz Belgije, floristka belgijske kraljeve hiše, ter Ferenc Kruzslich iz Madžarske, ki je mentor številnih evropskih cvetličarskih prvakov. Oba bosta konec tedna na osrednjem prireditvenem odru pripravi-
m
la dveurni nastop. Pašo za oči obljublja tudi Sekcija cvetličarjev in vrtnarjev Slovenije, ki bo predstavila različne primere zunanjih in notranjih zasaditev, prikazala primere ureditve balkonskega cvetja in, le-toš prvič, tudi žalne floristi-ke.
Na sejmu Poroka, ki v zadnjih letih med pomladnimi sejmi beleži največjo rast razstavljavcev, si bodo bodoči ženini in neveste lahko ogledali štiri modne revije poročnih oblek. Obenem se bodo lahko brezplačno naličili ter sodelovali v nagradni igri za poročna prstana Zlatarne Celje. Sejem Altermed prinaša 60 različnih predavanj ter predstavitev zdravega načina življenja. Na demonstracijskem odru bodo kuharji prikazali, kako ceneje do zdravega
Št. 22 - 20. marec 2009 -
obroka, kako z najmanj muke izdelati popoln zajtrk, kako pripraviti »brezgrešne« sladke namaze na najmlajše.
Danes bo cena vstopnice 4 evre, jutri in v nedeljo pa bo treba zanjo zato, ker si bodo obiskovalci lahko ogledali še sejem Altermed ter Čebelarsko razstavo, odšteti evro več.
RP
Foto: SHERPA (Arhiv NT)
	P«* - M J ir' -
Wt......lafc aA^fclžlljl Mj,'«.,	'ivAatgL^CI \ i-J>ML AJ*iäm£Bk m , V
Kljub recesiji so organizatorji uspeli pritegniti letos nekoliko več razstavljavcev kot lani. Največ zanimanje pa je, zanimivo, tokrat vladalo za sejem Poroka, ki ima po Sloveniji že vrsto posnemovalcev.
DOGODKI
Med s prstnim odtisom
O položaju slovenskih čebelarjev pred njihovim srečanjem na pomladnem sejmu v Celju, o novostih in zaščiti slovenskega medu
V teh dneh se kar na dveh koncih na Celjskem ukvarjajo s čebelarstvom! Tako so na Jožefovem sejmu v Petrovčah včeraj pripravili okroglo mizo na to temo, na pomladnem sejmu v Celju pa jutri, torej v soboto, in nedeljo pripravljajo 32. državni čebelarski posvet in mednarodno prodajno razstavo.
»Pričakujemo več kot tri tisoč čebelarjev, najavljeni so številni obiskovalci in razstavljavci čebelarske opreme iz cele Evrope. Sobotni del bo namenjen ekonomiki v čebelarstvu in nedeljski gozdnemu medenju. V Sloveniji je malo manj kot polovica cvetličnega medu, v katerem je pomemben delež gozdnega medu. Po nekaj sušnih letih pričakujemo in želimo, da bi gozd znova zamedel,« je napovedal podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Franc Šmerc, o namenu sejma pa povedal: »Potrošnikom, ki želijo zdravo hrano in zdrav način življenja, želimo pokazati, da slovenski čebelarji znamo in zmoremo pridelati zdrav in kakovostni med, cvetni prah, matični mleček, propolis ... ter poudariti, da so medeni izdelki primerni za vsakogar, od otroka do človeka v zrelih letih.«
Zdi se, da so letošnjo zimo čebele bolje preživele.
Trenutno ugotavljamo, da čez zimo ni bilo posebnih izgub. Ocenjujemo, da ne bodo presegle desetih odstotkov. V primerjavi z lani, ko smo beležili 30 odstotkov odmrlih čebel in ko je veliko čebelarjev ostalo skoraj brez družin, je stanje boljše.
Nekateri trdijo, da je v Sloveniji vse manj čebelarjev, viša se povprečna starost, ob tem pa je tudi vse manj čebel ... Se strinjate s temi trditvami?
Ne popolnoma. Lani smo v analizi ugotavljali, da se število čebelarjev in članov ČZS ne zmanjšuje. V zadnjih petih letih se je povprečna starost znižala, je manj kot 60 let, čeprav nekateri trdijo dru-
Podpredsednik ČZS Franc Šmerc prihaja iz Podgore pri Šmartnem ob Paki.
Na predavanjih, ki jih pripravljajo v javni svetovalni službi, pred poldrugim letom ni bilo nobenega zanimanja, prihajalo je po 15 ljudi. Jeseni lani in pozimi letos pa so zaradi številnih slušateljev, od 60-80, porabili vsa letošnja sredstva, zato v ČZS upajo, da jim bosta ministrstvo oziroma vlada v rebalansu namenila dodaten denar za predavanja oziroma osveščanje čebelarjev.
gače. Ob tem se zelo povečuje aktivna generacija čebelarjev okrog 30 let, zelo pa narašča število mladih čebelarjev v krožkih, saj je že 1.200 krožkarjev po celi Sloveniji. Ti se bodo 9. maja pomerili v Črni na Koroškem. V okviru javne čebelarske službe, za kar smo lani dobili koncesijo, imamo dve starostni skupini, zagotovljena so sredstva za opremo in zaščito, za delo, literaturo ... Pogoji se precej izboljšujejo. Problem pa je v okolju, kjer se čutijo spremembe, in to ne le zaradi upo-
rabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Pri lanskih pomorih so v umrlih čebelah odkrili različne ostanke, od industrijskih do onesnaženosti iz voda, nekaj pa je tudi vplivov globalnih klimatskih sprememb.
Kako je s številom panjev oziroma družin po lanski katastrofi?
Lani spomladi je bilo sto tisoč čebeljih družin, letos se je število povečalo na približno 150 tisoč, v številko so vštete rezervne družine. Naša želja je, da bi se število dvignilo na 170 do 200 tisoč družin. S tem bi bila Slovenija dovolj gosto pokrita, da ne bi bil problem opraševanja. Vendar nastajajo drugi problemi: v Spodnji Savinjski dolini ugotavljajo, da je središče doline brez čebel. Čebelarji so na obrobju, v dolini je precej sadovnjakov, pri čemer v zadnjih letih nastaja problem hruševega oži-ga. Sadjarji čebelo smatrajo skoraj kot glavnega prenašal-ca te bakterije. Čebelarji smo prepričani, da ni tako in da sadjarji brez čebel ne bi pridelali dovolj kakovostnega sadja.
Skoraj vsak dan se izkaže, da je sožitje v naravi nujno potrebno. S pomladjo bo nastopil problem FFS. Če se spomnimo lanskega pomora - je šlo za nepoznavanje ali splet okoliščin? Ob tem pa je spet dovoljena uporaba nekaterih teh sredstev.
Lani se je verjetno zgodil splet slabih okoliščin. Po tem pomoru je bivši minister preklical uporabo določenih FFS, v novi setveni sezoni pa so na ministrstvu naredili različne analize in pripravili program obdelave semena tako, da do podobnih pomorov ne bi prišlo. Ministrstvo je do-
Čebela spremlja človeka na njegovi življenjski poti že od pradavnine. Z njenim pridelkom medom si je že v kameni dobi tešil lakoto in celo reševal življenje. V času svojega razvoja je človek spoznal še ostale številne koristi čebele; od njenih pridelkov do opraševanje sadnega drevja in kulturnih rastlin. Čebela in njeni proizvodi imajo tako že tisočletja pomembno vlogo v prehrani, medicini in še posebej v ekologiji. Le vlogi čebele kot opraševalca se lahko zahvalimo za bogat izbor sadja in zelenjave v svoji prehrani, enako tudi za rastlinsko raznovrstnost v naravi.
volilo uporabo FFS, ker se v Sloveniji pojavlja koruzni hrošč, ki je velik škodljivec. Ugotavlja se, da približno petina živinorejcev nima dovolj zemlje, da bi izvajala kolobar, zato je treba sejati tretirano seme. Pri tem v Evropi velja prost pretok blaga in če ministrstvo ne bi dovolilo uporabe dovolj kakovostno pripravljenega semena, bi ga ljudje lahko kupih v sosednjih državah. Seveda bi bilo čebelarjem najbolj všeč, če teh sredstev ne bi bilo treba uporabiti.
V ČZS med drugim predlagate pripravo čebelarskega zakona, ki bi sistemsko uredil ohranjanje čebel in celotnega čebelarstva.
Slovenija je dežela kranjske čebele, ki je pri nas avtohtona. Z zimskimi izgubami in pomori je fond ogrožen. Genska ogroženost čebele je velika, zato predlagamo zakon o kranjski čebeli in čebelarstvu, v katerem bi zaščitili čebelo, saj se standardi za govedo, drobnico ... ne dajo prenesti na čebele. Koraki so stekli in upamo, da bo do te zakonske zaščite prišlo. Ob tem so se zbudili tudi Evropski parlament in politiki, ki so konec lanskega leta sprejeli resolucijo o potrebi po zaščiti čebel v Evropi. Zadolžili so evropsko komisijo in vlade držav članic, da zagotovijo pogoje za preživetje čebel.
Na srečanju v Celju boste med drugim govorili tudi o geografski označbi za slovenski med. Kako daleč ste?
Postopek v Sloveniji je končan, tako da je označba priznana, zdaj jo mora priznati še Bruselj. Potem bomo slovenski čebelarji, ki bomo vstopili v sistem certificiranja, nastopali z medom slovenskega porekla. V ČZS smo sprejeli vse pravilnike, v šolah se izobražujejo pregledniki, približno 80 jih bo, v laboratoriju izvajamo interno kontrolo, od analiz kakovosti medu do vsebnosti različnih sestavin. Vsaka pokrajina ima svojo rastlinsko floro, v vsakem medu so značilne vrste cvetnega prahu, ki je kot prstni odtis, skoraj kot DNK. V trgovini se da s pelodno analizo ugotoviti, od kod je med. Tudi zato je pomembna geografska zaščita slovenskega medu.
URŠKA SELIŠNIK
St. 21 - 587. marec 2009
V Emo Orodjarni hodijo po robu
Za sodelovanje med Celjem in romunskimi mesti
Celjski župan Bojan Šrot se je včeraj srečal z romunsko veleposlanico Manuelo Constantinescu. Govorila sta predvsem o ponovni vzpostavitvi sodelovanja med Celjem in romunskimi mesti.
Constantinescujeva je tokrat že drugič obiskala Celje, prvič je namreč prišla na praznovanje dneva Evrope, 9. maja 2007, ko je romunska šola predstavljala svojo državo. Kot je na včerajšnjem srečanju povedal župan Bojan Šrot, je Celje sicer že leta 2003 navezalo stike z enim od romunskih mest, vendar tesnejšega sodelovanja ni bilo. »Ekselenca je dala pobudo, da se začetni koraki obnovijo in pripeljejo do kakšnega tesnejšega sodelovanja, zlasti ker nekatere šole iz Celja, recimo II. OŠ, že sodelujejo s podobnimi romunskimi šolami,« je pojasnil Šrot. Dodal je, da Evropska unija s svojimi programi podpira medmestno sodelovanje, da se izmenjujejo dobre prakse. Tudi Manuela Constantinescu je poudarila, da si želi tesnejše sodelovanje med Celjem in romunskimi mesti. Dodala pa je, da mora biti to sodelovanje ne le na ravni podpisanega sporazuma, ampak bi moralo biti povsem konkretno na področju izobraževanja, kulture, športa, varstva okolja, skratka na področjih, ki zanimajo- in zadevajo vse.
ŠK
Foto: SHERPA
»Tesno je, po robu hodimo. Delo je še, vendar ga moramo narediti za manj denarja,« trenutno situacijo v Emo Orodjarni, podjetju, ki v primerjavi z ostalimi orodjarji še nima večjih padcev naročil, opisuje direktor Stanko Stepišnik.
»Treba je izrabiti vse rezerve, ubrati pravo strategijo, imeti rezervne izhode ... In če se ne bi kaj drastičnega zgodilo, mislim, da bi morah krizo brez večjih težav prebroditi,« pravi Stepišnik. Sicer pa v podjetju, ki izdeluje orodja za sestavo novih modelov vozil, kot največjo težavo navajajo likvidnost. Ročnosti plačil se jim podaljšujejo za celo leto ali več, za pokrivanje obratnih sredstev pa poslovne banke nimajo posluha. »Tu telovadiš na vse možne načine. Od tega, da sam dobaviteljem kasneje plačuješ, stiskaš pri sebi, ne zvišuješ plač (kvečjemu obratno), iščeš kredite, skratka vse mogoče. Zato se kljub temu, da še imamo delo, ne bi hvalil.«
Emo Orodjarna je večinsko, kar 80-odstotno, veza-
na na avtomobilska podjetja, zato je bilo utopično pričakovati, da jo bo kriza povsem obšla. Kot pravi direktor, so res prejeli nekaj odpovedi naročil, tako da je v povprečju naročil nekoliko manj. Še bolj, od 20 do 30 odstotkov, pa so morali znižati cene. Stepišnik vseeno ostaja optimist. »Če bomo pazljivi in izkoristili vse rezerve, bomo prebrodili krizo,« poudarja.
RP
Foto: SHERPA
Romunska veleposlanica Manuela Constantinescu in celjski župan Bojan Šrot
Stanko Stepišnik
Informacije o prodaji:
Naslov: Lava 42,3000 Celje Telefon: 03/42 66 586 Telefaks: 03/42 66 305 E- pošta: marketing@cm-celje.si Internet: www.cm-celje.si
V IZGRADNJI DVA VEČSTANOVANJSKA OBJEKTA
LIPA ŠTORE*
1 LASTNA NEPREMIČNINA
CMCelje
CESTE MOSTOVI CEUE d.d.
Družba za nizke in visoke gradnje
VSAK IMA 1.580 mJ
STANOVANJSKIH POVRŠIN
(prevzem stanovanj in vselitev v oktobru 2009)
Cena stanovanj:
1.280 -1.370 EUR/m2 + 8,5% DDV.
Celjski Hudournik v stečaju
Celjsko podjetje Hudournik je od minulega tedna v stečaju. Zahteval ga je en sam upnik, Banka Kaertner Sparkasse iz Celovca, ki že šest let čaka na poplačilo kredita. Direktor in največji (ne pa več večinski) lastnik podjetja Stanko Zakelšek je tudi tokrat poskušal preložiti narok, kot je to storil že lani decembra, vendar mu sodišče ni prisluhnilo. Upniki podjetja Hudournik gradbeništvo, gostinstvo in turizem lahko zdaj svoje terjatve prijavijo do 9. junija.
Vse od leta 2004, ko je bilo podjetje Hudournik v prisilni poravnavi, pa vse do danes kljub obljubam dolg banki ni bil poplačan. Zaradi neplačil rednih obrokov je kredit v višini 1,1 milijona evrov kmalu v celoti zapadel v plačilo. Podjetje menda do danes ni poravnalo niti enega dogovorjenega obroka. Edino, kar je prišlo na račun banke upnice, je leta 2007 na podlagi »čudnih« poslov med Stankom Zakelškom in nekdanjim štorskim županom Francem Jazbecem prišlo s
transakcijskega računa Občine Štore. Vendar je bilo po-plačanih le slabih 400 tisoč evrov od dolga, ki je narasel že na 1,7 milijona evrov. Pika na i za odločitev za stečaj pa je bilo mnenje finančne izvedenke Irene Lesjak. Ta je med drugim ugotovila, da ima podjetje že od oktobra 2007 blokirane vse račune. Pred letom dni je izguba podjetja znašala že skoraj 1,6 milijona evrov, kar je že 65 odstotkov vrednosti osnovnega kapitala. Pred letom dni so njegove dolgoročne obveznosti znašale 4,9 milijona evrov. Ker podjetje ne posluje oziroma svojega plačilnega prometa ne vrši preko transakcijskih računov, niti ni mogoče izvesti kakršnega koli reprogramiranja dolga.
Banka ni želela Alminega doma
»Z obžalovanjem smo sprejeli odločitev sodišča o uvedbi stečaja v naši družbi Hudournik gradbeništvo,« pravi Stanko Zakelšek. »Po uspešno potrjeni prisilni poravnavi smo namreč uspeli poplačati vse upnike, katerih
terjatve so zapadle v plačilo eno leto po potrjeni pravnomočni prisilni poravnavi, žal pa nikakor nismo uspeli doseči dogovora z upnico Kaertner Sparkasse, ki je imela svojo terjatev kot ločitvena upnica zavarovano z vpisom hipoteke v Alminem domu. Konec leta 2007 nam je ta upnica blokirala transakcijski račun in s tem onemogočila naše poslovanje, kasneje pa predlagala še stečaj. Sodimo, da je bil stečaj nepotreben, saj bi banko lahko poplačali s prodajo Alminega doma, kjer ima hipoteko, kar smo v zadnjega pol leta večkrat tudi predlagali. Banka na to ni pristala, ampak je vztrajala pri stečaju. Banki je Anton Škrabl, ki je lastnik vse opreme na Alminem domu, predlagal možnosti za razrešitev problema, vendar neuspešno. Posledica je, da je Al-min dom danes zaprt, preostali upniki in solastniki Hudournik gradbeništva pa izgubljajo svoje premoženje,« pojasnjuje Zakelšek.
Sklep, ki ga je sodišče izdalo 9. marca, naj bi v petnajstih dneh postal pravnomočen, vendar se bo Zakelšek nanj pritožil.
ROZMARI PETEK Foto: SHERPA
Predlagatelj stečaja je omenil še, da je Hudournik svoje poslovanje speljal k drugi pravni osebi. Tako na primer Alminega doma na Svetini nima v najemu podjetje Stanka Zakelška, temveč podjetje Hudournik Inženiring, ki ga vodi Boštjan Zakelšek. Lastnik opreme v domu je Anton Škrabl, sicer 11-odstotni lastnik Hudournika.
Alpos ima pripravljena dva scenarija
Šentjurski Alpos si je za letošnje negotovo poslovno leto pripravil dva različna scenarija, ki predvidevata različen obseg poslovanja glede na ocene možnosti prodaje. Oba vsebujeta tudi različne ukrepe glede na različen obseg poslovanja.
Predsednik uprave Miri-jan Bevc sicer meni, da se jim letos obseg poslovanja v povprečju ne bo znižal za več kot 20 odstotkov, čeprav bodo v določenih programih utrpeli večje padce. Trenutno največji upad pov-
mM
praševanja zaznavajo ravno pri ključnih trgih, kar je posledica zmanjšane porabe v gradbeništvu in strojegradnji. Naslednja težava je financiranje poslovanja. Ker je s strani bank prišlo do popolnega zastoja, so določeni projekti v mirovanju.
V Alposu so se z notranjo reorganizacijo zaenkrat prilagodili trenutnim razmeram na trgu. Komercialistom so znižali fiksni del plače ter povišali variabilnega, vodstvo prejema za deset odstotkov nižje plače. V proizvodnji so uvedli
neenakomerno razporeditev delovnega časa. Nadaljnje ukrepe bodo sproti prilagajali razmeram na trgu. Če bosta prodaja in s tem proizvodnja padali, bo uveljavljen drug scenarij. Po tem je pripravljeno tudi skrajševanje delovnega tedna, ki so ga v eni hčerinski družbi že uvedli, po potrebi pa tudi drugi bolj drastični ukrepi. Kot še pojasnjuje Bevc, do zdaj izplačilo plač poteka nemoteno, kako bo v bodoče, pa v tem trenutku z gotovostjo ni mogoče napovedati.
St. 22 - 20
V Cinkarni Celje proti recesiji z znižanjem plač
Mik rešujejo fizične osebe, ne poslovni partnerji
V Cinkarni Celje so se že lani, ko so se pokazali prvi znaki recesije, začeli odzivati z zniževanjem stroškov na vseh področjih. Tako so v dogovoru s sindikati posegli tudi v variabilni del plač ter ga znižali za 10 odstotkov.
Med njimi pa zaenkrat še niso plače vodstvenih delavcev. O teh bo kmalu odločal nadzorni svet. Kot pravi predsednik uprave Tomaž Benčina, upad beležijo v prav vseh programih, največji upad pa zaznavajo pri prodaji gradbenih materialov ter praškastih delcev za proizvodnjo bele tehnike. O tem, kako velik je izpad prodaje, še ne more napovedati, ker je njihova prodaja precej sezonskega tipa, zato bo dejanska slika razvidna šele v prihodnjih mesecih. Dodatno jih bremenijo še likvidnostne težave njihovih kupcev, predvsem domačih. Vsekakor pa med načrtovanimi ukrepi še ni odpuščanj delavcev, poudarja Benčina.
Cinkarna Celje je lani po nerevidiranih podatkih ustvarila 131,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar predstavlja 84 odstotkov prihodkov iz leta 2007. Čisti dobiček je lani znašal slabih 800 tisoč evrov, medtem ko so leta 2007 ustvarili dobrih šest mi-
Delno zaradi recesije, delno pa zaradi nizkih temperatur, pri katerih je težje menjavati okna in vrata, Mik v začetku leta ni imel veliko dela. Govorilo se je celo, da bodo tudi odpuščali. Direktor in lastnik Franci Pliberšek zagotavlja, da so govorice le iz trte zvite, saj število redno zaposlenih ostaja nespremenjeno.
Po besedah direktorja Francija Pliberška se je stanje naročil sredi februarja bistveno izboljšalo. Beležijo celo boljši promet kot lani v enakem obdobju. Pliberšek kot olajševalno okoliščino dodaja tudi, da niti v preteklosti niti zdaj niso sodelovali z večjimi gradbenimi podjetji, ki so trenutno v največji krizi. »Skrb zbujajoč pa je podatek o novih projektih, ki bi se morali začeti v drugi polovici leta,« pravi Pliberšek. »Vse dokler banke ne bodo sprostile kreditiranja za investitorje, tako dolgo jih najbrž ne bo.« Zato bolj računa na fizične kupce. Obenem pa se tudi samo podjetje pripravlja na naložbo, in
Tajfun varčuje
V planinskem Tajfunu, ki izdelujejo predvsem kmetijsko mehanizacijo, že občutijo krizo. Sploh zato, ker večino izdelkov prodajo v tujino. Med varčevalnimi ukrepi so zaenkrat odložili večje investicije v opremo, varčujejo predvsem pri nabavi, manj pri razvoju. Ostale ukrepe bodo izvajali po potrebi, prav tako se bodo o morebitnem prehodu na 36-urni delavnik še odločali.
RP
. marec 2009 --—
lijonov evrov dobička. Lansko slabše poslovanje ni posledica le finančne in gospodarske krize, ampak tudi višjih cen surovin in energije v letu 2008.
RP
Unior občino prosi za odlog plačil
Zaradi krize, ki ni obšla skorajda nobenega gospodarskega subjekta, vse več podjetij razmišlja, kje bi še lahko prišli do kakšnega likvidnostnega denarja. Zreški Unior je zato matično občino že prosil za odlog plačila vodarine, turistične takse in nekaterih ostalih dajatev, ki jih mora letno poravnati občini.
Za kolikšen znesek gre, v zreški občini še ugotavljajo. Prav tako se še niso dogovorili, ah bodo prošnji največjega zaposlovalca v občini ugodili. Unior je namreč predlagal, da bi jim turistično takso poravnal šele do konca letošnjega leta. Glede na to, da se jim dnevno zvišujejo tudi izplačila nadomestil brezposelnim, bodo morali dobro pretehtati, za koliko časa lahko, če sploh, Uniorju ugodijo.
RP
Tomaž Benčina
sicer gradnjo bloka v Vojniku. Predvidoma ga bodo začeli graditi v poletnih mesecih.
O možnih odpuščanjih Pliberšek pravi: »Res je, da nekaterim nismo podaljšali pogodb za določen čas. Tiste bomo v bližnji prihodnosti ponovno povabili nazaj. Vendar trenutno število redno zaposlenih še vedno ostaja 185. Po zagonu nove proizvodnje linije, ki jo še imamo v načrtu, pa naj bi se povzpelo na 200.«
RP
Foto: SHERPA
Franci Pliberšek

partner z najboljšim okusom
DOGODKI
5
©srair im ©SM
m
)vi.}v)v)v)v)viO ■

:
Boste sedaj zamenjali dobavitelje elektrike?
Pred letom in pol se je trg električne energije odprl, kar pomeni, da bi potrošniki podobno, kot zamenjamo avtoser-viserja, bencinsko črpalko ali kaj drugega, zamenjali tudi podjetje, ki nam dobavlja električno energijo. Vendar se to dosedaj ni izplačalo, saj je vseh pet podjetij oblikovalo precej podobne cene. Zdaj pa je na trgu šesti ponudnik, ki ima »protekcijo«, saj gre za hčerinsko družbo podjetja, ki elektriko prodaja vsem slovenskih distributerjem.
Gre za novega distributerja jetja GEN Energija, ki je poleg GEN-I, hčerinsko družbo pod- Holdinga slovenskih elektrarn
edini, od katerega elektro podjetja kupujejo elektriko. V kakšnih povezavah so, končnega potrošnika niti ne zanima -ključna je namreč končna cena, po kateri plačujemo elektriko. In po obljubah GEN-I bo ta v povprečju za 10 odstotkov nižja od vseh ostalih ponudnikov. Obenem zagotavljajo, da cen ne bodo spreminjali vse do konca leta 2010. In še, da bodo vsem, ki se jim bodo do 1. maja pridružili, prvi mesec oskrbe podarili.
Novi ponudnik trdi, da bodo gospodinjstva, ki bodo prešla
k njim in izkoristila mesec »zastonj elektrike«, v tem letu prihranila 50 evrov. Pot zamenjave jeenostavnejša kot zamenjava žarnice, potrebujete le zadnji račun za električno energijo in izpolnite obrazec na spletnih straneh www.pocenielektri-ka.si. ah pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 15 58.
Od ponedeljka, ko je GEN-I objavilo projekt Poceni elektrika, je dogovor o zamenjavi dobavitelja sklenilo že 270 gospodinjskih odjemalcev. Zabeležili so 1500 povpraševanj, predvsem s Primorske, z Gorenjske in iz okolice Ljubljane, kjer dobavitelji uporabljajo progresivni model zaračunavanja električne energije.
Koliko bodo dejansko cenejši, je težko izračunati, saj sama elektrika ni edina postavka na mesečnem računu. Nekateri so si sicer že naredili izračune ter ugotovili, da je razlika zgolj v nekaj centih
Še vedno boste najverjetneje največ privarčevali z racionalno rabo elektrike, ne pa z zamenjavo dobavitelja. Zato, ugašajte luči, uporabljajte varčne žarnice. Če se le da, uporabite dnevno svetlobo.
Nekaj nasvetov varčne rabe energije pri hladilnikih
•	Pri nakupu aparatov bodite pozorni na energijski razred porabe.
•	Optimalna temperatura v hladilniku je približno 4 stopinje Celzija, saj se poraba električne energije za vzdrževanje nižje temperature močno poveča. Višja temperatura pa ni priporočljiva, saj se hrana hitreje kvari.
•	Hladilnika in zamrzovalne skrinje ne odpiramo po nepotrebnem.
•	Vrata naj bodo odprta le toliko časa, da iz hladilnika vzamemo oziroma vanj damo želena živila.
•	V hladilnik in zamrzovalnik sodi le ohlajena hrana.
•	Iz hladilnika in zamrzovalnika redno odstranjujemo ledene obloge. Te namreč močno zmanjšajo učinkovitost hlajenja in drastično povečajo porabo električne energije.
•	Zamrzovalnika ne smemo postaviti na balkon ah drug prostor, kjer lahko nanj sije sonce.
•	Hladilnih rešetk na zadnji strani ne smemo pokriti, saj s tem zmanjšamo učinkovitost odvajanja toplote iz hladilnika oziroma zamrzovalnika.
•	Prazni hladilniki so največji porabniki energije.
(Vir: spletne strani Elektra Celje)
V kratkem bodo na spletni strani www.pocenielektri-ka.si objavili računalo, v katerega boste vnesli priključno moč in porabo ter dobili končno porabo. To na svojih spletnih straneh že omogočajo Elektro Celje, Elektro Primorska in Elektro Ljubljana (ta je pred kratkim ponovno podražil elektriko).
(v enem primeru gre za dobesedno 5 centov!). V Elek-
tru Celje vstop novega konkurenta ne želijo komentirati, dodajajo pa, da razlike v ceni niso tako velike, da bi lahko prišlo do večjih zamenjav dobaviteljev. Dodajmo, da so vseskozi poudarjali, da si s cenami za gospodinjske odjemalce delajo izgubo, zato so ob zadnji podražitvi (v. veljavo je stopila ta mesec) ceno oblikovali tako, da ne bodo več v rdečih številkah.
ROZMARI PETEK Foto: GrupA
Nekaj nasvetov varčne rabe energije pri razsvetljavi
•	Nič ni očem bolj prijaznega kot naravna dnevna svetloba. Umetna svetloba nima enakega spektra kot sončna svetloba, zato je ne morejo povsem enakovredno nadomestiti.
•	Delovne površine, na primer pisalna miza in kuhinjski pult, naj bodo čim bližje okna.
•	Pri novogradnjah načrtujmo razporeditev tako, da bo v prostore prišlo čimveč dnevne svetlobe.
•	Velike in visoke omare razporejajmo čim dlje od okna, da nam ne bodo po nepotrebnem odžirale svetlobe.
•	Zavese na oknih naj bodo tanke in prosojne. Odvečne svetlobe se raje znebimo z dodatnimi senčili.
•	Najbolj varčna je ugasnjena žarnica, zato luči ugašamo povsod tam, kjer jih ne potrebujemo.
•	Uporabljajmo varčne sijalke. Porabijo štirikrat manj električne energije kot navadne z žarilno nitko in trajajo vsaj desetkrat dlje.
(Vin spletne strani Elektra Celje)
Nekaj nasvetov varčne rabe energije pri kuhanju
•	Količina vode za kuho naj ne bo po nepotrebnem prevelika. Hrana, kuhana v manjši količini vode, je navadno okusnejša.
•	Kuhajmo v pokritih posodah.
•	Kadar je le mogoče, uporabljajmo ekonom lonec.
•	Ko voda zavre, zmanjšajmo moč kuhalne plošče oziroma plinskega gorilnika do točke, ko voda še vedno vre.
•	Velikost kuhalne plošče izberemo glede na premer posode. Majhna posoda na veliki plošči pusti povsem neizkoriščen obod, od koder energija veselo uhaja v zrak.
•	Kuhalno ploščo izklopimo nekaj minut pred koncem kuhanja, saj je v plošči dovolj toplote, ki nam bo hrano skuhala do kuhanega.
(Vir spletne strani Elektra Celje)
Ljubezen po francosko
Zavod za šolstvo je v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo in šport ter francoskim inštitutom včeraj pripravil 11. frankofonski dan. Tega tradicionalno v tednu frankofonije pripravijo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Letos se ga je udeležilo 140 dijakov iz 14 slovenskih gimnazij, učenci Osnovne šole Simona Jenka iz Kranja in študentska gledališka skupina iz Filozofske fakultete v Ljubljani.
Idejni oče frankofonskega dne je znani Celjan Slavko Deržek. Še vedno sodeluje pri nastajanju največjega praznika francoskega jezika in kulture v Celju in Sloveniji. S frankofonskim dnem želijo organizatorji predvsem mladim približati francoščino in francosko kulturo. Gre torej za popularizacijo francoskega jezika oziroma, kot je ob odprtju povedala organizatorka letošnjega frankofonskega dne, višja svetovalka za francoščino pri zavodu za šolstvo, Simona Cajhen: »Da bi fran-
coščina spet dobila mesto, ki si ga zasluži.« Predstojnica celjske območne enote zavoda za šolstvo Sonja Zaje je ob tem še dodala, da je prav zdaj objavljen razpis za dru-
gi tuj jezik v osnovnih šolah, ki bi lahko bil tudi francoščina, če bo seveda pri mentorjih in šolah, kasneje pa seveda pri starših in učencih, zanimanje. Trenutno se francoš-
- Št. 22-20.
s pesmijo Edith Piaf La vie en rose. Čeprav na frankofon-skem dnevu ne gre za tekmovanj e, ampak festival francoske besede, so tudi včeraj izbrali najboljšega izvajalca. Kdo bo letos odpotoval v Fran-
cijo, bomo poročali v torkovi številki, saj se včerajšnje širjenje ljubezni do francoske besede ni zaključilo pred koncem redakcije.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
Francoščina tudi v nakupovalnem centru
Največje celjsko nakupovalno središče Citycenter se je za svojo tretjo obletnico »spremenilo« v francoske ulice s kan-kan plesalkami. Osrednji dogodek je bil v soboto, ko so nastopili bivši in sedanji dijaki 1. gimnazije v Celju. Šansone so prepevali Miha Alujevič, Nuška Drašček, Andreja Zakonjšek, Anžej Dežan ter Kristina Strašek. Za francoščino sta jih navdušila profesorja Slavko oziroma Carmen Deržek. Zanimivo, med bivšimi Deržkovimi dijaki je tudi sedanji direktor Citycentra Boštjan Brantuša, ki je svojčas tudi prepeval šansone.	RP
Prva točka včerajšnjega festivala je bil pozdrav Salut. Pesem so zapeli dijaki I. gimnazije v Celju z mentorico Carmen Deržek.
čina kot drugi tuj jezik poučuje le na eni od ljubljanskih osnovnih šol.
Včerajšnji frankofonski dan je odprla lanskoletna zmagovalka Kristina Strašek
marec 2009 -
www.novitednik.com
6
NOVI TEDNIK
»Brez medijev bi marsikatera nepravilnost ostala skrita!«
proti medicinski sestri in zdravstvenemu tehniku, ki naj bi bila odgovorna za njegovo smrt, vložili tudi obtožnico. Toda Grubar ves čas v tem postopku pogreša zanj glavnega krivca - takrat dežurno zdravnico.
»Od dogodka pred urgenco do vložitve obtožnice je preteklo veliko časa. Ves čas so ugotavljali odgovornost medicinske sestre in zdravstvenega tehnika. Osebno menim - a ne zagovarjam obtožencev - da bi državno tožilstvo moralo v prvi vrsti ugotavljati odgovornost nadrejenih. Ker je v zdravstvu zelo poudarjeno načelo subordinacije (celotna organizacija je grajena na razmerju doslednega spoštovanja odločitev nadrejenega oziroma na razmerju nadrejeni in podrejeni, op. p.), je nedvomno, da sestra ah tehnik nikakor ne moreta sama presojati, ali bosta sprej ela v urgentni ambulanti paciente z napotnico ali brez nje. Mislim, da je bila preiskava preveč ozko usmerjena in da je takšna tudi obtožnica.«
Ampak saj bi lahko obtožnico razširili in bi se v njej pojavila tudi takrat dežurna zdravnica kot ob-toženka.
Da, obstaja sicer teoretična možnost, da državni tožilec na obravnavi res razširi obtožbo in vloži obtožbo še za eno odgovorno osebo. Toda v praksi še nisem srečal takega pri-
»Naš sistem pač ne omogoča neke učinkovitosti.«
Te dni smo večkrat pisah o domnevnih napakah medicinskega osebja na našem območju. Vsi primeri nazorno kažejo, da je takšne napake izredno težko dokazovati, čisto vsak primer pa se nenormalno vleče. Pogovarjali smo se z mariborskim odvetnikom Bojanom Grubarjem, ki zastopa svojce v primeru Bojana Kajtne, znan pa je tudi po zastopanju zakoncev Šilih s Koroške, ki sta slovenjgraško bolnišnico tožila zaradi smrti svojega 16-letnega sina.
Postopek se je vlekel več let, nakar so na Evropskem sodišču za človekove pravice razsodili v prid Šili-hovih, toda država bo zelo težko dala denar za tisto, kar je storila narobe. In četudi ga da - storjene napake nikoli ne more popraviti in vrniti mrtvega sina. Grubar je bil pred leti med vodilnimi v mariborski bolnišnici, zato ga v postopkih, kjer zastopa oškodovance zaradi domnevnih zdravniških napak, težko prepeljejo žejnega čez vodo ... V pogovoru smo dobili občutek, da bo v sodni dvorani za nasprotnike trd oreh in da bo šel »na nož« v smislu, da je odločen dokazati, da v zdravstvenem sistemu nekaj močno smrdi!
Zastopa tudi svojce v primeru Bojana Kajtne, ki je umrl pred celjsko urgenco, ker ga kljub bolečinam niso sprejeli na pregled, ampak so ga poslali po napotnico. Pred dnevi so
mera in mislim, da v tej zadevi tudi ne bo tako...
Javnost je dobila občutek, da se postopki v primeru Kajtna vlečejo in vlečejo. Komu je v korist vsa ta počasnost?
Mi imamo sistem preiskave, kot ga v Evropi pozna le redkokatera država. In tak sistem pač ne omogoča neke učinkovitosti. Počasnost pa je vedno v korist obtožencev...
Vmes je umrla tudi glavna priča! Na drugi strani je v prid vaši strani izvedensko mnenje, da bi Kajtni lahko pomagali, če bi ga pregledah ...
Če umre glavna priča, državno tožilstvo predlaga, da se na glavni obravnavi prebere zapisnik njenega zaslišanja. Seveda bo obramba temu nasprotovala. Možno je celo, da bo ta dokaz izpadel. Ravno glede na mnenje izvedenca medicinske stroke, na katerem obtožnica tudi temelji, mislim, da to pričanje ni toliko pomembno.
Se bojite, da so druge priče v tem času veliko pozabile?
Te stvari so odvisne od primera do primera, vendar pri tako drastičnem dogodku, ko nekdo pade in innre dobesedno pred vrati bolnišnice oziroma urgence, verjemite, da ljudje ne pozabijo kar tako in tako hitro!
Znani ste po primeru Šilih. Zanimiva je razsodba v tej zadevi.
Da. Evropsko sodišče za človekove pravice je na prvi stopnji razsodilo, da Slovenija nima neodvisnega sistema ugotavljanja zdravniških napak. Sodišče je torej ugotovilo, da je Slovenija kršila pravico do življenja, ker nima takega sistema! In poglejte aktualno zadevo, ki se je zgodila v mariborski bolnišnici (primer Bora Nekrepa, op. p.)! Zdravniška zbornica, torej cehovska organizacija, sama odloča o vprašanju odgovornosti svojih članov, kar je milo rečeno nenavadno.
»Počasnost postopkov je vedno v korist obtožencev.«
Se je takrat po tej razsodbi sploh kdo vsaj malo zamislil?
Slovenija se je odzvala na tak način, da je vložila pritožbo zoper odločitev velikega senata Evropskega sodišča. Naredila ni popolnoma nič drugega. Čeprav gre za izredno pomembno odločitev za našo državo.
Kje je potem Slovenija v primerjavi z drugi državami?
Uvrščamo se med dežele, v katerih se opravlja tranzicija. V okviru te je prisotno vprašanje Iobijev in njihovih moči v smislu civilizirane demokratične ureditve družbe...
In kje je rešitev?
V tem trenutku, ko zadeve še niso sistemsko rešene, vidim rešitev le in samo v pritisku ljudi in medi-
»Nihče, še posebej zdravniško društvo, se ne bi smel bati kritike svojega dela in ugotavljanja odgovornosti svojih članov.«
»Največja napaka je, da se zadeve pometajo pod preprogo.«
lFrnn----- Št. 22 - 20. marec 2009
Nyti
Bojan Grubar je bil nekaj let kriminalist v Mariboru, nekaj časa je delal tudi na celjski policiji, kjer je bil vodja oddelka za zatiranje gospodarskega kriminala. Kot pravnik je nato vodil pravno službo zveze svobodnih sindikatov v Mariboru, nato je opravljal delo pomočnika direktorja Splošne bolnišnice Maribor. Zadnjih 19 let je samostojni odvetnik in javnosti najbolj znan po odmevnih primerih zastopanja oškodovancev zaradi zdravniških napak in na področju kršenja človekovih pravic. .
jev na inštitucije, ki opravljajo zdravstveno dejavnost. Te morajo končno začeti priznavati napake! Do teh namreč ne glede na skrbnost ljudi, ki to delo opravljajo, prihaja.
Ste odvetnik v kar nekaj primerih napak v zdravstvu. Se vam je do zdaj na primer kdaj oglasila varuhinja pravic bolnikov?
V mojih zadevah še nikoli.
Varuhinja človekovih pravic?
Da. V primeru Šilih se je oglasila sama in se opredelila do skrajno nečloveškega ravnanja do mojih strank v postopku ugotavljanja zdravniških napak. Tudi opravičila se je, vendar tega opravičila nismo pričakovali od nje, temveč od inštitucij v Sloveniji.
Se vam ne zdi čudno, da na primer zastopnika pacientovih pravic potrdi država, posredno torej bolnišnice. Kako lahko potem bolnišnice kritizira nekdo, ki ga posredno nastavijo?
Vseeno je bolje, da imamo vsaj te, kot da ne bi imeli nikogar na tem področju ...
Zna se zgoditi, da se bo pojavil val novih primerov obtožb, ker se o tem zdaj bolj govori.
Nihče, še posebej pa zdravniško društvo, se ne bi smel bäti kritike svojega dela in ugotavljanja odgovornosti svojih članov. Največja napaka je, da se zadeve pometajo pod preprogo. In če zdravniško društvo in zdravniki želijo, da se zadeve resnično obravnavajo verodostojno in da dobijo še večji ugled v družbi, kot ga že imajo, potem bodo morali pristati na ugotavljanje svojih napak in predvsem - priznavanje le-teh. Najslabši je tak sistem, kot ga imamo danes.
Ima zdravstveni sistem marsikaj pod preprogo, ljudem pa se sploh ne sanja, kaj se tam skriva?
Menim, da ima zdravstveni sistem pod preprogo marsikaj »zakopano«!
Zdaj bomo spet mediji največji krivci, da blatimo zdravnike?
Veste, če medijev v primeru Kajtna ne bi bilo, sploh ne bi prišlo do predkazenskega postopka zoper nikogar. Če bi imeli neodvisen sistem ugotavljanja zdravniških napak, potem zdravniki ne bi imeli nobenega razloga, da bi trdih, da so mediji in v zadnjem času še odvetniki tisti, ki napadajo njihovo pošteno in skrbno delo. Samo sistem bo onemogočal razpravljanje na ravni, ki ni primerna in v čast zdravnikom.
Je morda na Celjskem kakšen primer, kjer zastopate oškodovance zaradi domnevne zdravniške napake, in mediji še ne vemo zanj?
Je. Imam stranko z vašega območja, vendar kaj več o tem zaenkrat ne morem povedati. Boste pa novinarji o tem v naslednjih tednih zagotovo seznanjeni...
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Slovenija krši pravico do življenja?
Bojan Grubar, odvetnik v primeru Kajtna: »Pod preprogo zdravstvenega sistema je veliko zakopanega!« - Se obeta še ena afera na Celjskem?
Ministrstvo za pravosodje, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij,
Zavod za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje,
Linhartova ulica 3, 3000 Celje
obvešča o objavi javnega natečaja za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta na spletnih straneh Ministrstva za javno upravo: http://www.mju.gov.si/si/delovna_razmer-ja_in_stipendiranje/objave_prostih_delovnih_mest/jav-ni_natecaji/
PAZNIK,
pooblaščena uradna oseba (moški)
Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo poleg splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi iz delovnega prava, izpolnjevati še naslednje pogoje: spol, ki je označen pri delovnem mestu (moški), srednja strokovna ali srednja splošna izobrazba, najmanj šest mesecev delovnih izkušenj, vozniški izpit B-kategorije, znanje uradnega jezika, državljanstvo Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ne smejo biti obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, zoper njih ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Prijava mora vsebovati:
1.	pisno izjavo kandidata o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane stopnje izobrazbe, iz katere mora biti razvidna stopnja in smer izobrazbe, datum (dan, mesec in leto) zaključka izobraževanja ter ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena,
2.	pisno izjavo kandidata o vseh dosedanjih zaposlitvah, v kateri kandidat navede datum sklenitve in datum prekinitve delovnega razmerja pri posameznemu delodajalcu ter kratko opiše delo, ki gaje opravljal pri tem delodajalcu,
3.	pisno izjavo kandidata, da: je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, da zoper njega ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, da ima vozniški izpit B-kategorije,
4.	pisno izjavo kandidata, da za namen tega natečajnega postopka dovoljuje Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje pridobitev podatkov iz 3. točke iz uradne evidence.
Kandidati vložijo prijavo v skladu z objavljenim javnim natečajem na navedeni spletni strani v pisni obliki, ki jo pošljejo v zaprti ovojnici z označbo »javni natečaj - paznik«, na naslov: Zavod za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje, Linhartova ulica 3, 3000 Celje, in sicer v roku 10 dni po objavi. Za pisno obliko prijave se šteje tudi elektronska oblika, poslana na elektronski naslov zpkz-ce@Qov.si. pri čemer veljavnost prijave ni pogojena z elektronskim podpisom. Formalno nepopolne prijave se ne bodo uvrstile v izbirni postopek.
NOVI TEDNIK	AKCIJA
cije jedrnata prim. Jana Govc Eržen. Z željo, da jim bo huj-šanje všeč, torej brez trpljenja, je poudarila pomen hujšanja brez stradanja. V pomoč pri tem jim bosta poleg dela na delavnicah tudi knjigi Manj maščob, več sadja in zelenjave ter Okus po zdravem. Brez gibanja ni uspeha. »Ni čarovnije, s katero boste izgubljali in ohranjali telesno težo. Skrivnost dolgoročnega uspeha ni zgolj v tem, da jeste manj ali le eno vrsto hrane, temveč da vzljubite telesno dejavnost,« je dejala vedno nasmejana, a v fitne-su neizprosna inštruktorica Nataša Šuster.
Dvome o uspehu sta z vzpodbudami razbili tudi urednici Novega tednika in Radia Celje, Tatjana Cvirn in Simona Brglez. Poudarili sta pomen možnosti sodelovanja v akciji, ki za marsikoga žal ostaja neizpolnjena želja. Šesto leto zdravega hujšanja in spremenjene navade naših bralcev in poslušalcev so več kot zgovoren dokaz, da delamo dobro, in obenem obveza, da spodbujamo pomen zdravega življenja.
MATEJA JAZBEC Foto: GrupA
HUJŠAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE
■ ■
Vodilo letošnjih »hujšarjev« je želja, da bi se pogledali v ogledalo z drugačno izkušnjo in se prepoznali v novi podobi (na sliki s prim. Jano Govc Eiien).
Ne obupajte - migajte, uživajte
Pravijo, da je hujšanje nekaj najbolj groznega. Mnogo udeležencev je na prvo delavnico prišlo s to popotnico. Zimzelena zgodba hujšam-redim se kot rdeča nit vleče v življenju letošnjih udeležencev. Vodilo letošnjih »hujšarjev« je želja, da bi se pogledali v ogledalo z drugačno izkušnjo in se prepoznali v novi podobi.
»Rabim pomoč in skupino, da me njen duh vleče naprej,« so bile odločne besede ene od udeleženk. »Ko me je triin-polletni otrok pri teku v hrib prehitel kot za šalo, je bila to
Vili Rebernak iz Celja se je javil, da bo prvi stopil na tehnico in ši dal izmeriti obseg trebuha. Takšne kontrole bodo vsi »hujšarji« deležni vsak teden. V delavnicah bo pri tem pomagala Tatjana Škornik iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje.
kaplja čez rob moje tolerance pri kopičenju kilogramov.« Stotine pridobljenih, izgubljenih in ponovno pridelanih kilogramov predstavljajo krog trpinčenja in slabe volje, ki ga udeleženci želijo pretrgati. »Že rodil sem se debel. Hrana je bila vedno moja prijateljica, v dobrem in slabem. Gibanje mi ni bilo tuje, toda prehitro sem padel v kolesje službenih obveznosti in neaktivnega preživljanja prostega časa,« je bilo slišati iz ust udeleženca. Zgledi vlečejo. In tega se dobro zavedata lanski »huj-šarki« Jelica in Mirica. S preprostimi navodili - ubogajte, ne obupajte, migajte, uživajte in smejte se - sta z obiskom presenetili na prvi delavnici in popestrili srečanje z dobro voljo in optimizmom.
Ko še nisem debel kot on
»Zavedam se, da je prvo srečanje za vas neprijetna izkušnja. Opazujete in primerjate se v smislu - no, saj še nisem tako debel kot on. Dajmo, začnimo se ukvarjati s svojim zdravjem in imejmo se že enkrat končno radi,« je bila pri uvodu v šesto leto ak-
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
Povišanja pokojnine
Bralec (posredoval je osebne podatke), ki se je upokojil 30. marca 1992, meni, da ni bil deležen kar treh povišanj pokojnin. Kot je slišal, naj bi bilo ob njegovi upokojitvi upoko-
jevanje finančno preugod-no, zato naj bi bil državni zbor to pozneje preprečil. Njegov dve leti mlajši kolega se je upokojil istega dne, vendar je bil kljub temu deležen vseh povišanj pokojnine, zato bralec prosi za pojasnilo.
Brane Kokot iz zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kjer so pregledali bralčeve listine, odgovarja: »Pri pregledu izplačil pokojnin od leta 1992 dalje je bilo ugotovljeno, da je bila upokojencu njegova pokojnina usklajena v vseh zakonsko predpisanih rokih in v odstotkih po sklepih uprav-
- Št. 22-20.
nega odbora zavoda oziroma sveta zavoda. Predlagam, . da bralec zavodu sporoči točen podatek, katerih treh uskladitev po njegovem naj ne bi bil deležen, saj je bilo v 17 letih uzakonjeno kar nekaj različnih načinov usklajevanja.«
BRANE JERANKO marec 2009 -
N OK
.NATURE & THE
8	REPORTAŽA	NOVI IIIIII
narava in okolje /
NATURE & THE r- i COMMENT
zmagovalna fotoc INSPIEt
WINNING PHOTO
Zmago v kategoriji Narava in okolje je Edu Einspielerju - Sherpi prinesla fotografija mrtvega mopedista v Šeščah pri Šempetru, ki jo je posnel 22. aprila lani. (Foto: GrupA)
Prave nagrade v prave roke
Dve nagradi za novinarsko fotografijo Edu Einspielerju, priznanje Andražu Purgu
Fotoreporterja Novega tednika Edo Einspieler in Andraž Purg sodita med najboljše slovenske fotoreporterje. Tako je odločila mednarodna strokovna žirija, ki je med prispelimi fotografijami na prvi natečaj za novinarsko fotografijo Slovenia Press Photo 2009 v ponedeljek v ljubljanski Narodni galeriji podelila nagrade v posameznih kategorijah.
»V Sloveniji do sedaj ni bilo pravega natečaja za novinarsko fotografijo. To je prvi, ki je imel kompetentno in strokovno žirijo. Mislim, da so nagrade prejeli pravi ljudje,« pravi Edo Einspieler, čigar izdelke prepoznate pod psevdonimom Sherpa in ki je tokrat slavil kar dvakrat. Kot najboljši sta bih izbrani njegovi fotografiji v kategorijah Narava in okolje ter Zabava
in kultura. Posebno pohvalo za fotografijo v kategoriji Zabava in kultura je prejel tudi Andraž Purg. »Zelo sem vesel, da v Narodni galeriji razstavljam med samimi >veliki-mi< mojstri. To je samo dokaz, da delam dobro in v pravi smeri. Hkrati pa čestitam Edu Einspielerju za kar dve nagradi. On je zame ultimativni zmagovalec tega natečaja,« je svoj uspeh in uspeh sodelavca komentiral Purg, ki se pod svoje fotografije podpisuje GrupA.
Hobi, ki je tudi služba
Edo Einspieler se s fotografijo ukvarja že od otroških let. Hobi mu je ostal hobi in postal služba nekje leta 1989, ko je prišel na Novi tednik. Po nekaj letih (okoli leta 1994) je šel med svobodnjake in tam os-
Prvo nagrado v kategoriji Zabava in kultura je Sherpi prinesla fotografija čikoša v Laškem. Fotografija je nastala 6. julija lani.
vali vsi slovenski fotografi, ki objavljajo v slovenskih medijih. Odziv je bil izjemno velik, zaradi česar so morah celo podaljšati rok za pošiljanje fotografij. Vsak fotoreporter je na natečaj lahko poslal največ 50 fotografij. Na voljo je bilo pet kategorij, in sicer Novice, Ljudje, Šport, Zabava in kultura ter Narava in okolje, pri čemer je žirija v vsaki kategoriji ocenjevala posamezne fotografije ter serijo fotografij, ki tvorijo zgodbo. Tako Einspieler kot Purg sta bila nagrajena za posamezne fotografij e.
Nagrajene in pohvaljene fotografije so razstavljene v Narodni galeriji v Ljubljani, natečaj za najboljšo slovensko novinarsko fotografijo v organizaciji Zavoda SPP pa bo odslej tradicionalen.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Nagrajenci prvega natečaja za novinarsko fotografijo Slovenije. Spredaj Edo Einspieler, ki je zmagal kar v dveh kategorijah.
tal vse do danes. Nagradi, ki ju je za svoje delo prejel v ponedeljek, sta njegovi prvi. »Nekajkrat sem prejel pohvale na raznih natečajih, nagrade pa še ne,« pravi in doda, da fotoreporter ni samo poklic, ampak način življenja, saj mora imeti po njegovem vsak fotoreporter poleg smisla za kompozicijo in občutka za fotografijo tudi posluh za ljudi in njihove zgodbe. S slednjim se strinja tudi Andraž Purg, ki je fotografiji prav tako zapisan že od malih nog. Resneje pa se je z novinarsko fotografijo začel ukvarjati pred približno petimi leti. Postati želi vrhunski fotoreporter, pravi, njegova skrita želja pa je s fotoaparatom beležiti zgodbe z vojnih bojišč.
Na natečaju Slovenia Press Photo 2009 so lahko sodelo-
Andraž Purg in njegova pohvaljena fotografija na razstavi v Narodni galeriji v Ljubljani. Fotografija je nastala 30. aprila lani v Celju ob mednarodni izmenjavi mladih plesnih ustvarjalcev Listen to my body. (Foto: SHERPA)
Št. 21 - 17. marec 2009
Nova trgovina ni razburila zaradi blaga, ki ga prodaja, ampak zaradi imena.
Po slovensko, prosim!
Nova trgovina je svoje ime vendarle zapisala tudi v slovenščini
Mestni odbor SNS je pred dobrim mesecem opozoril na ime nove trgovine, ki so jo odprli decembra lani v zgornjem nadstropju bivše Veleblagovnice T v Celju. Kot so zapisali, naj bi bila težava v tem, da je ime zapisano zgolj s kitajskimi pi-smenkami in z angleškim prevodom, medtem ko slovenskega imena trgovine ni bilo nikjer. Še preden je ukrepala tržna inšpekcija, so lastniki trgovine pod kitajskimi pismenkami in velikim angleškim napisom pripisali manjši slovenski prevod imena trgovine.
Kot kaže, je nekdo lastnike trgovine opozoril, da bi bilo morda dobro, da bi ime trgovine prevedli v slovenščino, saj je bil, ko so tržni inšpektorji prišli na ogled, na vhodu v trgovino že napisan slovenski prevod njenega imena. Čeprav, kot so nam pojasnili na tržnem inšpektoratu, v tem primeru tega sploh ne bi bilo treba narediti. Gre namreč za verigo trgovin s tem imenom, torej za storitveno znamko, kar je
ena od izjem pri poimenovanju trgovin.
Kako oziroma v katerem jeziku morajo biti trgovine, gostinski in ostali lokali poimenovani, določa Zakon o javni rabi slovenščine. Ta določa, da morajo biti imena trgovin in lokalov v slovenskem jeziku. Seveda je tudi kar nekaj izjem. Tako lahko ostane ime trgovine oziroma lokala v tujem jeziku, če gre za tuje storitvene oziroma blagovne znamke, lahko se uporabljajo tuje besede, ki predstavljajo uveljavljen mednarodni izraz za posebno vrsto lokala, kot sta na primer pizzeria in pub, izjema pa so tudi krajše tuje besede, ki so zaradi običajne rabe razumljive večini potrošnikov.
Vzgled ali kaznovanje?
Tržni inšpektorat je v lanskem in letošnjem letu na našem območju na podlagi Zakona o javni rabi slovenščine opravil 34 pregledov. Izdal je tri opozorila po Zakonu o inšpekcijskem nadzo-
ru, eno opozorilo po Zakonu o prekrških in tri opomine. Torej: opazili so sedem kršitev. Sicer pa stanje na terenu preverjajo še inšpektorat za kulturo in medije, inšpektorat za delo in inšpektorat za notranje zadeve. Precej je torej inšpekcij, sami pa vidite najbrž še precej kršitev ah vsaj nemarno rabo, če že ne neuporabo slovenščine. Velimir Gjurin z ministrstva za kulturo pravi, da je vzrok najbrž slaba vzgoja: »Gotovo je bil namen zakona, da se ne ustvarja Slovenija, ki bo videti kot nekakšna primitivna provinca. To je verjetno večini ljudi jasno. So pa tudi ljudje, ki jim to ni jasno in se jim zdi, da je ravno neprovincialno, če se kar naprej kitiš s tujim perjem.«
Po Gjurinovem mnenju ni rešitev v višjih kaznih, ampak meni, da je še vedno najboljši dober vzgled. Gjurin še opozarja, da se je treba na drugi strani zavedati, da si lastniki trgovin in lokalov želijo svojo lastnino poimenovati, kot si sami želijo: »Odvzeti to svobodo v ime-
Zaenkrat sto ton kosovnih odpadkov
V prvih dveh tednih akcije zbiranja kosovnih odpadkov so v Celju zbrali že več kot sto ton odpadkov. Toliko je namreč ostalo po tem, ko so tisti, ki zbirajo predvsem staro železo in ga nato prodajajo, pobrali, kar se je pobrati splačalo. Akcija zbiranja kosovnih odpadkov bo trajala še do konca marca.
V simbiozi z okoljem
Simbio, d.a.o. Teharska 49 3000 Celje
Tel.: +386131425 44 00 Fax-,+386 (3)425 6412 infoBsimbio.si www.simbfo.st
(odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...)
Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 OO ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure)
Prav zanimivo je videti, ko k zabojniku za kosovne odpadke pripelje mini tovornjak in ljudje naberejo, kar je uporabnega za prodati. Na Simbiu so nam pojasnili, da tam za železo oziroma za kakršnekoli odpadke ne plačujejo, tako da pri njih zagotovo nihče ne bi zaslužil. Jim pa ti ljudje naredijo precej nevšečnosti, saj odpadkov, ki jih iz zabojnika zmečejo in ne odpeljejo, ne pospravijo za sabo.
Simbio želi z akcijo zbiranja kosovnih odpadkov zmanjšati število črnih odlagališč. Do konca marca bodo zabojniki stali še v KS
Priprave na poletje
Začele so se priprave na izvedbo letošnjega Poletja v Celju, knežjem mestu, ki bo med 20. junijem in 31. avgustom v mesto pripeljalo pester sklop najrazličnejših prireditev.
Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje ie te dni že objavil javni poziv za sodelovanje pri izvedbi letošnjih prireditev Poletja v Celju, knežjem mestu. Predlagatelji morajo svoj projekt vsebinsko opisati, navesti vse ključne dejavnosti, ki jih pripravljajo, zapisati, .ili gre za enkratni dogodek ali za več dogodkov, in opredeliti finančno vrednost in ceno projekta.
Tudi letos se bodo prireditve vrstile na treh prizoriščih -Starem gradu, ob Vodnem stolpu in v Mestnem parku, organizatorji pa ne izključujejo tudi drugih prizorišč v starem mestnem jedru. Vsi, ki bodo svoje projekte prijavili. bodo imeli pravico do brezplačne uporabe prizorišč, ocenjevalna komisija pa bo med izbranimi projekti še posebej izbrala tiste, ki bodo dobili pravico do sofinanciranja iz razpisanih sredstev. Za program bo letos namenjenih okoli 12 tisoč evrov.
Predlagatelji morajo svoje projekte prijaviti zavodu Celeia do 10. aprila.	BS
nu skupnosti načeloma ni prijetna zadeva. Se je pa treba zavedati, da s svobodo pride odgovornost. Pri imenih podjetij, lokalov gre za odgovornost do skupnosti. Takrat, ko to ni najbolj uravnovešeno, dostikrat zaradi napačne vzgoje, predvsem pa vzgledov in potem celega kupa ideoloških in psiholoških napak v razmišljanju, pride nenadoma do tega, da je naša skupnost kot košček narave," ki je že ves umazan. Ker tu gre za neke vrste onesnaževanje.«
Onesnaževanje s tujimi besedami se bo po vsej verjetnosti nadaljevalo. Verjetno tudi zaradi precej nizkih kazni, čeprav Gjurin pravi, da je treba bolj trkati na vest ljudi, da uporabljajo slovenščino. To pa bo v turbokapitali-stičnem svetu verjetno težko. Ker večini trgovcev, žal, ni pomemben jezik, ampak evri. In teh imajo dovolj, da plačajo tudi morebitne, sicer mizerno nizke kazni zaradi neuporabe slovenščine.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
ZAVOD CELEIA CELJE
objavlja JAVNI POZIV za sodelovanje pri projektu »POLETJE V CEUU 2009«
Rok prijave: do 10.4.2GQ9 Krekov trg 3. 3000 Cel|e Već informacij na tel.: 03 4287935, e-mail: ursa.dornigcelie.si
Aljažev hrib in KS Pod gradom od 19. do 21. marca, v KS Teharje in KS Ostrožno od 21. do 24. marca ter v KS Medlog od 24. do 26. marca.
Kosovni odpadki pa so odpadki, ki jih zaradi velikosti, teže, pa tudi oblike ne moremo odložiti v običajen zabojnik. Sem sodijo torej avtomobilske pnevmatike, kolesa, kopalniška oprema, večji kosi lesa, pohištvo, vzmetnice, lestenci, preproge, vrtno orodje, pločevinasta posoda, smuči in smučarski čevlji, okensko steklo, leseni zaboji in podobno.
ŠK
Donacija sestram
Celjski center za socialno delo je v torek predal donacijo zbranih sredstev, ki so jih prispevali celjski socialni demokrati. V centru so se odločili, da 300 evrov namenijo sestram Pann, ki so se po smrti staršev znašle v veliki finančni stiski. Nini in Neni Pann sta ček predali socialna delavka Vanja Železnik in namestnica direktorice centra Mateja Brinovec Lesjak (z leve).
Foto: SHERPA
St. 22 - 20. marec 2009
CELJE I
e
Predstavniki društva na včerajšnji novinarski konferenci. Po njihovih podatkih ima društvo 520 članov, od katerih je večina (450) plačala članarino tudi za letos. Z leve: Minka Virt, Jože Kek in Janez Kroflič.
Razklani žalski
upokojenci
Žalsko društvo upokojencev ima dvojno vodstvo, vsako pa svoje delo ocenjuje kot legitimno - Župan Posedel v ozadju sporov?
Včeraj je v Petrovčah »nastopalo« tudi vreme. Po dopoldanskem razkošnem soncu so popoldansko dogajanje zmotili dež in nizke temperature.
—- Št. 22 - 20. marec 2009
IV Ud
NOVI TEDNIK
Potem ko smo bili v Žalcu priča že prenekateri novinarski konferenci, na kateri so posamezniki razlagali svoje poglede, se je včeraj dvignil še del upokojencev, ki so županu Lojzetu Posedelu napisali tudi odprto pismo. Zgodba je zapletena ali preprosta, kakor vzamete. Bistvo je v tem, da Društvo upokojencev Žalec zadnji mesec dela z dvojnim vodstvom, vsako pa svoje delo ocenjuje kot legitimno.
Če poenostavimo, je »večina« (nekateri govorijo o številki 5, drugi 7, skupna številka pa je 11) članov upravnega odbora sredi januarja zahtevala odstop predsednika Društva upokojencev Žalec Janeza Krofliča. »Povedal sem, da bomo o tem razpravljali na rednem letnem občnem zboru,« je včeraj povedal Kroflič in nanizal še drugo dogajanje.
Včeraj so tudi javno zastavili vprašanje, v kateri fazi je gradnja doma upokojencev v Žalcu, za katerega bi že lani morali (po obljubah župana Posedela) položiti temeljni kamen.
Vmes je podpredsednica društva sklicala izredno skupščino društva. Za to so se, vsaj po materialu za včerajšnjo novinarsko konferenco, dogovorili v žalskem hotelu v navzočnosti župana Posedela. Te skupščine se je udeležil tudi župan, na njej pa so razrešili Janeza Krofliča, za v. d. predsednice društva imenovali Vero Žohar ter se dogovorili za občni zbor v za-
Naj se cedita med in mleko
Z včerajšnjim Jožefovim sejmom so v Petrovčah po svoje naznanili začetek del na poljih, njivah in vrtovih. Lepo dopoldansko vreme je na sejem, podobno kot zadnja leta, privabilo ogromno obiskovalcev od blizu in daleč.
Po ocenah si je samo dopoldne stojnice s raznovrstno po-
nudbo ogledalo 7 tisoč ljudi, ki so imeli kaj izbrati in kupiti. Od pripomočkov in strojev za delo, preko dobrin, potrebnih v domačem gospodinjstvu, do, roko na srce, različnega »klumpa«, ki petrovškemu sejmu daje posebno vzdušje. Mnogi so si ogledali razstavo-medeno sladkih pregreh Društva podeželskih žena občine
Žalec in se seznanili s projektom, ki ga za nastajajoči Eko-muzej hmeljarstva izvajajo v TD Šempeter, vmes pa so se razlegale čestitke Jožetom in Jožicam. Zavetnika slovenskih dežel so številni govorniki ob odprtju sejma zaprosili za lepo vreme in dobro letino, mnogi pa so se posladkali tudi z brezplačno torto, ki so jo, podobno kot sejemsko dogajanje, omogočili v Kmetijski zadrugi Petrovče. Strokovni del sejemskega dogajanja so letos namenili čebelarjenju oziroma sožitju v kmetijstvu.
US
četku marca v OŠ Žalec. Kot so na včerajšnji novinarski konferenci razlagali, recimo temu predstavniki »starega društva«, sklepi s skupščine niso legitimni niti niso spoštovali zakonodaje.
»Na februarskem zboru sem po lastni oceni in v izogib razdorom v društvu ponudil odstop, ki ga ostali člani niso sprejeli,« je povedal Kroflič in dodal, da so bili vabljeni vsi člani, ki bi lahko povedali svoje pripombe ter tudi razpravljali o tem, kdo bo predsednik društva. Zbora, na katerem so Vero Žohar izključili iz društva, se župan Posedel ni udeležil. »Mi smo menili, da je zadeva zaključena, oni pa so s sklicem izrednega občnega zbora naredili veliko zmedo,« je povedal Jože Kek, ki so ga na zadnji seji imenovali za začasnega predsednika, dokler se stvari v Žalcu ne uredijo.
Vlom v prostore
V začetku marca se je tako zgodil še občni zbor »drugega« vodstva, kjer so za predsednika imenovali Milana Udovča, o tem zboru pa so na včerajšnji novinarski izrekli
kar nekaj očitkov, od neplačanih računov, vabil, neznanih sklicateljev ... Vsemu temu pa je sodu izbilo dno petkovo dogajanje, ko naj bi po nalogu župana, tako včeraj, vlomili v pisarno društva upokojencev. Župan je menda že prej zahteval ključe, kar je predsednik društva pisno zavrnil in odgovoru priložil izpis iz zemljiške knjige, ki dokazuje njihovo solastništvo prostorov. »Gre za nesprejemljivo in čudno dejanje, da se župan in samooklicana skupina posluži takšnega načina odvzema prostorov. Poteza je bila nepotrebna,« trdi Kroflič, ki zatrjuje, da v ozadju ni politične motivacije. »Sam nisem član nobene stranke niti nisem dajal možnosti, da bi se v društvu zganjala politika.«
V pismu so županu zastavili kar nekaj vprašanj, predvsem pozivajo, naj se preneha vmešavati v njihovo delo, v nasprotnem primeru pa bodo župana Posedela javno pozvali k odstopu. Vodstvo društva, ki je zaenkrat brez svojih prostorov, je našlo začasno domovanje v prostorih medobčinskega društva invalidov.
US, foto: TT
Na pisanje se je že včeraj odzval tudi župan Lojze Posedel, ki je bil o nezadovoljstvu večine članov UO zaradi dela predsednika obveščen januarja. Trdi, da je bil februarski občni zbor sklican brez soglasja večine članic in članov DU Žalec, prostori pa bodo, glede na to, da ima DU novo vodstvo in novega predsednika, še naprej namenjeni za delovanje DU Žalec. »Kot župan sem lani pozval Janeza Krofliča, naj se oglasi na občini, da se uredijo najemna razmerja, vendar v enem letu ni prišel na noben razgovor ali se odzval vabilu,« je zapisal Posedel in dodal, da se nikoli se ne vmešuje v delo katerega koli društva, razen takrat, kadar lahko kaj pomaga.
Kanalizacija v Taboru se zatika
V Taboru že tri leta neuspešno iščejo način, s katerim bi lahko začeli projekt izgradnje kanalizacije. Približno štiri milijone evrov vredna investicija se je zataknila pri pridobitvi gradbenega dovoljenja za gradnjo kanalizacije v Ojstriški vasi. Šest lastnikov zemljišč podpis pogodbe, s katero bi se odpovedali služnostni pravici, pogojuje z zazidljivostjo drugih zemljišč v svoji lasti, z zahtevo po višji odškodnini ali kar z brezplačnim priključkom na primarni vod.
Denarna nadomestila bi z ocenitvijo odškodnine za služnost gradnje, montaže, obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije znašala dobrih štiri tisoč evrov, je ocenil sodni cenilec. Večina lastnikov zemljišč, okoli 24, se je služnostni pravici v korist gradnje odpovedala, manjša peščica pa v zameno za odpoved zahteva izplačilo slabih 600 evrov. Lepo in prav, če ne bi šest lastnikov gradnje kanalizacije skozi svoja zemljišča pogojevalo z odškodninami, ki skupaj znašajo 1700 evrov, in z nerazumnimi zahtevami, kot je prepričan župan Vilko Jazbinšek. »Kako naj nekoga priključimo na kanalizacijo kar brezplačno? Navsezadnje nas k temu zavezuje odlok.«
Za gradnjo kanalizacije so se v Taboru obvezali pred štirimi leti s sprejetim progra-
Zemljišče Stankove, kjer naj bi potekala kanalizacija in ki ga ne želi odstopiti za 500 evrov ponujene odškodnine.
mom komunalnega opremljanja zemljišč. Za pridobitev kar 85 odstotkov evropskih sredstev, s katerimi bi projekt končali čez približno tri leta, bodo morali pohiteti, saj se razpis zanje približuje. Vse, kar morajo storiti, je prepričati lastnike zemljišč za gradnjo v javno dobro. Pri pregovarjanju naj bi pomagali celo svetniki. A vse bolj se zdi, da bo občina s sklepom sodišča prisiljena uveljaviti prisilno služnost, kot ji to dovoljuje zakon. »Kanalizacija ne uničuje kmetijskih in zazidljivih zemljišč, speljana je večinoma po mejah parcel in pet metrov pod zemljo,« še opravičuje projekt Jazbinšek.
»Vse, kar se je doslej delalo v tako imenovano javno dobro, je potekalo po našem zemljišču,« pravi Marija Stanko iz Ojstriške vasi. Za deli naj bi ostala razdejanja in uničena zemlja. Stankova za primerjavo navaja višja izplačila odškodnin v sosednji Polzeli. »Kaj naj si pomagam s 500 evri, kolikor mi ponujajo? Glavni vod naj bi bil speljan po celem hektarju naše zemlje, skozi vrt, sadovnjak in njivo. Zemlja zaradi posega nikoli več ne bo takšna kot doslej. Zahtevam pravično izplačilo odškodnine za kvadratni meter uničene zemlje.«
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA
NOVI TEDNIK
ŠOŠTANJ
S CT-aparatom do boljšega zdravja
V Bolnišnici Topolšica so minuli teden uradno začeli uporabljati nov 32-rezin-ski CT-aparat, ki je specializiran za pljučno diagnostiko, omogoča pa tudi diagnostiko zapletov bolezni, predvsem preiskave možganov, ožilja, trebušnih zapletov in sprememb na skeletu.
S CT-aparatom so izboljšali pogoje za zgodnje odkrivanje najtežjih obolenj in tudi urgentno diagnostiko. Doslej so namreč morah bolnike na te preiskave napotiti na preglede v druge bolnišnice po Sloveniji. Novi aparat je veljal 1,3 milijona evrov, od tega je ministrstvo za zdravje poplačalo 700 tisoč evrov,
Akcijo »Za moje zdravje gre - darujem za CT« so sprožili septembra leta 2006 na pobudo Univerze za III. življenjsko obdobje ob sodelovanju Medobčinske zveze društev upokojencev Velenje. K donaciji so povabili 120 tisoč gospodinjstev, podjetja, društva, lokalne skupnosti, stranke ter sindikate na koroškem in širšem celjskem območju.
preostalo potrebno vsoto pa so zbrali v okviru akcije »Za moje zdravje gre - darujem za CT«. Na akcijo, ki so jo sprožili v Univerzi za III. življenjsko obdobje, se je odzvalo več kot 7.500 darovalcev, ki so s svojim prispevkom bistveno pripomogli k nakupu nove preiskovalne naprave.
Kot je na priložnostni slovesnosti poudaril direktor Bolnišnice Topolšica Damjan Justinek, želijo v mislih ljudi bolnišnico povezati s pojmi moderna, specialna in pljučna. »Novi CT-aparat je eden temeljnih kamnov te trditve, saj omogoča hitro in kompletno diagnostiko bolnikov, ki je do sedaj manjkala in po katero so morali prebivalci te regije hoditi drugam,« je poudaril Justinek. Po načrtih naj bi letos opravili vsaj 1.100 preiskav, pri polnem delu pa bo teh kar 2.500 letno. Eden najmodernejših aparatov povzroča izjemno nizke doze sevanja, ki jih s skrbno izbranimi protokoli preiskav za posameznega bolnika še znižujejo. Dodaten korak bo še vključitev v slovensko rentgenološko mrežo, možnost uporabe 24 ur in strokovna povezava med
Maja predlani so za nakup aparata namenili tudi izkupiček s prijateljske nogometne tekme med ekipo slovenske vlade pod taktirko takratnega premierja Janeza Janše in predstavniki regije Saša. Spomnimo, da je pred nabito polno dvorano v Šoštanju vladna ekipa »nabrisala« domačine s 4:1.
ustanovami, kar bo omogočeno takoj po dograjeni optični kabelski povezavi, predvidoma prihodnji mesec.
V Bolnišnici Topolšica še vedno načrtujejo, da bi ostali strokovno vrhunska, za pljučna obolenja specializirana bolnišnica, vendar s hkratno ambulantno specialistično obravnavo, ki je potrebna za prebivalce regije Saša. »Omogočati želimo hiter in prijazen dostop bolnikom do kakovostnih zdravstvenih storitev. Pri tem želimo izkoristiti naravno okolje in omogočiti tudi rehabilitacijo srčnih in pljučnih bolnikov, kasneje pa tudi bolnikom po nekaterih operativnih posegih. V slovenskem merilu smo sposobni pripraviti bolnišnico za krizne razmere in v primeru naravnih
Francoska veleposlanica za sodelovanje
Minuli teden je velenjski župan Srečko Meh v mestni hiši sprejel veleposlanico Republike Francije v Sloveniji Chantal de Bour-mont.
Francoska veleposlanica je kot osnovno nalogo navedla predstavljanje svoje države, hkrati pa mora dobro spoznati tudi Slovenijo. Njena želja je tako obiskati vsa večja slovenska mesta in se srečati z njihovimi predstavniki. Namen njenega obiska v Velenju je bil predvsem predstavitev ideje o sistemskem urejanju sodelovanja med slovenskimi in francoskimi občinami, regijami, podjetji in institucijami, ki se sedaj bolj kot ne naključno povezujejo. S predlogom se je strinjal tudi župan Meh, ki je kot predlog za sodelovanje izpostavil področja človeških vi-
Francoska veleposlanica v družbi velenjskega župana
rov, izobraževanja, energetike in ekologije. Sicer Velenje oziroma šolski center že sodeluje s partnerskim mestom Viene.
Kot je poudarila veleposlanica de Bourmont, sta jo izgled in urejenost Velenja presenetila glede na to, da je to predvsem industrijsko me-
Več za zimsko službo
15. marca, ki, vsaj na cestah, tudi uradno pomeni konec zime, so v MO Velenje opravili pregled dela zimske službe. Osnovni namen zimske službe je omogočanje varnega prometa in zagotavljanje prometne varnosti javnih poti v zimskem času. V toplejšem obdobju bodo izvajalci zimske službe kmalu poskrbeli za odstranitev posipnega materiala
V Bolnišnici Topolšica se že lahko pohvalijo z novim CT-aparatom.
ah drugih katastrof omogo- bolnikov tudi v primeru epi- ne,« še vedno načrtuje Justi-čiti oskrbo večjega števila demije ah potrebne karante- nek.	US
Izid žrebanja
Rezultati žrebanja kuponov, ki so prispeli na naš naslov do četrtka, 19. marca 2009:
1.	nagrada - zlata kocka Adamas: Fani Čulk, Tabor 59, 3304 Tabor.
2.	nagrada - majica in lonček NT&RC: Franc Fajs, Sp. Tinsko 44, 3223 Loka pri Žusmu.
3.	nagrada - majica NT&RC: Silva Plevnik, Kidričeva 12, 3320 Velenje.
Nagrade lahko prevzamejo na oglasnem oddelku naše medijske hiše na Prešernovi 19 v Celju.
FARAONOVA ZLATA
KOCKA SREČE
SE JE ZAČELA!

sto. Tudi sama namreč prihaja iz rudarskega mesta v Franciji, ki pa se od Velenja precej razlikuje. Pred odhodom v Gorenje, kjer je zaključila obisk, se je z županom Mehom sprehodila še po Titovem trgu in si ogledala nekaj mestnih znamenitosti.
US
in čiščenje cestišč. Hkrati bodo v prihodnjih dneh začeli izvajati tudi nujna vzdrževalna dela, predvsem krpanje udarnih jam. MO Velenje je za zagotavljanje zimske službe porabila že več kot 574 tisoč evrov. V sprejetem proračunu so za sezono -2008/09 predvideli samo 430 tisoč evrov, zato bodo potrebne prerazporeditve z drugih postavk.	US
- Št. 22-20.
marec 2009
m
12
LAŠKO f ŠENTJUR f
NOVI TEDNIK
Podžupan ali predsednik KS?
Oboje naenkrat po mnenju vladne službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko očitno ne gre, zato bo v teh dneh padla odločitev, kaj bo s funkcijama Jožeta Senice, laškega podžupana, ki je hkrati tudi predsednik KS Rimske Toplice.
Na pobudo laške občinske svetnice je vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko podala mnenje, v katerem ugotavlja nezdružljivost funkcij. Jože Se-nica trenutno opravlja podžu-pansko funkcijo, hkrati pa je predsednik sveta Krajevne skupnosti Rimske Toplice. Služba Občini Laško predlaga, kako naj zadevo v čim krajšem roku razreši. Senica bi po mnenju službe, ki se sklicuje na spremenjeni zakon o lokalni samoupravi ter občinski statut, lahko s položaja člana sveta krajevne skupnosti takoj odstopil, kar se ni zgodilo.
Občina se bo zato poslužila druge možnosti, ki komi-
Jože Senica
siji občinskega sveta za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja nalaga, da pripravi za obravnavo na naslednji seji občinskega sveta sklep, da podžupan opravlja nezdružljivi funkciji, in predlaga županu njegovo razrešitev. Senica se je odločil, da počaka na odločitev komisi-
je za volitve in imenovanja, ki naj bi se sestala včeraj popoldne. »Sam nimam nobe-' nega zadržka glede odstopa s funkcije predsednika KS Rimske Toplice. Iskreno povedano si je tudi nisem želel, vendar sem jo sprejel na soglasno odločitev in prošnjo ostalih članov sveta KS. Zame bi razrešitev pomenila predvsem razbremenitev, čeprav se bojim, da funkcije ne bo želel sprejeti nihče drug. Kar lahko razumem, saj to pomeni dnevno angažira-, nje in odzivanje na pobude krajanov. Enkrat ogled plazu, drugič prošnje in zahteve po ureditvi ceste ... Edino, kar me pri vsej stvari skrbi, so stroški, ki bi ob že bližajočih se lokalnih volitvah nastali zaradi morebitnih nadomestnih volitev,« pravi Senica. Ali bodo te potrebne, bo najverjetneje znano na naslednji seji občinskega sveta, trenutno pa je treba počakati še na odločitev komi-
sije.
POLONA MASTNAK

Še nikoli tako blizu!
Storitve za podjetja in podjetnike so odslej dostopne na prenovljenem spletnem portalu e-VEM ali na točkah VF.M. Portal e-VEM omogoča:
biezplačno registracijo samostojnega podjetnika in enostavne d.o.o. ter spremembe teh družb:
prijave, odjave in spremembe zaposlenih in njihovih družinskih članov v obvezna socialna zavarovanja:
številne druge brezplačne storitve za podjetja in podjetnike.
Storitve preko pcnata t VEM je r-iogoče ueeraölpti s i valificiranim digitalnim potrdilom. Lahko [M ohtsčele točko VEM. ki nvtii vse bre.Tpi2čne itootve porrala e-VEM.
©VEM
Državni nnrt.^I
http://evem.gov.si
Državni portal za podjetja in podjetnike
Menjava v vodstvu laške osnovne šole
Po decembrski objavi razpisa za izbor nove ravnateljice OŠ Primoža Trubarja Laško je svet zavoda končal izbor. Ko se bo iztekel mandat sedanji ravnateljici Slaviti Šmerc, bo funkcijo nastopila Ljudmila Pušnik.
Na razpis sta se sicer prijavili dve kandidatki, sedanja podravnateljica šole Ljudmila Pušnik ter Tanja Pri-stovnik, ki je prav tako zaposlena v laški osnovni šoli. Obe sta zahtevane pogoje iz-
polnjevali. Svet zavoda, kot je potrdila predsednica Dragica Brinovec, se je slednjič odločil za Pušnikovo. Odločitev sicer ni bila enoglasna, saj je svet staršev podprl Pri-stovnikovo, učiteljski zbor pa s slabo dvotretjinsko večino Pušnikovo. Za slednjo se je odločil tudi laški občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je sicer predlagal pozitivno mnenje za obe kandidatki, Pušniko-
vi pa določeno prednost zaradi »bogatejših vodstvenih izkušenj in devetletnega delovanja v OŠ Primoža Trubarja na delovnem mestu pomočnice ravnatelja«. Medtem je svet zavoda pridobil še pozitivno mnenje ministra za šolstvo. Pušnikova bo ravnateljsko funkcijo laške šole s podružnicami v Debru, Rečici, na Reki, v Šentrupertu ter na Vrhu nad Laškim nastopila sredi maja.
POLONA MASTNAK
Priznanja laškim veteranom
Zveza veteranov vojne za Slovenijo je v Rečici pri Laškem podelila priznanja zaslužnim posameznikom.
Ob tem so veterani poudarili, da brez prejemnikov - članov, vodij lokalnih skupnosti ter ostalih - ne bi zmogli opraviti vsega dela. Na veliko razumevanje so naleteli v zadnjih dveh letih predvsem pri odkrivanju spominskih obeležij hraniteljem orožja TO Slovenije v letih 1990 in 1991 ter ob odkritju osrednjih občinskih obeležij v občinah Laško in Radeče. Predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Janez Pajer je zaslužnim podelil več priznanj, in sicer zahvalno listino zveze veteranov Občinama Laško in Radeče, zlati grb pa županoma Francu Zdolšku in Matjažu Hanu. Bronaste plakete zveze je prejelo vdč članov laškega območnega združenja veteranov; Ludvik Knap iz Radeč, Samo Lah iz Rim-
Zlati grb zveze veteranov je iz rok predsednika Janeza Pajerja prejel laški župan Franc Zdolšek.
skih Toplic ter Jožef Krajne iz Laškega. Priznanja zahvale območne zveze pa so prejeli člani Moškega pevskega zbora Laško, Marjan Sa-
lobir z Marija Gradca ter Luka Picej iz Laškega. Naziv zlatega donatorja je prejel Karel Vodišek.
PM
Zupane staro-novi predsednik DU Šentjur
Stane Zupane je bil enoglasno predlagan in tudi potrjen za novega predsednika Društva upokojencev (DU) Šentjur. Staro-novi predsednik je na tem področju aktiven osem let, zadnja štiri na čelu društva. Če se je pred štirimi leti začelo z zdrahami in s kar tremi občnimi zbori, je na zadnjem volilnem presenetila skoraj popolna enotnost.
»Želel sem sicer izpreči, vendar je bil pritisk prevelik. In tudi rezervne možnosti ni bilo,« je ob nastopu novega mandata povedal Zupane. Društvo sicer vključuje 1067 članov, zbora pa se jih je udeležilo dobrih 200. »Tudi sicer je tako, da se naših aktivnosti udeležuje približno med 15 in 20 odstotki članstva.« Aktivnosti pa kljub temu ne manjka. Poleg rekreacijskih, pohodniških in drugih športnih aktivnostih
Stane Zupane
se seveda veliko družijo. Na izletih, potovanjih, letovanjih in srečanjih. V okviru društva deluje tudi pevski zbor Jesensko cvetje. Z vsem skupaj pa mimogrede spodbujajo skrb za zdravje in zadovoljstvo v tretjem življenjskem obdobju. V lanskem le-
tu je bilo šentjursko DU eno prvih v Sloveniji, ki je med 500 dobilo naziv humanitarne organizacije. K temu je največ doprinesel program Starejši za starejše. Vodi ga Fanika Opalič, nekaj deset prostovoljcev pa je v tem času sistematsko pristopilo k več kot 700 ostarelim, ne nujno članom društva, in evidentiralo, kakšno vrsto pomoči pravzaprav potrebujejo. »Ukrepati poskušamo s pristojnimi zdravstveno-social-nimi službami ali kako drugače.« Tako jim po novem pripada tudi del dohodnine po izbiri davkoplačevalcev, čeprav, kot pravi Zupane, iz tega naslova ne pričakujejo ravno veliko denarja. Letno sicer v društvu operirajo z 20 tisoč evri. Prihodnje leto pa bo prelomno tudi za šentjurske upokojence. Na sceni bodo namreč že okroglih 60 let.
StO
m
St. 22 - 20. marec 2009
NOVI liDNlK
PODČETRTEK! ROGATEC | ROGAŠKA S-l
m m t V	i	V"V v
Vrtača bo očiščena
V bližini Pustišekove povšne (jame) v Lastniču v občini Podčetrtek, kjer so v kraškem svetu številne vrtače, je v eni od njih odlagališče različnih odpadkov. V zavodu Kozjanski park so se odločili, da jo bodo danes očistili.
Staro železo, steklo, plastiko in podobno navlako, ki grozi ljudem in živalim, bodo tako odstranili. »Kraški svet je kot goba, skozi katerega pronica voda v podzemlje in od tam v različne vodonosnike. Vrtače predstavljajo neke vrste lijak, kjer se voda zbira in če so polne odpadkov, to pomeni, da bo v podzemlje odtekla onesnažena voda, » opozarja Mojca Kunst iz zavoda Kozjanski park. Posledice bodo najprej občutili živalski prebivalci tega območja, prav tako se jim ne morejo izogniti ljudje.	BJ
Pri Imenem so prehajali č6z Sotlo žb stari Rimljani. Lets 2009 to ni vbč 11109006, saj jß mejni most zaprt žb leto dni.
Meja zaprta že leto dni
Fekalije v potočku?
»Težko,« so obtožbe, da so pretekli teden skozi cev v potoček v Ratanski vasi tekle straniščne odplake, komentirali na občini. Rogaška Slatina ima namreč kanalizacijski sistem urejen. Kaj je bilo tisto, kar je smrdelo in s seboj nosilo nekaj, kar je bilo videti kot toaletni papir, pa ne morejo ugibati. Lastnild vrtičkov ob potoku so potrdili, da je bilo ves pretekli teden tam precej neprijetno in so družno vihali nosove. Na klic enega od domačinov se inšpektor sicer ni odzval. Na občini pa sami o tem, kaj se je sploh dogajalo, tudi ne morejo ugibati. V prihodnje bodo ob takih neprijetnostih meščanom z veseljem tudi sami priskočili na pomoč, so zatrdili. StO, foto: GrupA
Občani so zaradi zaprte meje v Imenem vse bolj nezadovoljni - Ljubljanski in zagrebški mlini meljejo enako počasi
varja Nina Rangus iz Službe za odnose z javnostmi v Direkciji RS za ceste. »Na direkciji si prizadevamo doseči čimprejšnje soglasje s hrvaško stranjo, vendar ni mogoče napovedati, kdaj bo le-to doseženo. Zato tudi ni mogoče napovedati, kdaj bo zgrajen nov most in s tem ponovno odprt tudi mejni prehod,« dodajajo iz direkcije, kjer menijo, da slovenska in hrvaška stran dobro sodelujeta, vendar je potrebno pridobiti dve gradbeni dovoljenji, na vsaki strani meje po eno. V kratkem je predviden nov usklajevalni sestanek s predstavniki s hrvaške strani, na katerem naj bi skušali uskladiti čim več odprtih »področij«.
STOPITE IZ VRSTE
Z BREZPLAČNO
SPLETNO BANKO.
Vas omejuje spletna banka, do katere lahko dostopate samo z enega računalnika? Z bančnim paketom Master Plus lahko do svoje Online b@nke brezplačno in varno dostopate s kateregakoli računalnika. Prav tako lahko brezplačno dvigujete gotovino s kartico Maestro na vseh bankomatih v Sloveniji in v državah evro območja, drugje pa na bankomatih skupine UniCredit Group. Ob tem lahko računate tudi na brezplačno članarino za kartico MasterCard in brezplačno uporabo Online Plus varčevalnega računa. Še niste prepričani? Preizkusite nas, saj je tudi vodenje bančnega paketa Master Plus prvih 6 mesecev brezplačno, www.unicreditbank.si/preizkusitenas
UniCredit Bank
Občani, ki jih čez mejo povezujejo sorodstvene in druge tesne vezi, z zaprto mejo v Imenem seveda ne morejo biti zadovoljni, zato sprašujejo za pojasnila tudi v naše uredništvo. Obe državi sta po zaprtju mejnega prehoda Imeno promet preusmerili na mejni prehod v Sedlarjevem, vendar je to za potnike slaba tolažba. Ta mejni prehod je sicer oddaljen le približno pet kilometrov, za občana, ki se odpravi čez mejo po tej »obvoznici« na primer v Desini-ć ter se nato seveda vrne, pa to pomeni vsakič kakšnih dvajset kilometrov dodatne vožnje.
V obmejni Občini Podčetrtek jim zaradi dolgo zaprte meje v Imenem gotovo ni vseeno. »Kot občina se trudimo na različnih naslovih,-da bi problem rešili. Rešitev vidim le v uspešnem dialogu na obeh straneh Sotle,« pravi župan Peter Mišja, ki si za nov most v Imenem posebej prizadeva. V teh krajih ni podobnih čezmejnih prerekanj kot na posameznih drugih območjih Slovenije. Občini Podčetrtek in sosednja hrvaška Občina Zagorska Sela sta tako med drugim leta 2002 ustanovili skupno turistično cono Sotla - dolina izvirov zdravja.
BRANE JERANKO
Nebotičnik v Rogatcu
V	dvorcu Strmol v Rogatcu bodo danes, v petek 20. marca, odprli razstavo Večstanovanjska gradnja v Ljubljani - vrednotenje, obnova in vzdrževanje, ki jo odpira ljubljanska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Strokovni sodelavci zavoda bodo ob primerih dveh znanih ljubljanskih poslopij, Nebotičnika in Hribarjeve hiše, predstavili uspešen model vrednotenja, obnove in vzdrževanja večlastniških, spomeniško varovanih stavb. Razstava, ki jo bodo odprli ob 18. uri, bo na ogled do 13. aprila. Na otvoritvi bo po ljubljanskih ulicah popeljalo Glasbeno društvo Stella Orchestra iz Rogaške Slatine.	BJ
Za odročnejše kraje
V	okviru projekta Svet na dlani so šolam iz odročnejših krajev Slovenije podarili 31 računalnikov, ki bodo morali biti učencem vedno na razpolago. Med prejemniki računalnikov iz različnih krajev Slovenije sta s Celjskega osnovni šoli Bistrica ob Sotli in Lesično. Projekt Svet na dlani so pripravili v okviru sklada Verjemi vase in osvoji svet, namenjenemu za podporo šolanja otrok po svetu, ki ga je ustanovila svetovna popotnica Benka Pulko. Med drugim sta ga podprla Perutnina Ptuj in podjetje SRC.	BJ
St. 22 - 20. marec 2009
radi dotrajanega lesenega mostu čez reko Sotlo, Slovenija in Hrvaška pa se nikakor ne uspeta v razumnem času dogovoriti o gradnji novega mostu, kljub temu, da je interes za odprtje meje na obeh straneh. Po začasnem zaprtju mejnega prehoda, kjer so nameravali zgraditi nov betonski most, so se najprej oglasili iz hrvaškega spomeniškega varstva, od koder so zahtevah, da mora biti tudi novi most lesen, saj gre za zadnjega od nekoč več lesenih mostov v do's' fc .
lini Sotle. Nato je bil izdelan projekt za nov betonski most, desno od obstoječega mostu, kjer naj bi se zapletlo zaradi soglasja vodarjev, ki menijo, da bi morah most zaradi poplavne varnosti postaviti višje-
»Največ težav na slovenski strani je s pridobivanjem vodnogospodarskega soglasja, prav tako še ni sklenjen sofinancer-ski sporazum. Finančna sredstva za izgradnjo mostu so predlagana v rebalansu proračuna za leti 2009 in 2010,« odgo-
Jutri, v soboto, bo minilo leto dni, odkar je zaprt meddržavni mejni prehod Imeno v občini Podčetrtek, zato so občani vse bolj nezadovoljni. Najprej so most zaprti za motorna vozila, nato so se 21. aprila poslovili še cariniki, saj pešcev in kolesarjev tam skoraj ni bilo. Na tem mestu so ljudje Sotlo sicer prehajali vse od rimskih časov. Zakaj današnjim zapletom ni konca?
Mejni prehod so lani zaprli na zahtevo slovenske strani za-
zjumroiHUUtü
Lemberški grad: priložnost ali travma?
Življenje pod gradom postaja vse nevarnejše - Sanacija najbolj nevarnih delov gradu še letos?
Grad Lemberg je bil nekoč v ponos istoimenskemu kraju med Vojnikom in Dobrno, z bogato zgodovinsko, kulturno in etnološko dediščino, zadnja leta pa je ta grad postal predvsem sinonim strahu pred nesrečo. Krajani, ki živijo pod gradom, se v strahu ozirajo proti razpadajočemu grajskemu zidov-ju in svarijo pred nesrečo, ki jo lahko povzroči padanje kamenja s pečine na njihova dvorišča in hiše.
Občina Vojnik je s pomočjo države žepredleti postavila zaščitno ograjo, ki je naselje varovala pred padajočim kamenjem. Ker je bil grad še naprej prepuščen zobu časa, pa zdaj tudi ta ograja ni več dovolj učinkovita. Zato krajani zahtevajo čimprejšnjo sanacijo najbolj nevarnih delov gradu. V ta namen so celo zahtevah sestanek s predstavniki zavoda za varstvo kulturne dediščine, lokalne skupnosti in lastnikom gradu. Vsi prisotni so se strinjali, da se je treba temeljite sanacije in zavarovanja gradu lotiti čim prej. »Kajti Lembergu ne grozi samo škarpa oziroma obzidje, ampak grad kot celota. Ena pot do rešitve problema je, da se pripravi projekt celovite prenove gradu, v okviru katerega se najprej izvede sanacijo najbolj nevarnih delov gradu. Druga rešitev pa je, da grad enostavno zalijemo z betonom ali ga porušimo in tako pred njim zavarujemo okolico. Jaz sem seveda izbral prvo pot,« pravi sedanji lastniklemberškega gradu Franci Zidar, »če bomo uspeli programsko in vsebinsko ustvariti neko razvojno koali-
Po dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkih je grad Lemberg v začetku tisočletja prešel v last družine Galle, ki živi v Avstriji. Pred približno dvema letoma pa je lemberški grad od njih kupil nekdanji direktor Kozjanskega parka Franci Zidar, ki ga namerava obnoviti in mu po dolgih desetletjih propadanja vnovič vdahniti življenje.
cijo, če bomo vsi skupaj, z državo in lokalno skupnostjo, doumeli, da je grad priložnost, ne pa travma, sem prepričan, da bi lahko bil lemberški grad dober primer, kako je mogoče, čeprav v težkih razmerah, ustvariti nov kultumo-turistični in gostinski produkt.« Se pa Zidar zaveda, da je pot do uresničitve tega cilja zelo zahtevna, tako v strokovnem kot finančnem smislu.
Za obnovo gradu bodo poskušali pridobiti državna in evropska sredstva, pravi Franci Zidar, ki se prav tako dobro zaveda, daje celovita prenova gradu brez jasne vsebine in programa oživitve popoln nesmisel. Če bo šlo po načrtih, pra-
vi, bi se nujni ukrepi lahko začeti v nekaj mesecih. »Pripraviti smo že analizo stanja ter programsko zasnovo za izvedbo nujnih zaščitnih ukrepov. Če se bomo s kulturnim ministrstvom uspeti dogovoriti za državna sredstva, bo sanacija izvedenavnaslednjihmesecih. Vzporedno s tem pa pripravljamo tudi projekt programa in celovite prenove/Upam, da bomo do prihodnjega leta pridobiti tudi gradbeno dovolje-
nje in če bo šlo po načrtih, bomo imeli odprto pot za pridobivanje evropskih sredstev,« pravi Zidar.
Upajmo le, da bodo grajske razvaline do začetka sanacije zdržale na svojem mestu. Kajti že en sam kamen, bognedaj skala, ki bi se odkrušila s pečine in se neovirano kotalila proti naselju, bi bila lahko dovolj za nesrečo.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA
Skrb za okolje nuja, ne modna muha
V	občini Dobrna pripravljajo prihodnji teden (med 23. in 27. marcem) spomladansko čistilno akcijo. Da skrb za okolje ne bi bila le osamljen klic slabe vesti, temveč sestavni del posameznikovega življenja, k sodelovanju vabijo vse občane, društva, šolo in druge organizacije.
Zabojnike za smeti bodo ves teden postavljali na različnih lokacijah. Za celotno območje Dobrne pa bo zabojnik stal tudi na stalnem mestu na Novem gradu. Tam bo pripravljeno tudi ločeno zbirališče za staro železo in kovinske odpadke.
V	okviru spomladanske čistilne akcije bodo v občini Dobrna v četrtek, 26. marca, ob 16. uri organizirati tudi akcijo pobiranja odpadkov v posameznih naseljih. Potrebna zaščitna sredstva (rokavice), vrečke in odvoz vreč s smetmi, ki se bodo odlagale ob cesti, bo zagotovila Občina Dobrna. Da bi prijetno združiti s koristnim, v občinski upravi vabijo vse udeležence pobiranja odpadkov, da se ob koncu čistilne akcije vsi skupaj zberejo na Novem gradu, kjer bodo evidentirati količino zbranih odpadkov, se okrepčati in poklepetati.
Prihodnji teden (od ponedeljka do sobote) bodo imeli čistilno akcijo tudi v občini Vojnik. K sodelovanju vabijo vse občane, društva, šole in vrtec. Če bo prihodnji teden vreme slabo, bodo čistilno akcijo prestavili za en teden.
BA
V	Zrečah
bo spomenik
V	Zrečah se pripravljajo na postavitev spomenika vojni za Slovenijo, ki naj bi ga odkrili za letošnji občinski praznik, 29. maja, ali za dan državnosti. Pobudo je dalo pred letom dni območno združenje veteranov vojne za Slovenijo.
»Pomnik bo simboliziral vsa štiri obdobja, od taborskega gibanja in generala Rudolfa Maistra ter NOB do pike na i, vojne za Slovenijo,« pravi predsednik odbora za postavitev spomenika Štefan Posilovič. Spomenik bo v obliki posodobljenega kužnega znamenja ter bo postavljen pred osnovno šolo na mestu obstoječega observatorija, ki ga bodo prestaviti v vas Gorenje. Pomnik osamosvojitvi so najprej nameravali postaviti pred načrtovanim večnamenskim objektom z garažno hišo, pred KLOP-om, ki ga še ne bo tako kmalu.
BRANE JERANKO
Bele lise
Občina Zreče na javnem razpisu za odprto širokopasovno omrežje, kjer je sodelovalo več kot dvajset občin, ni bila uspešna. Zrečani so se sicer uvrstili na četrto mesto, vendar sta bili uspešni le občini Postojna in Ormož. V občini zato veliko pričakujejo od prijave na nov, aprilski razpis. Na tem področju imajo namreč v občini Zreče kar nekaj belih lis, ki so tam, kjer komercialni ponudniki in-ternetnih storitev nimajo interesa. S hitrim širokopasovnim dostopom do svetovnega spleta je tako nepokrito celotno ozemlje občine izven Zreč ter izven središča Stranic. Če bodo Zreče na aprilskem razpisu uspešne, bi se lahko v tej občini belih lis rešili v dveh letih, projekt pa bi stal 5 milijonov evrov. V občinski upravi poudarjajo, da bi to bila za občino velika pridobitev.
BJ
Dobrodelna burka
V kulturnem domu v Slovenskih Konjicah bo v soboto, 21. marca, ob 18. uri uprizoritev igre Vinka Möderndorfer-ja Na kmetih. »Eno veselo ljudsko burko s kriminalnim priokusom«, ki je na temo kmečkega turizma, bo pripravila gledališka skupina KD Studenec v sodelovanju z Lions klubom Slovenske Konjice. Prireditev bo dobrodelnega značaja, z njo pa bodo pridobiti sredstva za različne dobrodelne akcije lions kluba. Vstopnice stanejo 10 evrov.
BJ
J
■ .^HOtNU^O
Atka Fin d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 490 18 05
Št. 22 - 20. marec 2009
ZREČE I SL. KOIMJICE|
NOVI TEDNIK	KULTURA	15
5G/HZEBEC
VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50
»Za nas nista mrtva ne šanson ne Brel« Uspeh Zupančičeve
Rajko De Marti med ustvarjanjem v svoji premajhni garsonjeri na Lavi
S sliko velikanko
Jure Ivanušič
tri dni, o pravilnosti izmere morata pričati vsaj dve znani osebnosti iz slovenskega javnega življenja, dokumentacijo o sliki moram overiti na občini, jo prevesti v angleški jezik in vse to poslati uredništvu. To bo potem presodilo o rekordu in primernosti objave v svoji publikaciji,« pove Rajko De Marti.
Slikar in pesnik Rajko De Marti se s slikarstvom aktivno ukvarja že 19 let, za njim je okoli 50 samostojnih razstav, udeležb na različnih skupinskih razstavah in ex-temporih pa sploh ne zna prešteti. Bil je tudi soustanovitelj in prvi predsednik likovne sekcije Februar.
Sliko velikanko bo v dvorani Union Celjskega doma sestavljal 6. aprila, za javnost pa bo, z balkona dvorane, na ogled od 7. do 10. aprila.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
po rekord
prišel, ko se mi je s časom nabralo kar veliko teh slik in sem začel razmišljati, kaj naj z njimi naredim. Takrat sem začel brskati po rekordih in ugotovil, da te teme med Guin-nessovimi rekordi še ni. Nekaj slik sem še dodelal in izdelal posebej in tako prišel do kvadrature, ki bo zadovoljila zahtevne kriterije za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov,« pripoveduje zgovorni, ustvarjalnega pesniškega in slikarskega nemira polni slikar.
Za delo kakšnih razsežnosti gre, povedo podatki. Vsaka slika mu je vzela približno deset ur dela, torej skupno kar 1.600 ur. Za stvaritev je porabil 200 litrov barve, 300 kvadratnih metrov jute, 200 čopičev... »Gre za kar nenormalne količine vloženega dela in materiala, kar ni obi-
Za posebno glasbeno doživetje je v torek v Celjskem domu poskrbel Jure Ivanušič s skupino Nordunk. Predstavil je svoj projekt Srce v kovčku, s katerim se je poklonil spominu na tridesetletnico smrti belgijskega pesnika, skladatelja, igralca in režiserja ter velikana šansona - Jacquesa Brela. Ivanušič je Brelove šansone prevedel v slovenščino in jih povezal v enourno predstavo.
Kot opaža Ivanušič, »velja šanson pri nas še vedno za nek sumljiv, umetniški, francoski žanr, ki ga v glavnem posluša elita, tako imenovanemu navadnemu človeku pa naj ne bi imel kaj povedati«. Resnica je po prepričanju Jureta Ivanu-šiča popolnoma drugačna. »Šanson izhaja iz ljudske pesmi, ki s pesniškim in z glasbenim jezikom spremlja ter komentira usodo prav tega tako imenovanega malega človeka, mimoidočega, našega sopotnika, znanega in neznanega prijatelja ali sovražnika. V bistvu govori o usodi nas samih. S tem, ko mu nudi uteho, zaščito in upanje ter išče izhod, je vedno na strani človeka,« pravi. Prav zato se je odločil, da v slovenščino prevede šansone velikana Jacquesa Brela. Ob Ivanušiču so kot člani skupine Nordung v predstavi nastopili Bojan Logar, Andrej Antauer, Simon Šimat, Gregor Anta-uer, Ciril Sem in Tomaž Marčič.
»Za nas nista mrtva ne šanson ne Brel. Srce v kovčku govori o njem, ki je s svojim stihom in z glasbo, pa tudi s svojim življenjem ustvaril pesem. Uporno, čudno, enostavno in modro,« dodaja Ivanušič.
BA, foto: GrupA
- Št. 22 - 20. marec 2009 -
čajno v slikarstvu, vsaj znotraj enega ciklusa ustvarjenih del ne,« pravi. Osnovni slikarjev namen pa ostaja, da bi slika delovala kot celota, čeprav bo sestavljena iz 160 slik. »Želim eno abstraktno sliko, ki jo bo sicer sestavljala množica manjših, a na način, dabo to ena sama slika.«
Celota, naprodaj po delih
Rajko De Marti pa ne ostaja le pri tem. »Po razstavi bom sliko po delih prodal. Naprodaj bo vsaka od teh slik, izkupiček pa namenjam za pomoč šoloobveznim otrokom iz socialno ogroženih družin. Iz tega rekorda bi namreč rad naredil nekaj dobrega tudi za druge, zlasti za šibkejše člene v naši družbi.«
Toda tudi če bo izpolnil vse cilje, ki si jih je zadal, še ni rečeno, da bo zadovoljil tudi vsem kriterijem Guinnesso-ve knjige, čeprav se je o njih temeljito poučil. »Slika mora biti javno razstavljena vsaj
Celjski slikar Rajko De Marti bo za Guinnessov rekord razstavil sliko, veliko 300 kvadratnih metrov
Celjan Rajko De Marti je bil še pred petimi leti Rajko Mlinarič. A Mlinarič ali De Marti je bil in je vselej umetniška duša - slikar, pesnik... Zdaj si je zastavil nov veliki izziv. Rad bi se vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov kot avtor največje abstraktne sestavljene slike na svetu. Iz 160 svojih slik bo v začetku aprila v celjski unionski dvorani sestavil kar 300 kvadratnih metrov veliko abstraktno sliko.
»Gre za posebno, v Guin-nessovi knjigi še neobjavljeno temo, za sestavljeno abstraktno sliko velikanko, s katero bom prekril tla celotne unionske dvorane v Celju,« je povedal De Marti. Kdo ve, kaj
ga žene k temu rekordu. Zagotovo želja po nečem posebnem, tudi po tem, da bi njegove slike, ki so kot sanje, saj nastajajo ponoči, ostale v spominu. In boljši spomin od zabeležke v Guinnessovi knjigi
Avtorjev avtoportret
si je težko zamisliti. »Slike izdelujem v posebni tehniki, na juti, ki ni vpeta v slepi okvir. Slike so torej kot nekakšna preproga. Posamezne se dajo obesiti na steno kot vsaka druga slika. Na zamisel o rekordni sliki velikanki pa sem
Celjska skladateljica Brina Zupančič, ki deluje v Glasbeni šoli v Celju, je s svojim glasbenim prispevkom sodelovala na pomembnem koncertu slovenske zborovske glasbe.
V sodelovanju s Festivalom Ljubljana in v okviru 24. slovenskih glasbenih dni je Društvo slovenskih skladateljev v četrtek priredilo v dvorani Slovenske filharmonije koncert Zborovska glasba 2009. Na koncertu so predstavili 15 novitet, ki so jih izvajali Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti, Zbor SNG Opera in balet Ljubljana ter Slovenski oktet. Skladateljica Brina Zupančič je prav za ta koncert napisala skladbi Tango in Nevihta, obe za mešani zbor, na besedili Bine Štampe Žmavc. Skladbi so izvedh Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Andreje Martinjak. Društvo slovenskih skladateljev je ob tej priložnosti izdalo tudi edicijo z notnim materialom vseh prvič izvedenih del.	BS
Ena od 160 slik, ki bodo sestavile 300 m2 veliko sliko za Guinnessovo knjigo rekordov.
ftadiu Celje ^
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
tusklub
Kako malce zastane dih, ko med avtomobilsko vožnjo na Radiu Celje zaslišiš svoje ime, od srede dobro ve Majda Špegelj iz Socke. Samo en poslan kuponček je bil dovolj, da je živahna in dobrovoljna Majda z našo pomočjo brezplačno nakupovala in potolkla letošnji rekord za kar 40 evrov!
Nad Majdinim nakupovanjem smo bili povsem očarani - v borih treh minutah si je namreč v mislih postavila pravi mentalni zemljevid supermarketa v Planetu Tuš in našo najhitrejšo Tanjo Seme ter Tuševo Simono čisto konkretno usmerjala, kje najdeta fižol, pečeno papriko ... Četudi smo Majdo ujeli v avtomobilu, kjer ni imela nakupovalnega listka, je domačo nalogo opravila več kot odlično. Nakupovanje je bilo tekoče, temu primeren je bil ob koncu nakupovanja tudi blagajniški račun. Majda Špegelj iz Socke je v naši akciji brezplačnega nakupovanja prihranila kar 148 evrov!
Vas mikata zvrhan voziček in poln hladilnik? Potem se brž podvizajte! Izpolnite kupon in čakajte na naš klic vsako sredo ob 12.15.
NP
Foto: GrupA
Kako lahko sodelujete?
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19f 3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na: www.tus.si, www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
Ime in priimek:. Naslov:_
št Tuš klub ................ I I I I
Davčna številka:___
Telefon:___Podpis: .
dmk
tus kitiD
St. 22 - 20. marec 2009
VELIKA NAGRADNA IGRA
NOVI TEDNIK
Do polnega vozička brez mošnjička je spet tu!
Nasmejana Majda Špegelj s soprogom ob primopredaji zvrhanega vozička dobrot, vrednega kar 148 evrov. Da je Majda krasna ženska in ljubeča rejnica, nam je zaupala tudi neznana poslušalka, ki je poklicala v uredništvo Radia Celje. Poln voziček je tako zagotovo romal v prave roke.
Nakupovanje iz avtomobila podrlo rekord!
Tanja Seme je bila s pomočjo Simone tudi tokrat hitra kot strela. Najbrž so za to krivi njeni aerodinamični tekaški copati, s katerimi skorajda leta med policami. Med nakupovanjem je v voziček romala tudi slastna torta, ki jo je gospa Majda darežljivo odstopila zaposlenim v naši medijski hiši. Hvala! Torta je bila odlična!
Povsem preplavljeni smo z vašimi kupOnčki akcije Do polnega vozička brez mošnjička, drage bralke in bralci Novega tednika. To je seveda čisto prav! Le kdo ne bi želel izkoristiti možnosti brezplačnega nakupovanja, ki lahko poteka iz domačega fotelja, a tudi iz avtomobila, kot se je izkazalo pri zadnjem sredinem nakupovanju.
NOVI TEDNIK
17
Na vprašanje, če bi še šel v jamo, je Peter Rezman odgovoril pritrdilno -če bi šel na izlet.
Z rudarskim »srečno« se je na Velenjskem gradu začela predstavitev knjige Petra Rezmana Skok iz kože. Zbirka sedmih zgodb govori o usodah sedmih »knapov«, ki želijo pobegniti vsakdanu, za zbirko pa je Rezman na Festivalu kratke proze Fabula prejel nagrado za najboljšo slovensko kratko-prozno zbirko.
Ime Peter Rezman je v Šaleški dolini seveda dovolj znano. Ne toliko kot sodelavca Premogovnika Velenje, kjer je Rezman delal 15 let. Kar nekaj pesmi je menda napisal na »šihtu« in jih objavljal že v tistem času. Presenetljivo, vendar se menda v moški družbi nihče ni norčeval iz pesnika. Mogoče je tudi to krivo, da je Rezman v zadnjem času bolj znan kot pisec in literat (potoval je od pesmi do politično-ekoloških kolu-men), kar se je dokončno prepletlo v knjigi Skok iz kože. Vmes pa je bilo seveda nekaj politike, Rezman je bil aktiven pri Zelenih Velenja (danes jim mnogi priznavajo, da so bili ob tedanji »tečnobi« pravzaprav nekaj zelo pozitivnega za Šaleško dolino) in v profesionalni politiki preživel pet let. Nato je zbolel na srcu, se invalidsko upokojil in se vrnil v literarne kroge. Leta 197 je izdal pesniško zbir-
ko Družmirje, nato pa se usmeril v dramatiko in prozo. Danes sodeluje v gledališču Glej in napoveduje, da bo v dveh letih pripravil odrsko delo, vmes pa ga čaka roman, ki se bo očitno razvil iz neobjavljene zgodbe, v okolju, ki ga Rezman najbolje pozna.
Do takrat ga čaka še kar nekaj predstavitev zbirke,
za katero je bil nagrajen. Na Velenjskem gradu je v pogovoru z Diano Janežič priznal, da je teh »pet minut slave zelo napornih. Vendarle je današnje druženje oziroma počutje podobno rudniškim četrtkovim raportom, kjer sem parkrat sodeloval,« je prešerno nasmejal Rezman. »Ne vem, če bom vse prav povedal oziroma če bom kaj zasral. Ne mislim pa leporečiti - ne gre za podcenjevanje publike, vendar imam le blazno tremo. Nagrade res nisem pričakoval, zame je bil že vi-
»Vsako leto napišemo na tone poročil, nikoli pa ob tem ne povemo, kaj smo ob delu občutili. Peter je pokazal, kakšno je življenje z druge plati,« je na predstavitvi omenil direktor premogovnika dr. Milan Medved.
»Ponavadi pišem od treh do sedmih zjutraj. Čez dan sem sicer malo zaspan, predvsem pa razmišljam, kaj bom zvečer napisal.«
V knjigi je zapisana tudi zgodba z naslovom Ribe pod hruško, ki govori o Družmirju, potopljeni vasi. »Zgodba sama potapljanje vasi spremeni v čisto literarno metaforiko. Začuden pa sem, da niso drugi pisatelji v tem okolju odkrili te neizčrpne baze prispodob in simbolov.«
LEVEČ
Družba R.S.L. d.o.o. iz Levca je pooblaščeni prodajalec in serviser vozil RENAULT, NISSAN ter VOLVO s 40-letno tradicijo.
Zaradi želje po uresničitvi zastavljenih ciljev, vabimo v svoje vrste ambicioznega posameznika za delovno mesto:
VODJA PRODAJE VOZIL RENAULT
Od kandidata pričakujemo:
-	izobrazbo V. ali VI. stopnje tehnične oziroma komercialne smeri
-	5 do 7 let delovnih izkušenj v komerciali, po možnosti v avtomobilski stroki
-	samoiniciativnost, ciljno usmerjenost, uporabno znanje osnovnih programskih orodij in pripravljenost za delo v dinamičnem okolju
-	izpit B-kategorije
-	znanje tujega jezika
Kandidatom nudimo:
-	stimulativno nagrajevanje vezano na rezultate dela
-	možnost izobraževanja in izpopolnjevanja
-	osebni ter strokovni izziv
-	zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev posredujte v 8 dneh po objavi na naslov: R.S.L d.o.o.. Leveč 56«, 3301 PETROVČE s
pripisom »Zo razpis« oziroma po elektronski pošti na naslov: martina.tepes.rsl@dealer.renault.si
začele dogajati hitre spremembe in danes je seveda vse drugače. Vendar ostaja ta mističen svet jame ... Če danes pišeš o rudniku in delavcih, je nevarnost, da zai-deš v socrealizem. Očitno je moja 30-letna kilometrina le prinesla toliko izkušenj, da sem seizognil tej pasti. Vendar poudarjam, da se nikoli nisem spuščal v moraliziranje in vrednostne sodbe. Skušal sem se vživeti v človeka, ki se mu zgodba dogaja. Pripovedujem v prvi osebi, in včasih, to žena najbolje ve, sem imel kar nekaj problemov, ko sem zaključil s temi zgodbami. Ko sem ugotovil, da je konec, sem imel kar nekaj težav z adaptacijo v vsakdanje normalno življenje.«
Še ko je delal v rudniku, je začel po časopisih »jezi-kati z ekologijo in pristal pri zelenih. Naj spomnim, da smo na prvih volitvah prejeli 12 odstotkov glasov in takrat sem se začel ukvarjati s politiko. Ta je bila med drugim, vsaj po mnenju mnogih, uperjena tudi proti rudniku in elektrarni. Naj povem, da sem se v vsej karieri, ko sem se ukvarjal s zeleno zgodbo, samo enkrat za približno tri sekunde čutil ogroženega. Takrat sem se s stoenko peljal na >šiht< in izvedel "za >štrajk< v rudniku. Hotel sem pogledati, vendar me je ustavila sindikalna straža in me opozorila, da so našpičeni proti zelenim. Zato sem se raje obrnil,« je ogroženost opisal Rezman.
»Danes ne bom rekel ali se opravičeval, da nisem tako mislil... Vendar je dejstvo, da nisem nikoli razu-
»Naj ne zveni to kot samohvala, toda s knjigo sem odprl tudi prostor Velenja, Šaleške doline in premogovnika. Ponosen sem, da sem jo spravil skupaj.«
Zelena zgodba
Rezmanova družina, za razliko od številnih drugih Šalečanov, nima povezave s premogovnikom. »Tudi sam sem slučajno prišel v jamo. V osnovni šoli sem bil odličen, potem pa sem v gimnaziji >zaglivil< in pristal na elektropoklicni šoli. Pravega >knapa< sem spoznal šele takrat, ko sem spoznal svojo ženo, in spomnim se, da sem se ga zaradi njegove velikosti, postave ... bal kot hudič križa. Vendarle sem poslušal njegove pripovedi, ki so bile povedane po >kna-povsko<. In takrat sem videl, kako živi človek, prepojen s >knapovščino<.«
mel ljudi, ki bi zaprli rudnik in ustavili Termoelektrarno Šoštanj. Seveda pa imam ogromno kritičnih misli, kaj bi lahko drugače počeli. Za sabo imam pet let v profesionalni politiki, in prepričan sem, da naša politika s svojo servilnost-jo ni znala potegniti tistega denarja, ki bi mu rekli odškodnine. Nihče, ki je bil na oblasti, ni imel dovolj jajc, da bi pošteno pritisnil, sedaj pa je >cug< odpeljal.«
Zaradi vsega se Rezman zaveda, da se je mogoče kdaj komu zameril. V isti sapi pa dodaja, da je veliko ljudi premalo samokritičnih. Rezman pač.
URŠKA SELIŠNIK
»Na prireditvi Skok čez kožo nisem skakal. Izučil sem se za jamskega elektrikarja, takrat pa se je vedelo, kdo sme skočiti. Samo rudarji. Danes je tudi to drugače.«
Št. 22 - 20. marec 2009
šek, da je bil Skok iz kože uvrščen med štiri najboljše knjige kratke proze. Vedel sem, da sem si že s tem odprl vrata pri založnikih in strokovni javnosti. Torej je res, da tudi slepa kura zrno najde. V tem primeru je nagrada slepa kura, zrno pa jaz.«
Kot delo trde zgodbe
Knjiga je sestavljena iz sedmih novel, ki govorijo o sedmih rudarjih brez imena (v knjigi se z imenom pojavlja le Tito). »Ne ubadajo se z vprašanjem, zakaj, kako in kaj delajo v rudniku, temveč se igram z mislimi, kako na ta ali drugi način priti ven iz jame - v nasprotnem te itak jama sama izvrže. Ne gre za resnične zgodbe, temveč literarno obdelavo nekaterih resničnih dogodkov. V knjigi uporabljam tri jezike, in sicer >knapovski< žargon in ve-lenjsko narečje, seveda pa mora biti tudi nekaj knjižnega jezika.«
Zgodbe niso prijazne, so krute in trde, podobno, kot je delo v jami. »Zdi se mi, da gredo med ljudmi te zgodbe bolj počasi okoli. V knjižnici so itak samo tri knjige, ljudje jih dandanes ne kupujejo ... Ni kakšnih posebnih debat, čeprav mene najbolj zanimajo občutki bralcev. Recimo, če se strinjajo, da je rudnik nek kolektiv, nek mehanizem. Skozi to dikcijo sem skušal izraziti pričakovanje, da naj bi v rudarstvu ljudje funkcionirali kot polavtomati. Štos knjige pa je v tem, da niti rudnik niti sistem niti ljudje nismo brez imena, temveč posamezniki, ki bi radi pobegnili svoji usodi in živeli bolje. Že pri prvi zgodbi sem ugotovil, da to ni zgodba enega človeka, temveč jo lahko posplošiš, in to ne samo na ljudi v premogovniku. V tem tridelnem ciklusu osmih ur včasih res živimo precej brezosebno, vendar ima vsak posameznik svojo zgodbo. In ta je za posameznika njegova intimna zgodba.«
Brez sodb
Vseeno so zgodbe umeščene v rudnik, ne premogovnik, torej v socialistično obdobje Jugoslavije, ko je bila jama povsem drugačna. »Že v mojih šestih letih, ki sem jih preživel pod zemljo (kasneje sem bil v elektro-remontni delavnici), so se
Zgodbe, prepojene s
»knapovščino«
Peter Rezman, avtor najboljše slovenske kratkoprozne zbirke Skok iz kože, o rudarjih, pisanju in odnosu do velenjskega rudnika
Petru Rezmanu sta »premogovniška« Milan Medved in Marjan Kolenc med drugim podarila časa, ko je šel iz jame.
svetilko še iz


hmh
Vajdič državni prvak
Rogla: Na progi Jurgovo III sta bili po dve FIS tekmi v slalomu, zadnji sta šteti tudi za slovensko prvenstvo. Pri ženskah so bile na stopničkah le domačinke, Petra Robnik, Sara Globočnik in Ula Hafner. Pri moških je bil najboljši Čeh Filip Trejbal. Drugo mesto in naslov državnega prvaka je osvojil član celjskega (Jniorja, Velenjčan Bernard Vajdič. Tretji je bil Hrvat Natko Zrnčič Dim. Prvi dan je bil Vajdič tretji, za Fincem Leinom in Avstrijcem v bolgarski reprezentanci Al-brechtom, na 1. memorialu Ljuba Jovana. Tekmovali so smučarji in smučarke iz kar 30 držav.
Letela tudi Hrgota in Piki
Rateče: Na finalu svetovnega pokala v smučarskih skokih na letalnici v Planici je bilo v kvalifikacijah uspešnih pet naših tekmovalcev. Na glavno tekmo sta se uvrstila tudi Velenjčan Robert Hrgota, ki je bil deveti, in Ljubenec Primož Piki z 22. mestom.
Derbiji za blagajno NZS
Celje: Po štajerskem nogometnem derbiju je disciplinski sodnik Nogometne zveze Slovenije Jernej Klarič določil 700 evrov kazni MIK CM Celju, še 40 evrov več pa bo v blagajno NZS vplačal Maribor. Celjski klub je kaznovan zaradi neš-portnega vedenja navijačev in zaradi slabe organizacije tekme, kajti varnostna služba ni zadovoljivo opravila pregleda pri vhodu na štadion.
Skupščina v sredo
Celje: Vodstvo nogometnega kluba MIK CM Celje je podaljšalo pogodbo z družbo Petrol d.d. za ime štadiona. Celjski nogometni štadion bo tako še prihodnji dve leti nosil ime Arena Petrol. Nova pogodba je sicer zmanjšana za kar očiten del sponzor-skih sredstev. Skupščina kluba bo v sredo.
Konec za Areno Petrol
Ljubljana: Novopečeni predsednik NZS Ivan Simič in člani izvršnega odbora so odločili, da bo finale slovenskega pokala naslednji dve leti v mariborskem Ljudskem vrtu. Letos bo finale v soboto, 31. maja. Kot prizorišče celodnevnega praznika slovenskega nogometa sta se omenjala Celje in Maribor, polfinalisti, s katerimi se je Simič posvetoval, pa so bili razdeljeni. Izvršni odbor se je nato odločil za Ljudski vrt. Dokaj nelogično, kajti Celjanov ni v polfinalu in bi bila Arena Petrol nevtralno prizorišče. Vodstvo MIK CM Celja je odkrito priznalo, da je razočarano nad odločitvijo.
Gorenje v Zlatorogu
Celje: Slovenska mladinska rokometna reprezentanca, ki jo vodi Celjan Slavko Ivezič, bo v Zlatorogu med 10. in 12. aprilom gostila kvalifikacijski turnir za nastop na svetovnem prvenstvu v Egiptu. Sodelovale bodo še reprezentance Rusije, Slovaške in Litve. Naši mladinci svojo pripravljenost preverjajo proti slovenskima prvoligašema. Včeraj so se pomerili s Preventom, danes (17.00) pa bo njihov nasprotnik Gorenje. Ivezičev pomočnik je Stanko An-derluh, v selekciji pa so tudi Aljoša Ču-dič, Žiga Drugovič, David Razgor (Celje Pivovarna Laško), Niko Medved in Matic Vrečar (Gorenje).
Premoč deskarjev s Celjskega
Rogla: Na državnem prvenstvu za srednje šole sta med kategoriziranimi deskar-kami in deskarji zmagala Iva Polanec iz Šolskega centra Slovenske Konjice - Zreče in Tim Mastnak iz ŠC Celje. Drugi je bil Matic Prešeren iz ŠC Rogaška Slatina, tretji pa Luka Jeromel iz I. Gimnazije v Celju. (DŠ)
Pet odličij iz Italije
V Bologni je bil mednarodni turnir v ju-jitsu, odprto prvenstvo Italije. Med 580 tekmovalci je bila tudi šesterica iz šempetrskega Aljesana. Prva mesta so osvojili Sabina Predovnik v mladinski ter Barbara Stiplošek in Luka Melan-
šek v kadetski konkurenci. Drugi je bil Julijan Motoh, tretji pa David Štraus (oba kadeta).
DŠ
www.novHednik,com
www.radiocelje.com
Z leve stojijo Barbara Stiplošek, trener Aleksander Jelen, Luka Melanšek in Katja Topovšek, čepijo pa Sabina Predovnik, David Štraus in Julijan Motoh.
Zmaga po dveh remijih?
Nogometaši Šentjurja so v drugi tekmi spomladanskega dela v 2. slovenski ligi zabeležili še drugi remi in zadržali dve točki prednosti pred gostiteljem v Črnomlju, moštvom Bele krajine.
Šentjurčani so lahko bih ob koncu tekme zadovoljni, kajti po veliki napaki stranskega sodnika (očiten prepovedani položaj) se je domačemu igralcu Rahmanoviču ob koncu tekme ponudila izjemna priložnost, vendar je vratar Kastelic čudežno obranil njegov strel.
Trener Damijan Romih je dejal: »Srečanje je bilo zelo težko in trdo, oboji smo si želeli zmago. Domačini so zaigrali zelo agresivno. Mi smo jih na začetku pritisnili na njihovo polovico. Izrazitih priložnosti ni bilo. Več smo imeli žogo v nogah, domači pa so poizkušali predvsem s podajami proti visokemu napadalcu.« V nedeljo bo v Šentjurju gostovalo Krško: »Ogledal sem si tekmo Krškega in Mure. Domači so bih nedvomno boljši nasprotnik. Če Mura ne bi imela izkušenega Vugrinčiča, ne bi pokazala čisto nič. Če zdaj pogledamo na lestvico, je na njej vse nagneteno. Dve zmagi ah poraza te lahko popeljeta proti vrhu ah na dno lestvice. Vsako tekmo igramo na zmago in upam, da se nam bo v nedeljo odprlo,« je dodal Romih. Njegovo moštvo bi z zmago na lestvici prehitelo Krško.
MITJA KNEZ
Št. 21 - 22. marec 2009
Brez
prednosti domačega
■	BVV
igrišča
Šempetranke bodo prvo tekmo četrtfinala končnice DP odigrale v svoji dvorani in bodo zagotovo imele glasno podporo s tribune.
Odbojkarice Alianse iz Šempetra so v derbiju 20. kroga 1. državne lige s 3:2 premagale vodilni Calcit Kamnik, nato pa so bile v gosteh boljše še od Benedikta s 3:1.
Na žalost jim velika zmaga v Šempetru pred 500 gledalci nad Kamničankami ni prav veliko koristila (izjemno razpoložena je bila Tjaša Turnšek s 35 točkami), če odmislimo, da so ogromno pridobile na samozavesti. Kamnik je namreč v zadnjem krogu doma izgubil s Sloving Vitalom, ki je tako drugi na lestvici, Aliansa pa tretja. Udeleženki srednjeevropske lige Nova KBM Branik in HIT Nova Gorica se bosta domači konkurenci pridružili v četrtfinalu in se pomerili na izločanje s peto in šesto ekipo rednega dela 1. SL. Šempetranke se bodo za preboj v polfinale udarile s Sloving Vitalom. Prvi obračun bo v sredo v Šempetru, naslednji ali naslednja pa v Ljubljani 28. (in 29.) marca. Varovanke Borisa Klokočovnika so precej opravile že s tem, ko so kot novinke zanesljivo obstale v ligi, obenem pa se bodo lahko povsem sproščeno podale v četrtfinalna (-e) boja (-e).
DEAN ŠUSTER Foto: MARKO MAZEJ
NOVI. TEDNIK
KOŠARKA
1. SL, za prvaka, 1. krog: Elektra - Union Olimpija 79:84; Ivanovič 20, Radu-nović 17, Ćup 16, Novak 12, Karalić 8, Sjekloča 6; Be-gić 19, Golubović 14, Krka - Hopsi 63:53; Balažič
16,	Shields, Rakočević 10; King 16, Jelesijević 11, Hohler 8, Vujasinovič 7, Lorbek 6, Anzulović 3, Šamanić 2.
1. SL, za obstanek, 1. krog: Nova Gorica - Alpos 84:73; Likar 17, Perko 13; Brown
17,	McCoy 15, Crenshaw 14, Lapornik 9, Glavaš 7, Avdi-begović 6, Sadibašić 5.
1. SL (ž), za prvaka, 2. krog: Merkur Celje - Kranjska Gora 89:56; Ciglar 23, Hughes 21, Barič 17, Komplet 13, Matić 12, Jagodič 2, Lojen 1; Vargas Sanchez, Gačner 14. Vrstni red: Merkur 35, AJM 33, Kranjska Gora 32, Triglav 29, Ježica 26, Domžale 23.
1. SL (ž), za obstanek, 2. krog: Odeja - Rogaška 91:69; Vene 28, Oblak 17; Nelc 22, Baloh 20, Bastašič 14, Lesjak, Starček 4, Unverdorben 3, Dro-venik 2. Vrstni red: Odeja 21, Konjice 19, Rogaška 16.
ODBOJKA
1. DL (ž), 21. krog: Benedikt - Aliansa Šempeter 1:3. Vrstni red: Calcit 51, Sloving, Aliansa 45, Koper 32, Ptuj 23, Novo mesto 21, Grosuplje 18, Benedikt 17. (KM)
ŠPORTNI KOLEDAR
Sobota, 21. 3. NOGOMET
1. SL, 25. krog: Rudar Velenje - Drava (15), Gorica -MIK CM Celje (18).
3. SL - vzhod, 16. krog, Rogaška Slatina: Möns Claudius - Čarda (10.30), Slovenske Konjice: Dravinja - Šmarje (15).
Štajerska liga, 15. krog: Zreče - Šoštanj, Rogaška -Šentilj (obe 15).
ROKOMET
1. SL (ž), 21. krog: Celje Celjske mesnine-Zagorje (19), Celeia Žalec - Ptuj, Novo mesto: Krka - Velenje (obe 18).
KOŠARKA
1. SL, za prvaka, 1. krog, Ljubljana: Geoplin Slovan -Zlatorog (19).
1. SL, za obstanek, 2. krog, Postojna: Epic Misel -Alpos (19).
1. SL (ž), za obstanek, 3. krog, Škofja Loka: Odeja - Konjice (20.30).
1. B SL, 23. krog, Ljubljana: Parklji - Rogaška (18), Cerknica: Gradišče - Konjice (19.15).
ODBOJKA
1.	DOL, 21. krog: SIP Šempeter - Galex (16).
Nedelja. 22. 3. NOGOMET
2.	SL, 17. krog: Šentjur -Krško (15).
3.	SL - vzhod, 16. krog, Ce- . lje (Olimp): Simer Šampion - |t_ ,
ft:
Odranci, Celje (Olimp): Ko-
a>
vinar Štore - Šmartno (18.30). ,
m
Laščani na težki
preizkušnji
Medtem ko sta dve košarkarski moštvi v ligi za prvaka s Celjskega svoji tekmi prvega kroga odigrali že med tednom in pričakovano izgubili, čaka jutri uvodno srečanje še Laščane.
Pred njimi je težko gostovanje na Kodeljevem.
Dober odpor, a brez učinka
Tako Elektra Esotech kot Hopsi so v prvem krogu izgubiti. Šoštanjska dvorana je bila končno polna, videla pa je zelo dober odpor svojih varovancev, kar je bilo dovolj le za nizek poraz s 84:79. So pa Šo-štanjčani s svojo nepopustljivo igro prisilili Ljubljančane, da zaigrajo na vso moč. Elektra je vodila večji del prve četrtine, ko pa so Ljubljančani pobegniti na 29:45, se ekipa Boruta Cerarja ni predala. Nik Ivanovič (20 točk), Balša Ra-dunovič (17) in Dejan Ćup (16) so namreč ob pomoči trojk Ernesta Novaka prišli na 54:58 v 28. minuti in nazadnje še zapretiti pri izidu
63:68 v 34. minuti. No, v zadnjih minutah so domačim pojenjale moči, gostje so izkoristiti daljšo in kvalitetnejšo klop ter pobegniti na 63:72, nato pa mirno srečanje pripeljati do konca in zmage za pet točk.
Hopsi so v Novem mestu voditi skoraj do konca tretje četrtine, saj je bilo v 28. minuti 37:39. V prvem delu odlični Shawn King (16, 14 skokov) je bil v nadaljevanju neviden, pri čemer mu milo rečeno »ni ustrezal« sodniški kriterij, ki je dovoljeval zelo ostro igro. V njej so se bolje znašli domačini, saj so pobegniti na 47:43 v 33. minuti in nato s tremi trojkami dokončno pri izidu 58:45 v 37. minuti že odločili zmagovalca, kajti osamljeni Nemanja Jelesijević (11, 9) je bil premalo za držanje koraka z domačini. Paradoks srečanja je, da so Hopsi imeti pet metov več za tri kot za dve točki v celotnem srečanju, a tudi to je bila posledica nekoliko čudnega kriterija sodnikov, na koncu pa še neuspešnega lovljenja prednosti Krke.
V finalu pokala KZS je Elektra zadela le dve trojki od 16 poskusov, tokrat pa je bil njen učinek proti Olimpiji v tem elementu veliko boljši: 9-18. Tretjino trojk je prispeval Ernest Novak.
Tudi zunaj bo treba zmagovati
Moštvo Aleša Pipana enostavno mora začeti zmagova-
Boljše kar za 33 točk!
V 2. krogu skupine za prvakinje v prvi slovenski ligi so košarkarice celjskega Merkurja gostile Kranjsko Goro.
Varovanke Željka Ciglar-ja so zaigrale odlično in popolnoma nadigrale Gorenj-ke z 89:56. Spet je blestela Iva Ciglar (23 točk, 4 pridobljene žoge), prav nič ni zaostajala Nikya Hughes (21 točk, 9 skokov), svoj običajni delež je prispevala Nika Barič (6 asistenc), v drugem delu se je razigrala Eva Komplet. »Žakaj takšna razlika? Za toliko smo boljši od Kranjske Gore. S tem, da bomo igrali le še bolje in bolje. No, da ne pozabim. Med glavnim odmorom sem moral prav resno >zaropotati<, da so se dekleta spet zbrala,« svojim igralkam le zaupa trener Ciglar. Kapetanka Kristina Verbole je tokrat igrala zgolj 14 minut, ko je trikrat blokirala met gostij: »Priznam, da sem pričakovala napeto tekmo, ne pa tako visoke zmage. Tekmice so očitno že zelo utrujene, pet jih igra skoraj vseh 40 minut. Ne smemo se prevzeti, Kranjska Gora še zna biti neugodna. Srečna sem, ker smo si priigrale najboljši štartni položaj in prednost domačega igrišča v končnici. Sledi še precej tekem, glede borbenosti do zadnjih sekund se moramo zgledovati po zadnji.« Kranjska Gora je dobila drugo četrtino z 19:11 in v slačilnici so sledili povišani trenerjevi
toni: »Ne vem točno, kaj se je dogajalo v drugih desetih minutah. Morda nam je padla zbranost, saj je bilo naše vodstvo že visoko. Ob polčasu je padlo nekaj krepkih besed, kar je bilo povsem pričakovano. Trenerjeve nasvete smo upoštevale kasneje na igrišču,« je pojasnila Verbo-letova. Z zmago so si Celjan-ke praktično že zagotovile prvi položaj pred končnico DP.
Merkur bo gostitelj zaključnega turnirja državnega prvenstva za mladinke. Današnja para sta Triglav - Ježica (16.30) in Merkur - AJM (19), nedeljski finale pa se bo začel ob 18.15. Celjanke, ki branijo naslov,, so v rednem delu prvenstva doživele en poraz, Ljubljančanke dva, Kranjčan-ke šest in Mariborčanke sedem.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Nad predstavo Nikye Hughes je bil navdušen trener Željko Ciglar, ki najbrž namerno ne izpostavlja ogromnega deleža hčere Ive.
ti v gosteh v tej ligi za prvaka, če želi izpolniti pričakovan načrt, to je uvrstitev ali bolje rečeno vrnitev v NLB Jadransko hgo. Miguel Berdiel je za »pivo var je« že zgo-. dovina, prihodnost pa je 24-letni organizator igre Darell Jenkins, ki je že deset dni v Laškem. To bo njegova prva tekma, zato je vprašanje, kako in koliko je uigran s preostankom moštva. V tej sezoni so Laščani na Kodeljevem izgubiti po podaljšku, doma pa so zanesljivo slavili, z razliko 37 točk. Če bo Zlatorog odigral tako, kot zna in zmore, potem bi se lahko vesel vrnil iz prestolnice, morebitna zmaga pa bi bila tudi sijajen poziv gledalcem na 2. krog, ko bo v sredo v Treh lilijah igrala Krka.
Neugoden poraz v Novi Gorici
Moštvo Alposa je (neugoden žreb v ligi za obstanek mu je določil tri zaporedna gostovanja) štartalo neuspešno. Po zelo dobri igri v Postojni so se mnogi nadejali, da bo enako tudi v Novi Gorici, kjer je ekipa Damjana Novakoviča odpovedala na vsej črti. Slaba obramba in nerazpoloženi napad sta vzrok za neugoden poraz, po katerem se je Nova Gorica približala Šentjurčanom na dve zmagi zaostanka in se »vrnila med žive«. Ob polčasu je bilo 43:34 za domačine, ki so v začetku drugega dela dosegli še delnih 12:0 in pobegnili na za nerazpolože-ne igralce Alposa neulovljivih 55:34. Do konca je nato moštvo iz Šentjurja nižalo razliko, prišlo po zaslugi Marcusa Crenshawa (14, vse v nadaljevanju) inTakai-sa Browna (17, 8) dve minuti pred koncem na 76:70, a so nato domači z dvema trojkama umirili njegov na-
let. Pohvalo si ob omenjeni dvojici zasluži le še Jason McCoy za dvojni dvojček (15, 11). A za žalovanje Šentjurčani nimajo časa, kajti že jutri gostujejo v Postojni, kjer so v zadnjem krogu prvega dela visoko zmagah. Tokrat bi bila zmaga že z eno samo točko še kako dobrodošla. A za to bo potrebna bistveno boljša igra kot v sredo.
Morda že ključni obračun
Ekipo Rogaške čaka jutri v Ljubljani najverjetneje že ključno srečanje v 1. B ligi za neposredno napredovanje. Moštvo Borisa Zrinskega namreč gostuje pri Parkljih, ki imajo zmago več. V primeru poraza jih Rogaška bržkone v zadnjih treh krogih ne bi mogla več ujeti. V ekipi Parkljev mrgoli izkušenih igralcev, ki imajo dolg staž v prvi ligi pri različnih klubih. Naj omenimo samo Eržena, Jeršina in Ljubenoviča, ki so nosilci igre Ljubljančanov. Že lani so želeli priti do lige UPC, a so v kvalifikacijah, po znanih zapletih, morati igrati brez tujcev, ki so jih nakupiti prav za dodatne boje. Rogaška je v zadnjih dveh tekmah pokazala, da se je forma vrnila oziroma da se znova dviguje, Zrinski pa je napovedal za Ljubljano že znan scenarij. Trda obramba in visok ritem igre sta tisto, s čimer Rogaška v tej sezoni preseneča vso košarkarsko javnost, to je tudi tisto, kar prinaša rezultat. In če bo ob izpolnjevanju želenega prisotna še natančnost kot proti Jan-čam (met za dve točki skoraj 88-odstoten), potem bi se tudi Slatinčani lahko veseli vrniti iz Ljubljane. Morda pa bodo laški in slatinski »zdravi-liščarji« po zmagah skupaj nazdravili na Trojanah?
JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA
Št. 22 - 20. marec 2009
ARENA
Aretuv zmagovalcev-
* *ju
\ * £
JAZ IN KLUß
Zaradi alkohola in tragične nesreče za leto in pol v zapor
Na celjskem okrožnem sodišču so v sredo izrekli kazen povzročitelju tragične prometne nesreče, ki se je februarja pred tremi leti zgodila na cesti Dole-Šent-jur.
Takrat 20-letni voznik osebnega vozila Gordan Do-lamič je vozil po regionalni cesti od Dramelj proti Šentjurju. V blagem desnem ovinku je začel prehitevati kolono vozil in čelno trčil v 57-letno voznico avtomobila Vlasto Gospič, ki je pripeljala nasproti pravilno. V silovitem trčenju je Dolamičevo vozilo najprej dvignilo v zrak, nato je trčilo še v drug avto in obstalo na travniku. Pri reševanju - ponesrečenih je bilo več ljudi - so morali pomagati tudi gasilci. 57-letnica je dobila toliko zlomov in ostalih poškodb, da je dve uri po nesreči v celjski bolnišnici umrla. Kot je trdil izvedenec medicinske stroke, Gospičeva zaradi tako hudih poškodb ni imela možnosti preživetja.
20-letni povzročitelj, ki danes obžaluje svoje dejanje, je vozil vinjen, saj je imel kar 1,44 grama alkohola na kilogram krvi. »V takšnem stanju ni bil sposoben za upravljanje osebnega vozila,« je bilo slišati na sodišču. Obsodili so ga na leto in šest mesecev zapora, z dnem pravnomočnosti sodbe pa mu bodo za leto dni odvzeli še vozniško dovoljenje. Sojenje se je končalo izredno hitro, sodni senat s predsednikom Milkom Škoberne-tom pa je v celoti sledil tožilstvu, ki je za obtoženega tudi predlagalo leto in pol zaporne kazni.
SŠol
Začetki
Prvič sem se i nogometom spoznal pri sedmih letih, ko sem obilfeiat nogometno šote Braneta Oblak«). fedaljeva! sein p» Stamm. IjB sem ostal do Kadetske ekipe. Kot mladinec sem prestopi! k Olimpiji in ram tos» podpisal pivo profesionalno pogodbo. Sledilo je obdobje prestopov v druge Klube, med drugim tudi v tujino, dokler nisem v srami 3008/2009 podpisa! pooodbtuNK Celje-
Klubi do sedaj
SK Slavan NK Olimpija NK LJubljana, NK Žagarje, KK Domžale, K SMtwtager, HK interblock, NK Celje
Naj gol
Naj goL ki je M proglašen tudi b gol leta, sem dosegel v dresu NK Ljubljana proti Kopru, ko sem žogo ustavil s prsmi ter zadefek jaasiei ta 'škarjice'. Tekmo smo sicer izgubili sli.
Naj veselje
feseör trenutkov je bilo kat utkaj. Med njimi bi izpostavil tefen» med tot Domžale m FC Stuttgart v pokalu UEFA, pnrs tete» v dresu FC Brannberger prati FC Valerengaz zmago SI. saj sem takrat prvič zaigral pred 28.000 gledalci kar je res poseben občutek. Veselje je bilo tudi osvojitev pokala Heivis ;• KK interblock tet seveda igranje za reprezentanco.
Naj žalost
Vsak trenutek lalesti in razočaranja poskušam ftp prej pozabiti: Iz vsakea.1 poraza potegnem pozitivni Stvari.
Uspehi
KK Slovan: državni prvak starejši pionirji, NK Olimpija: kadetski in mladinski prvak, NK Domžale: 2, mesto ter igranje v pokalu UEFA, FC Brahnberger: 2. mesto v 1. Ilgf ter igranje v pokalu UEFA, NK Interblock: osvojitev pokala Hetvis ter igranje v pokalu UEFA
Nastopi
106 nastopov v 1, SNL ter 9 zadetkov
Želje
Zdravje je na prvem mestu zelja, Ce je izpolnjen ta cilj lahko izpolnim tudi vse ostale, ki so povezani s karier o in z zasebnim življenje. Z NK Celic si želim tudi čim boljše uvrstitve, če ne naslov državnega prvaka, pa vsaj igranje v evropskih pokalih.
Publika
Na Norveškem, kjer sem igral nekaj časa, j« bilo pr« posebno doživetje in drugačno vzdušje igrati pred 20.000 gledalci. Celje «m vedno imel za nogometno mesto, zato bi bilo lepo videti še bolj polne tribune, saj nam dajejo navijači še dodaten zagon za igro.
Stanovanje
V Kamniku imam svoje TS5 m2 veliko stanovanje, kjer živim z družino,	;
Družina
imom dve veliki ljubezni, ženo Andrejo ter hčerkico Zano, ki je dopolnila 10 mesecev.
Hobi
Rad rešujem križanke, igram badminton ali tenis,, rad pa tudi z družino hodim po trgovinah.
Prosti čas
Trenutno qa največ posvetim družini za krajše sprehode ali enodnevne izlete. Tudi za prijatelje si vzamem čas za kakšno kavico.
Glasba, film
Nimam priljubljenega izvajata «š glasbene zvrsti, Najbolj pa se sprostim ob glasbi bivše Jugoslavije. V kinu že dolgo nisem bil, raje sfdoina ogledam kakšen dober triler na DVO-jtr. Izpostavil bi trilogijo Boter ter filme, v katerih igra Dereel Washington.
Postopek zoper zdravnika zastara!
»Pingpong« z očitki: kje je primer stal pet let, na sodišču ali tožilstvu?
PORTRET TEDNA JANEZ ZAVRL
fßäiflHMMH
wMmIHHbhh
9HRWISSfiP
........... mmammamsmmmmmmm
V sredo se na Okrožnem sodišču v Celju spet ni začelo sojenje celjskemu zdravniku Zdenku Orožimu, ki mu očitajo povzročitev smrti iz malomarnosti. Orožim, ki se je tokrat že drugič opravičil zaradi »neodložljivih delovnih obveznosti«, naj ne bi opravil vseh pregledovpa-cienta, ki je prišel na celjsko urgenco, zatem pa po 14 dneh kome umrl. Vendar s sojenjem ne bo nič. Natanko čez mesec dni bo namreč očitano dejanje zdravniku zastaralo ...
Okrog 60 let star Franc Štan-cer, takrat doma na območju Slivnice, je leta 1999 padel ob cesti v bližini svojega doma. Ob prihodu na celjsko urgenco so ga poslali na slikanje glave, vendar je bila slika »stresna«, tako naj bi dejal Orožim, ki je bil na urgenci tistega dne dežuren. S tem naj bi mislil, da je slika nejasna, ker naj bi se Štancer med slikanjem menda premikal. Pacient naj bi v bolnišnici začel razgrajati domnevno zaradi alkohola, čeprav tožilec trdi, da zaradi posledic poškodbe. Policisti so ga odpeljali na policijo v prostore za treznjenje. Toda namesto da bi Štancerja naslednje jutro našli
Št. 22 - 20. marec 2009
AreKO/zmaaoirtUcev
Žena pokojnega Marija Štancer in
treznega, so ga našli nezavestnega. V komi je ostal 14 dni, zatem je umrl.
Orožimov odvetnik Rafael Mohorko je potrdil, da bo postopek aprila zastaral, toda: »... treba je vedeti, da je bila obtožnica vložena brez preiskave, kar pomeni, da Orožim ni imel priložnosti povedati svoje plati zgodbe. Obtožnica je bila vložena pet let
hči Andreja
po dogodku!« Torej je primer nekje obležal. Kje? Mohorko trdi, da na tožilstvu, tožilec Dušan Roš pa, da na sodišču: »Tožilstvo je zbiralo dokaze in čakalo mnenje dveh izvedencev in ta mnenja so se zavlekla, obtožnice nismo mogli vložiti prej. Vložili smo jo leta 2004 in to pomeni, da je primer od takrat čakal - na sodišču.« Kar dva izvedenca naj bi dejala, da
bi Štancerja, če bi mu še enkrat slikah glavo in ugotovili prave poškodbe, lahko rešili. Toda odvetnik zdravnika temu nasprotuje. Glede na to, da bo primer zdaj gladko zastaral, bo odgovor na vprašanje, ah je Štancer umrl zaradi zdravniške napake spet obvisel v zraku...
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
MO« TEDNIK
KRONIKA
21
Kadrovsko načeti zagotavljajo varnost
Pijani vozniki sejejo smrt - Vlomi, tatvine, goljufije in nasilje kot izhod iz krize
Celjski policisti in kriminalisti delo minulega leta ocenjujejo kot zelo dobro. Število kaznivih dejanj se je v primerjavi z letom prej zmanjšalo za devet odstotkov, manj je bilo zlasti tatvin. Strožji zakon je sicer vplival na zmanjšanje števila nesreč na cestah za dobro četrtino, hkrati se je povečal delež vinjenih v prometu. Zaradi gospodarske krize lahko pričakujemo porast tatvin, vlomov, goljufij in na-silništva v krogu družin in podjetjih.
Celjsko policijo je lani zapustilo 44 policistov. Kljub temu se varnostne razmere niso poslabšale, ampak so se v primerjavi s preteklim letom celo izboljšale, poudarjajo na celjski policiji. Slaba ostaja varnost v cestnem prometu, in to kljub zmanjšanju števila prometnih nesreč in manj-
šemu številu mrtvih na cestah, lani 33 in predlani 41. Največ življenj je ugasnilo na območju Celja, sledijo žalske in velenjske ceste. Vzroki nesreč ostajajo enaki, to so hitrost, nepravilna stran in smer vožnje, izsiljevanje in nepravilno prehitevanje. Zaskrbljujoče se je zvišalo število alkoholiziranih v prometu. »Njihov delež je 13-odstoten in je za odstotek višji od lani. V prometnih nesrečah s smrtnim izidom je bilo vinjenih kar 48 odstotkov voznikov. Najvišja stopnja vinjenosti pri teh nesrečah je bila kar 1,69 grama na kilogram alkohola v izdihanem zraku, « pravi vršilec dolžnosti direktorja celjske policije Robert Videč.
S pomočjo vinjet se je večina prometa preusmerila na avtoceste. Od maja je na račun novega cestnega zakona
v sobah za pridržanje na trez-njenju ostalo več kot tisoč alkoholiziranih oseb.
Krizna kriminal in nasilje
Po ocenah policije so storilci s kaznivimi dejanji lani povzročili za približno 11 milijonov evrov škode. Visoka številka, ki v statistiki kaže na manjše število skoraj vseh kaznivih dejanj. »Opažamo manj kriminalnih združb, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prometom z mamili, hkrati pa je več posameznikov, ki na ulicah preprodajajo drogo,« pojasnjuje vodja celjskih kriminalistov Jože Senica. Poudarja upad števila ropov, pri čemer slabo senco na prei-skanost meče rop poštarja decembra lani v Dramljah, ki še vedno ostaja neraziskan. V statistiko so lani zapisali
OMOC
Nesreče v gozdu
Ob nedavni tragični nesreči pri delu v gozdu ni odveč spomniti, da prihaja čas spomladanskega odstranjevanja dreves, ki jih je podre zimski sneg.
Večinoma so drevesa podrta s koreninami vred, pri čemer korenine med sabo vežejo večjo količino zemlje, tako da nastanejo velike gmote korenin in zemlje. Odstranjevanja takšnih podrtih dreves se največkrat lotijo lastniki sami, ki imajo sicer izkušnje z delom v gozdu, ne pa tudi dovolj strokovnega znanja za delo v takšnih ekstremnih pogojih. Največkrat pride do nesreč, ker želijo lastniki podrto drevesno deblo odžagati čim bolj pri koreninah, pri čemer koreninska in zemeljska gmota, potem ko izgubi oporo debla, pade na zemljo in ogroža varnost vseh, ki se nahajajo v bližini. To je najbolj pogosta nesreča pri odstranjevanju podrtih dreves, udeleženci pa so ponavadi lastniki gozdov, ki sami opravljajo ta dela. Statistika pravi, da je med strokovno usposobljenimi gozdnimi delavcih takšnih nesreč zelo malo. V teh primerih je vedno treba pustiti nekaj metrov debla
od korenine, ki zadrži zemeljsko gmoto, da ne pade na delavce.
Pri delu v gozdu predstavljata nevarnost tudi težko dostopen in strm teren ter veter. Na ekstremnem terenu je treba delati počasi in vsako delovno operacijo proučiti in premisliti. Vedno je treba ob podiranju dreves opozoriti vse delavce, da se pravočasno umaknejo na varno razdaljo. Zadrževanje ljudi na strminah pod krajem, kjer potekajo dela, je izredno nevarno. V vetrovnem vremenu pa se podiranja dreves sploh ne lotevamo. Za delo v gozdu velja tudi, da se dela ne more lotiti samo en delavec, ampak mora biti prisotnih več usposobljenih ljudi. Po opravljenem poseku je treba gozd primerno očistiti, s čimer preprečimo nastanek in razvoj škodljivcev ter odstranimo nevarnosti za nastanek in razvoj gozdnih požarov.
Gozdovi so naše veliko bogastvo tako v ekološkem kot materialnem smislu, a se moramo zavedati, da lahko ob nestrokovnem delu pomenijo tudi veliko nevarnost.
JANKO POŽEŽNIK, direktor - poveljnik PGE Celje
Teža drevesnega panja je bila v ponedeljek malo pred 13. uro usodna za 45-letnega moškega. Nesreča se je zgodila na strmem pobočju gozda v Matkah, kjer sta domačin in njegov sin odstranjevala v lanskoletnem neurju podrta in poškodovana drevesa. Panj je padel na domačina in ga stisnil ob podrto deblo in drevo. Posledice so bile tako hude, da je umrl na kraju nesreče.
tri umore, leta 2007 kar devet, obravnavali so tudi dva uboja, ki sta ju zagrešila mladoletnika v Celju in Velenju. Z gospodarskim kriminalom je bilo povzročeno za šest milijonov evrov škode. V porastu je uvoz vozil iz Evropske unije, pri katerih gre za zatajitev finančnih obveznosti in goljufije. »S tem v zvezi je povezana kriminalna združba petih oseb, ki je osumljena osmih kaznivih dejanj. Pri tem je nastalo za 750 tisoč evrov škode,« še dogodke povzema Senica. Odmevna je bila tudi preiskava suma zlorabe položaja treh oseb, za kar je bila občina Štore oškodovana za dva milijona evrov.
Vršilec dolžnosti direktorja celjske policije Robert Videč (levo) in vodja kriminalistov Jože Senica ob kadrovski ohromljenosti policistov poudarjata pomen izboljšanja varnostnih razmer na Celjskem.
Posledice vedno globlje gospodarske krize je nehvaležno napovedovati. »Povečalo se bo število vlomov, tatvin in goljufij, prav tako tu-
di nasilja v krogu družine in med zaposlenimi v podjetjih,« predvidevajo.
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA
Upokojencem odnesli puške
V sredo so v Ulici frankolovskih žrtev vlomih v pisarno društva upokojencev, kjer pogrešajo računalnik, tri zračne puške in nekaj gotovine. Škode je za 3 tisočake. V Žalcu pa iščejo vlomilca, ki je iz osebnega vozila odnesel avtoradio. V noči na sredo je na Opekarniški cesti v Celju zagorel lesen kiosk za prehrano. Kljub posredovanju gasilcev je požar kiosk v celoti uničil, škode pa je za deset tisoč evrov. Kriminalisti iščejo požigalca, saj je preiskava pokazala, da je šlo za kaznivo dejanje. V isti noči je gorelo še v Ulici bratov Vošnjakov v Celju. Tudi tukaj policisti sumijo, da gre za požig, zagorela sta namreč dva avtomobila, škode pa je za 15 tisočakov. Sicer pa se je v črnokronično statistiko minulih dni vpisalo še nekaj vlomov in tatvin orodja v Lesičnem in Pondorju.
SŠol
v Planet Tuš Celje.
REVNI MILIJONAR
(Slumdog Millionaire)
Igrajo: Dev Patei Anil Kapoor, Saurabh Shukla, Rajendranath Zutshi, Jeneva Talwar, Freida Pinto, Irrfan Khan, Režija: Danny Boyle
Letos z največ oskarji nagrajeni film. britanski celovečerec Revni milijonar oz. Slumdog Millionäre, je zgodba o revnem indijskem dečku, ki se mu nasmehne sreča na televizijskem šovu Lepo je biti Milijonarje namreč od 10 nominacij prejela kar 8 kipcev. Film, ki nas skozi oči 18- letnega dečka popelje v osrčje sodobne Indije in nas posrka v preplet ljubezni, bede. nasilja in revščine, je vsekakor spektakel barv, občutkov In čustev, zato si ga je vredno ogledati. "tllt
A	: Film&Vidoo i. ,
Distribution I
tus
Kjer So zvezde doma
Št. 22 - 20. marec 2009
NTJtC _
22
NOVI TEDNIK
z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od kpder je doma.	UREDNIŠTVO
ODMEV
Zobarji na udaru
V	članku Špele Kuralt me je predvsem zbodel naslov Zobarji na udaru. Izraza »zo-bar« ni nikjer v leksikonu, ker je to slabšalni izraz za zobozdravnike in zagotovo ni na mestu v tedniku Novi tednik.
V	leksikonu je izraz zobozdravstvo (ne zobarstvo) ali odontologija medicinska veda, ki se ukvarja s konzervativnim in operativnim zdravljenjem zobnih bolezni ter s čeljustnimi nepravilnostmi. Iz izraza zobozdravstvo izhaja naziv za zobozdravnika kot iz zdravstva izhaja naziv za zdravnika.
Če uporabi izraz »zobar« preprost neuk človek, ga tudi poučimo in se ponavadi opraviči. Če pa tak izraz uporabi novinar, pa je nedopustno, saj s tem kaže svoj negativen odnos do stroke.
Glede seznama zobozdravnikov in % opredeljenih pacientov pa moram pripomniti, da ni natančen zaradi nedokončanih usklajevanj med ZZZS in ZD Celje. Podatki so z dne 31.11. 2008. Predstojnica zobozdravstva JZ ZD Celje prim. Marta Križnar Škapin, dr. dent, med., spec, pedontolog, svetnica
Javno pismo županu
Spoštovani gospod župan! 3. marca 2009 sem vam poslal prošnjo za upoštevanje mnenja nas prodajalcev na Tržnici Celje glede posodobitve oziroma izgradnje nove tržnice. Takrat ste mi na svoje začudenje, »kako so mogli snovalci nove tržnice pozabiti na mnenja in predloge prodajalcev«, pisno zagotovili, da boste naše prošnje, predloge in pripravljenost pomagati upoštevali oziroma nas boste o vsem sproti obveščali. Žal do danes ni bilo nikakršnega odziva z vaše strani, kljub temu, da lahko v biltenu Mestne četrti Center beremo, kako bi lahko dejansko začeli delati že aprila, v kolikor bo zasebni partner izbran do konca marca 2009.
V časopisu Novi tednik lahko preberemo, da bo najverjetneje začetek del v spomladanskem času, saj je ta termin najprimernejši za gradbene posege. To je izjava gospoda Romana Kramerja iz MOC.
Očitno je, da naše mnenje in naši predlogi ne veljajo nič,
saj nas zopet ni nihče o ničemer vprašal oziroma se mogoče z nami posvetoval.
Dejstvo pa je naslednje. Dandanes nam novi materiali omogočajo ravno tako hitro in kvalitetno gradnjo tako spomladi, poleti kot tudi v hladnejših mesecih, tako da je to samo izgovor, za prodajalce in branjevke same pa vehka škoda. Če vi to priznate ali ne.
Prodajalci tako ah tako nikoh nismo bili problematični. Nikoh se nismo razburjali glede stanja tržnice, sanitarij, pa strehe, ki pušča, polomljenih in zanemarjenih »štantov« in podobnih problemov. Celo še več. Naš predlog je bil celo takšen, da naj se tržnica samo obnovi, kar bi pomenilo manjši finančni zalogaj, hitro obnovo ah popravilo in praktično nič vpliva na samo prodajo.
Recesija, grožnje z odpuščanjem, grozljive ekonomske in finančne napovedi za to leto, zniževanje plač in vsakodnevne grožnje v javnih občilih imajo za posledico že tako zelo zmanjšano kupno moč prebivalstva našega mesta in okolice, kar se že zelo odraža tudi v prodaji na celjski tržnici in ima za posledico že tudi odpuščanje določenih prodajalcev, ki so prodajah na tržnici. Veliko pa je tudi napovedi, da se bo zaradi zmanjšane prodaje zaprla marsikatera stojnica. Vem in verjamem, da v prihajajočih časih ne bo lahko najti novih najemnikov, ki bodo zapolnili to vrzel. Morda bodo res prišli, verjemite pa mi, da bodo verjetno tudi hitro zapustili tržnico. Res je tudi, da zdaj tržnica ni polno zasedena, kajti najemnina ni majhna in v današnjih časih predstavlja velik zalogaj za trgovca, pa tudi ljudi, ki bodo delali na -20 stopinj ah v zelo nizkih temperaturah brez vsakega gretja ter poleti v zelo visokih temperaturah, ni ravno veliko.
A se zaradi najemnine nihče ne pritožuje. Boh pa nas, da nas prodajalcev noče nihče upoštevati pri odločitvah glede prihodnosti.
Glede na to, da imam dolžnost do ostalih prodajalcev na Tržnici Celje, ki so me prosili, da bi poskušal navezati stik z občinsko upravo glede vseh odprtih vprašanj, sam pa sem jim po zagotovilu našega župana povrnil upanje, da bodo poskušali upoštevati naša mnenja, me je zelo strah, da našega mnenja ne bo upošteval nihče, saj bi verjetno že navezah stik z nami. Zato sem se odločil, da vsebino tega pisma posredujem javnosti v upanju, da nam bo skupaj uspelo stvar premakniti naprej.
BORUT KOP za prodajalce na Tržnici Celje
VTRf
Tragedija na Resevni in v Hudi Jami
Ti tragediji sta veliki zato, ker skrivata velika domoljubna in zločinska dejanja slovenskega naroda, ker se je pustil zaplesti v komunistično revolucijo. Ta je zatrla resni-coljubje, ki je temelj svobode naroda. Zato še danes ne more spregledati resnice in se odreči zlu revolucije. Komunistično oblast bi morali obsoditi, ne pa še naprej slaviti zlagane svobode po vojni in tako naprej prikrivati zločinske revolucije z NOB in s partizani kot borci, ki so bili manipulirani med vojno in tudi izigrani po njej. To resnico je treba danes spoznati v samostojni in demokratični državi, če žehmo resničen mir in sproščeno državljansko zavest In ponos. Zato je potrebna narodna sprava, ki čudežno zaceli rane in omogoči mir in sožitje različnosti.
Toda ta dva dogodka v neposredni bližini kažeta sliko, ki je daleč od volje, da se to potrebno dejanje zgodi. V življenju ljudi ni slučajnosti, ampak gre za nezavesten niz dogodkov, ki si sledijo po načelu vzroka in posledice in so v časovni povezavi. Danes ob tragediji na Resevni pri Šentjurju pred koncem vojne še slavijo revolucijo. Odprtje skritega grobišča v Hudi Jami pa je odkritje grozljivega zločina revolucionarjev po vojni, ki se ga skuša zanemariti.
Oboje se odvija po utečenem zlaganem scenariju, ki se kot vztrajnik brez zavore ne more ustaviti, in to v postnem času, ki je apel za odstranitev zla in dosego sožitja, kesanja in odpuščanja. Ta zavora so lahko samo ljudje, ki iščejo resnico in sprejemajo dejstva in opravljajo dejanja, ki ustvarjajo mir in sožitje. Ljudje, ki niso pripravljeni sprejemati napak, so na tem, da jih ponavljajo, in tako smo na poti nove tragedije.
Da to zaustavljamo, je treba spomniti na dejstva, ki smo jih že dosegli, a tudi zavrgli. Na Resevni je bil leta 1992 postavljen in svečano blagoslovljen spravni križ, ki naj bi bil zgodovinski spomin na okupacijo, nasilje, izdajo in odpor in opomin za potrebo po spravi in sožitju. Blagoslovil ga je šmarski dekan in šentjurski župnik Mirko Zemljič, slavnostni govornik pa je bil priznan publicist in politični analitik Viktor Blažič, ki je poudaril, da so za spravo potrebna dejanja v resnici in ljubezni do naroda. To dejanje je bilo leta 1994 sprejeto v projekt Via Historica - kulturno zgodovinski pohod čez Rifnik in Re-sevno - ki naj bi služil promociji domoljubja Ipavcev in Malgaja in tudi razvoju podeželja. Vse to so zadrti revolucionarni dediči in njih oprode zavrgli in onemogočili, da lahko nadaljujejo slavljenje revolucionarne dediščine v zlaganosti.
To dogajanje v tem času v samostojni, demokratični in svobodni Sloveniji je ogab-nost in sramota za organiza-
- Št. 22 -20
torje in udeležence. To onemogoča spravo in nadalje prikriva odkrite zločine in na ta način dopušča nove krivice. Sprava je čudež - je kesa-nje in odpuščanje, ki ceh rane, in je podlaga za sožitje in mir. Smisel je v tem, da ne posvečuje dober namen slabih sredstev, temveč slaba sredstva oskrunijo najboljši namen. Zato pravijo, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi sklepi, ki jih ljudje ni-sp uresničili, in če je tako, je nemara pot v nebesa ograjena z slabimi nameni, ki smo jih mogli premagati.
Križ na Resevni bi bil v tem času lahko cilj pasijona - kri-ževega pota, da bi se ljudje zavedali, kaj je prav in potrebno in smiselno. Moj namen pa je opozoriti tudi na slab zgodovinski spomin in neprimerno ravnanje odgovornih organizatorjev srečanja na Resevni, ki dopušča, da se dogaja že preseženo in opušča dobro izvajano spravno in kulturno dogajanje, ki je imelo tudi razvojno in tržno naravnanost, primerno za današnji čas.
V tem smislu vse priznanje organizatorjem blagoslovitve spravnega križa in Rozmanovi družini, ki ga je lepo ogradila in zasadila z rožami. To je bila potrditev, da je šlo za dobro delo, povsem v nasprotju z ignoranco in opustitvijo vrednote tega simbola in onemogočenje kulturnozgodovinskega projekta. Kdo in kaj so sedanji odgovorni organizatorji in udeleženci? !
FRANC ZABUKOŠEK, Šentjur
za vezavo od 12 do 24 mesecev		za vezavo od 24 do 36 mesecev		za vezavo nad 36 mesecev
				
		I «I	www.probanka.si PROBANKA 1 finančna skupina	
Ko ti neznanec priskoči na pomoč
Bila je sobota, 14. februar, ko se je dan prevešal v mrak. Bilo je zelo hladno in led se je delal na avtomobilskih steklih, ko sem se vračala z osebnim vozilom Zastava Yugo 45 od svoje prijateljice iz Polj-čan, in to z osemmesečnim sinkom, ki je spal v košari na zadnjem sedežu avtomobila.
Med potjo izven naselja Slovenske Konjice, blizu odcepa za Roglo, se je moje vozilo popolnoma ustavilo in ga nisem več mogla spraviti v pogon. Za vozilom sem takoj postavila varnostni trikotnik, ki ga je kaj kmalu zatem povozil tovornjak z neznano registrsko številko. Otrok je spal v vozilu, jaz pa sem ustavljala mimo vozeča vozila, vendar zaman. Nihče ni ustavil. Postajala sem vse bolj obupana. Vozilo je stalo na cesti, noč se je bližala, medtem sem večkrat poizkusila avtomobil ponovno zagnati, vendar zaman. Povrhu tega sem pozabila doma tudi svoj mobitel. Izpraznila sem akumulator, ker sem v obupu poizkušala avto spraviti v pogon. Po približno 45 minutah, ko nisem vedela, kako spraviti avto s ceste, je le ustavila črna limuzina Mercedez Benz s celjsko registracijo CE C5-00E, v njej
marec 2009 -
je sedel starejši gospod s kravato in me vprašal, zakaj nisem postavila varnostnega trikotnika. Odgovorila sem mu, da sem ga postavila, vendar ga je neznani tovornjakar povozil. Zatem je š svojim avtom zapeljal pred mojega, prižgal vse štiri utripalke in rekel, da bo privezal moj avto ter ga odvlekel na Tuševo parkirišče. Ker je bilo izredno mrzlo, je moj sinek v mojem avtomobilu jokal. Gospod je rekel, da vozilo sicer ne sme teči na prosto, a da bo tvegal. Ker je imel v avtomobilu toplo, me je z otrokom namestil v svoje vozilo, da sva se za silo ogrela, potem je sam odprl pokrov mojega avtomobila, pogledal, kaj je z vozilom narobe, in povedal, da upa, da ga bo lahko za silo popravil, da se bom lahko odpeljala domov.
Žgodil se je čudež, vzel je orodje iz svojega avtomobila, nekaj je pilil in vijačil, zatem pa vzel iz svojega avtomobila rumeno škatlo, ki jo je priključil na akumulator, in moj avto je vžgal. Rekel je, da bo do Višnje vasi vozil za menoj in če bo vse v redu z vozilom, bom zagotovo pripeljala tudi domov, kar se je tudi zgodilo. Ne poznam nje-govega imena, še manj pa naslova, a rada bi se temu plemenitemu človeku osebno zahvalila, saj se mu praktično v tistem trenutku nisem zmogla, ker se je vse zgodilo prehitro.
Bralce prosim, da mi ga pomagajo poiskati, da ga vprašam za račun. Ponudil je pomoč v mrzlih večernih urah, ko so dragi nemo vozili mimo in hupah. Želim povedati, da je toliko vozil odbrzelo mimo mene, ta človek pa je plemenito, ne glede na svoje oblačilo ustavil, si zamazal roke, mene z otrokom pa rešil iz neizhodnega položaja, ko sem ostala v okvarjenem vozilu daleč od svojega doma.
Spoštovani srčni voznik. Najlepša hvala za pomoč, vem da to ni dovolj, zato bi vas z možem želela spoznati in če dragega ne, se vam želim vsaj zahvaliti za plemenitost, srčnost in strokovnost, zavedam se, da če je mene zeblo, kako je šele vas, pa ste se kljub mrazu ustavili in vztrajali in spravili moje vozilo v normalen pogon.
Če kdo prepozna tega voznika, naj mu pove, da se mu najlepše zahvaljujem za njegovo plemenitost in strokovnost in mislim, da če bi bilo vsaj desetina slovenskih voznikov takih med njimi, bi nam neukim voznikom bilo na cesti lepše in varnejše.
VERA ŠTUS, Dravograd
Pridne Zvončnice
Nocoj je bil pa en lep večer ... lahko rečemo Zvonč-
nice, ki smo se odzvale vabilu, da imamo ročna dela pri naši zvesti članici Nežiki. Da nismo bile same, sta poskrbela naša moška člana. Pričakala sta nas z vrtnicami, saj vesta, da smo ženske vesele pozornosti. Ob mizi, obloženi z dobrotami, smo se pogovarjali o pomenu medsebojnega draženja in tkanja prijateljskih vezi.
Beseda je tekla o težavah današnjega časa in tudi o lepih rečeh. Ni manjkalo smeha in dobre volje, saj je vsakdo povedal kaj zanimivega na račun časov, ki niso najbolj lepi. Pa saj, kako je bilo pa med vojno in pred 50 leti, ko smo hodile v službo peš, je povedala ga. Nežika. Med potjo je srečala sodelavko, ki sta skupaj poklepetali in hitreje prišli v tovarno. To so bili časi, ko nismo poznah nadutosti, pomagali smo drag dragemu in časa smo imeli dovolj za druženje. Kaj hitro ugotovimo, da nam draženje in tkanje prijateljskih vezi nekaj pomeni, saj si radi vzamemo čas za druženje in srečanja.
Dogovorih smo se, da začnemo pripravo na projekt ob materinskem dnevu. Nekatere Zvončnice so bile že pridne, saj so naredile vizitke in spletle že veliko parov co-patk. »Tudi jaz sem bila prid-. na učenka, saj sem se naučila plest Miline copatke. En par in še malo,« sem se morala pohvaliti. Copatki so skoraj naš zaščitni znak, saj jih pletemo vse. Prepričana sem, da jih bodo naše mlade mamice vesele, tako kot so veseli invalidi toplih nogavičk, ki jih plete naša vzorna članica in poverjenica gospa Eli-ca. Lani je spletla mnogo toplih nogavic, ki jih je ob obisku članom podarila, za kar smo ji vsi zelo hvaležni.
Da ne pozabimo na dan kulture, smo obujali spomine na ta dan. Tatjana nam je prebrala par lepih misli o našem velikanu Prešernu. Poslovili smo se z dogovorom, da se naslednjič srečamo že v novih prostorih, kjer bomo s skupnimi močmi uredili prostor v katerem se bomo počutili prijetno. Prijetno je bilo tudi Jožici, Mirku, Marjanu in meni, saj smo se selili v nove prostore. Poskrbeli smo za dokumentacijo, računalnik in mizo, pa še malo »krame« se je nabralo v vseh teh letih. V Kocenovi ulici imamo dva prostora, v katerih bomo opravljali pisarniško delo, v prvi vrst pa so prostori namenjeni članom za draženje in medsebojna srečanja.
Če se želite imeti lepo in kakšno urico preživeti v naši prijetni družbi, se nam pridružite.
DRAGICA MIRNIK, Celje
20 VROČIH RADIA CELJE
m	""""	H i	MS	»KI SPORED		
	■ 1 *	r IHM	D!	IA CELJE		
SOBOTA.		21	. marec			
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja (do 13. ure), 12.00 Novice, 1-3.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Sora)
NEDELJA, 22. marec
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom -doktorica muzikologije Suzana Ograjenšek, 11.05 Domačih 5, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padežnik, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder - polfinale izbora kitarista za narodnozabavni ansambel, 24.00 SNOP (Radio Sora)
			i				
							
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8,00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar!, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice)
TOREK, 24. marec
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2008
SREDA, 25. marec - MATERINSKI DAN
ČETRTEK, 26. marec
PETEK, 27. marec
5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Sedem dni nazaj, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Goldi)
- 24	UDIO, KI GA BERETE	NOVI TEDNIK
TUJA LESTVICA
1.	N0CAND0-SUGABABES	(5)
2.	HAL0-BEY0NCE	(5)
3.	THE FEAR-ULY ALLEN	(3)
4.	SHINING LIGHT-ANNIE LENNOX	(6)
5.	UPALLNIGHT-TAKETHÄT	(4)
6.	I WONT GIVE UP-YOUNG WILL	(2)
7.	LOVE SEX MAGIC -CIARAFT. JUSTIN TIMBERLAKE	(1)
8.	CRACKABOTTLE-EMINEM FT.
SO CENT & DR. ORE	(3)
9.	GET ON YOUR BOOTS-U2	(2)
10.	BREATHE GENTLE-T1ZIAN0 FERRO FEAT. KELLY ROWLAND	(1)
DOMAČA LESTVICA
1.	GOOGLE ME-DAN D	(4)
2.	DOMINE-NEISHA	(2)
3.	SI OK? - JAN PLESTENJAK	(7)
4.	A SI ŽEUŠ- KARMEN STAVEC	(3)
5.	ZLATI KLJUČ-ROK PREDIN	(1)
6.	SREČNA 13-ARCUS	(2)
7.	VSAJ ZA EN DAN-NEXYS	(5)
8.	KIČ-BOHEM	(3)
9.	PROSIM VRNI SE-SOULGREG	(4)
10.	FEST1VALKIČA-SAM0 BUDNA	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
KISS WITH A FIST- FLORENCE AND THE MACHINE
MY LIFE WOULD SUCK WITHOUT YOU-KELLYCLARKSON
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
ELEKTRIKA-STEREOTIPI
KO SE BO VRAČAL (ME SE LJUBIŠ?) -
ANDRAŽ HRIBAR
Nagrajenca:
Gregor Petrovič, Miklošičeva 3, Celje Franjo Jančar, Ljubljnaksa 103b, Celje
Nagrajenca dvigneta album, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje.
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri.
Izberite kitarista!
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni - terapija s psi, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice)
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (narodnozabavna nostalgija), 5.30 NZ melodija tedna, 5.45 Nostalgija, vaša razvada, kaj pa šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.10 Nagradna igra, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Hujšajte z nami, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika'RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, lCr.Gö Novice, it.uu rodovne novice, llJ5 Adamasov čarobni krog mineralov, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
Miha Skok je basist v skupini xy
Miha Skok je basist, ki ste ga izbrali v okviru akcije S Katrco do zvezd. Tako se je pridružil harmonikarju Mateju Britovšku, oba pa že nestrpno pričakujeta tudi kitarista, ki ga bomo z vašo pomočjo izbrali v prihodnjih tednih. Dobili bomo narodnozabavni ansambel, ki se bo prvič predstavil 21. junija na pikniku Katrce v Vojniku. Pevke in pevci se še lahko prijavite na avdicijo s prijavnico, ki jo najdete na www.radioce-lje.com. Skupina se seveda ne bo imenovala xy, ampak bomo zanjo skušali najti čim bolj izvirno ime, zato vas pozivamo, da se nam s predlogi pridružite tudi vi. Če bo izbran vaš predlog, boste prejeli tudi lepo nagrado. Pišite na Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za Katrco ali na radio@radio-celje.com.
Foto: NATAŠA"MÜLLER
K izdelovalcu harmonike
Matej Britovšek je postal član narodno-zabavnega ansambla v akciji S Katrco do zvezd in ga boste lahko 21. junija na pikniku Katrce Radia Celje v Vojniku videli, kako bo raztegnil meh harmonike. Matej si je izdelovanje harmonike, ki mu jo podarjamo v naši akciji, og-■ ledal kar sam. Izdelovalec harmonik Emil Kitek mu je dal možnost, da sta skupaj določila barvo, uglasitev in združila želje ter možnosti pri izdelavi. Harmonika bi naj bila izdelana po Matejevi želji, model pa bo najboljši.
CELJSKIH 5 plus
1.	LETI, LETI LASTOVKA-ANS. D0RI (3)
2.	MATURANTSKI PLES-POLKA PUNCE	(5)
3.	KODRASTO DEKLE-KOZJANSKI ZVEN	(1)
4.	KAKO JE LUŠTN0 - MODRIJANI (2)
5.	ZA VSAK SLUČAJ-VESELE ŠTAJERKE	(7)
PREDLOG ZA LESTVICO:
PORUŠENE SANJE - ZAPELJIVKE
SLOVENSKIH S plus
1.	TRILETASEMJ0CW-aMS. PETRA FINIV	(6)
2.	PESEM, NMEU IN ROŽMARIN-ISHSKICVET	(4)
3 NA SKRIVNOSTNI POTI-ANS. ROKAŽUNDRE	(3)
4.	TISIPRAVA-NAVEZA	(1)
5.	M0JD0MJEVR0ŽAH-BARBARA IN MARTIN JEHART (2)
PREDLOG ZA LESTVICO:
PRAZNOVANJE-AJDA
Nagrajenca:
Katarina Vetrih, Bezenškovo bukovje 27a,Frankolovo
Vida Djemailji, Pečovnik 73b, Celje Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri.
Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
Št. 22 - 20. marec 2009
Tadej Šmit se z narodnozabavno glasbo ukvarja že pet let Prihaja iz Velenja in je star 20 let Rad spoznava nove ljudi in se z njimi zaplete v kakšen zanimiv pogovor. Kitaro igra pod mentorstvom Mateja Turi-neka eno leto, včasih pa poprime še za kakšen drug inštrument, kot sta harmonika in bas kitara.
ca 2, odvisno, za katerega kandidata želite oddati glas. Cena sms je enaka običajno poslanemu sporočilu, povratni sms je brezplačen. Z ene številke lahko pošljete neomejeno število sporočil. Od ponedeljka do petka pa lahko glasujete tudi preko spletne strani www.radiocelje.com. Z enega računalnika boste lahko naredili le en klik dnevno. Srečno prvima polfinalistoma!
Foto: NATAŠA MÜLLER
Na pomoč! Pomagajte nam izbrati kitarista za narodnozabavni ansambel, ki nastaja v okviru Katrce Radia Celje. To nedeljo dopoldne si lahko v oddaji Pod slovensko lipo ogledate prva dva polfinali-sta, ki se bosta zvečer predstavila z igranjem v živo še v Katrci.
In kako lahko oddate svoj glas? Pokličite v večerno oddajo Katrca. Od nedelje od 10.30 do petka do 12. ure lahko pošljete sms na številko 3030 in pripišete Katrca 1 oz. Katr-
MHoš Jug je petnajstletni fant, ki prihaja iz Podčetrtka. Zanj je glasba sopotnica zadnjih šest le, dve leti pa svoj čas namenja kitari. Njegov mentorje Mitja Mastnak, ki ga vzpodbuja pri njegovem delu. Sicer pa poleg kitare rad poprime tudi za harmoniko.

Voda je eden izmed štirih osnovnih elementov, potrebnih za življenje. Človeški stik z njo je neposreden, največkrat prijateljski, vendar tudi nebogljen in nemočen, ko voda podivja. Čeprav pokriva dve tretjini zemeljske oble, je ni v izobilju. Mnogi po svetu čutijo veliko pomanjkanje najbolj dragocene med tekočinami. V Sloveniji nam iz vodovodnih pip priteka še razmeroma neoporečna voda - toda kako dolgo še? Čas za odgovornejše ravnanje je dragocen kot čiste vode in obojega nam že primanjkuje.
Slapovi - najlepši biser v naravni dediščini, toliko občudovani in opevani, večno lepi, na videz nespremenljivi v kratkem človekovem življenju, pa vendarle v nenehnem spreminjanju, pomlajevanju ali staranju. Raztreseni so vse
Slap Veli vir v slovenski Istri
križem po slovenski zemlji, vendar ne povsod enakomerno. V goratem svetu in hribovju jih je več kot po gričevju, le nižine so praktično brez njih. Največ slapov v dinarskem svetu je v idrijskem hribovju, medtem ko so v sredozemskem svetu, zaradi fli-
Slap Nežica
Pomladno doživetje
v masažno-lepotnem centru
Hiša na travniku
pristen osebni pristop našega strokovnega" tima, masaže, rituali, Ayurveda, lepotne storitve, vrhunske aparature za oblikovanje telesa in nego las ter lasišča.
Dobrodošli v kraju, kjer je dobro počutje že stoletja doma.
1:037808555;	I
travnik@terme-dobma.si; www.terme-dobrna.si
fflErSSä^
O
Term
NavdihujerKživljei
šne podlage, z njimi najgo-steje posejana Šavrinska brda. Žal jih večina med njimi v sušnih poletnih mesecih presahne. Zaradi nepopolnih podatkov je težko reči, koliko slapov je v Sloveniji, kajti nekateri se nahajajo v odmaknjenih in težko dostopnih grapah.
Slapovi sodijo med najbolj slikovite geološke pojave v površinskem preoblikovanju kamnitega zemeljskega površja, na vseh celinah jih najdemo. Geologi slapove po nastanku delijo v dve glavni skupini: znižujoči in rastoči. Med prve sodijo vsi tisti slapovi, ki se jim višina zaradi vodne erozije znižuje (Vintgarski slap in Nemiljski šum). Med druge pa sodijo tisti, ki kar naprej rastejo, se širijo in višajo (slapovi Kosce pri Višnji Gori in slap Nežica na Kočevskem). Slapove delimo tudi na stalne in nestalne. Stalni slapovi imajo pretok skozi vse leto, pravo nasprotje so nestalni, ki se občasno pojavljajo kot hudourniki. Med slednje sodi slap Veli vir v slovenski Istri. Prava posebnost je slap Govic pri Bohinjskem jezeru, ki prične bruhati vodo le po dolgotrajnem deževju.
V svojo skupino sodijo tudi podzemni slapovi, kajti zakadi obsežnega kraškega sveta mdrtffi" nemarna,te mnogi so skriti človeškim očemtsiap v Planinski jami).
Precej bolj redki so ponor-ni slapovi, ki se pojavljajo, kjer voda z neprepustnega površja priteče na apnenec. Med najlepše in lahko dostopne sodi slap pri Ocizli.
Nekateri geologi slapove delijo tudi po obliki vodnega pramena in po višini. Prvi se delijo še na prosto padajoče (slap Parabola na Soškem) in drsnike, kamor sodijo večina slovenskih slapov. Slapovi, ki so odvisni od višine, pa se delijo na brzice, kaskade, skočnike, manjše, srednje, visoke slapove in slapišča. Poz-
DRUŽINSKE VSTOPNICE i
Termalni Center Wellness Park Laško if» bazeni Zdravilišča Laško
Ste, biiu hty	1Q1T1B'—	Ü|||M' _____lili j»1.
Odhod 26-a-z 0
Na novi lokaciji v Šempetru pri cerkvi
03 703 13 30 info@ojla.si www.ojla.si
St. 22 - 20. marec 2009
Id THERMANA
-. «2 odrasli osebi + 1 otrok -5Öc7ö	za otroka
• 2 odrasli osebi + 2 otroka ali več =
GRATIS vstopnica za 1 otroka » DRUŽINA; 2 odrasli osebi + otroci {5-15 let)
informacije in rezervacije: 03 734 8900, infn@thermana.si, www.thermana.5i
namo tudi umetne slapove, ki so nastali s pomočjo človeka. Pregrade je zgradil na hudourniških potokih z namenom, da zaščiti zemljo in kamenje pred močnim odnašanjem in plazovi. Bili so tudi drugi nameni, ko je človek pre-gradil ozke doline zato, da bi z„njim zbral vodo, jo naglo spustil in splavil jamski les, hlod? in drva. V to skupino sodijo tudi idrijske klavže iz Napoleonovih časov.
Slapovi sodijo med naravno dediščino, zanje pa je potrebno skrbeti, da ostanejo neokrnjeni še našim zanamcem. Slapovi niso le voda, ki pada, niso le dobrina za pitje ali energetsko izrabo. Šum padajoče vode že od nekdaj blagodejno vpliva na človekovo počutje, zato ne čudi, da so po vsem svetu parki z vodo namenjeni predvsem sprostitvi obiskovalcev.
FRANCI HORVAT
Slap Peričnik
Ujemite najvišje
popuste za rezervacije do 31.3.2009!
Križarjenja po Jadranu, Istra, Kvarner, Dalmacija, Makarska riviera,
V tem času se večina kmetovalcev seznani z ponudbo hibridov koruze. V zadnjih letih so tudi na slovenskem trgu prisotne vse svetovne semenarske hiše, posledica pa je velika izbira hibridov za setev. Rad bi opozoril na nekatere pomembne lastnosti hibridov koruze, ki jih je priporočljivo upoštevati pri izboru za setev.
Eno od najpomembnejših meril, ki določajo, kateri hi-brid bomo sejali, so toplotne razmere pridelovalnega območja in način rabe pridel-
Petek, 20. marec: Dopoldne je kot naročeno za zbrano delo in urejanje uradnih zadev. Položaj Lune s Saturnom prinaša odlično koncentracijo. Sonce vstopa v Ovna, nastopi uradno astrološko leto in začetek pomladi, česar bomo vsi veseli. Luna bo v dobrem položaju z Merkurjem in Uranom. Izkoristite dan za to, da čim več naredite, saj boste imeli tudi odlične ideje. Še posebej boste blesteli zemeljski in vodni znaki.
Sobota, 21. marec: Luna opoldne vstopa v Vodnarja in prinaša zelo univerzalno ener-gijo. Potreba po gibanju, raznovrstnosti in svobodi bo povečana. Ker bo Luna tudi v zelo pozitivnem položaju s Soncem, je dan odličen za razna srečanja, obiske prireditev, izlete in podobno. Rojeni v zračnih znamenjih bodo še posebej zgovorni.
Nedelja, 22. marec: Srečanje Merkurja z Uranom prinaša zelo izvirno razmišljanje in nenavadne ideje. Če se odločite, da jih uresničite že ta dan, vam zagotovo ne bo dolgčas, a previdnost vseeno ne bo odveč. Skušajte upoštevati predpisane norme. Luna bo v lepem aspektu z Venero in Jupitrom, zato se obeta res lep in zanimiv dan. Iz-
ka. Hibride delimo glede na toplotne zahteve v devet zrelostnih razredov, in sicer najzgodnejše hibride označujemo z razredom FAO 100, najpoz-nejše pa z FAO 900. Za vsak zrelostni razred je določena vsota temperatur, ki so potrebne, da hibrid dozori. Dober pokazatelj dolžine rastne dobe je tudi čas cvetenja, to je čas metličenja in svilanja. Imajo pa moderni hibridi načeloma daljši vegetativni razvoj, medtem ko je vlaga zrnja ob spravilu na ravni starejših hibridov, kar je posle-
koristite ga tudi za srečanje z ljudmi, ki so vam blizu. Rojeni v zračnih in ognjenih znamenjih bodo kar kipeli od energije.
Ponedeljek, 23. marec: Srečanje Lune z Neptunom prinaša romantične misli, vendar te ne bodo imele veliko s stvarnostjo. Sposobnost presoje bo nizka, zato ne sprejemajte pomembnih odločitev. Večerni položaj Sonca s Plutonom dodatno opozarja pred nevarnostjo tveganj vseh vrst! Vse bo lepo in prav, če boste sprostili kreativno in ustvarjalno energijo, vse ostalo preložite. Luna pozno zvečer vstopi v čustveni Ribi.
Torek, 24. marec: Dober položaj Lune s Plutonom prinaša pozitivno energijo. Posvetite se sebi, obnovite zaloge moči, dobro boste sodelovali tudi z drugimi. Ribe, Device, Strelci in Dvojčki so lahko po eni strani prezahtevni, po drugi pa preobčutljivi. Pazljivost v ravnanju narekuje srečanje Lune z Marsom. Prinaša celo preveč energije, zato jo uporabite zelo pametno.
Sreda, 25, marec: Nasprotovanje Lune Saturnu prinaša negotovost, morda tudi črnogledost. Pod tem vplivom bodite pazljivi v odnosih. Srečanje Lune z Uranom bo spro-
dica hitrejšega sproščanja vode iz zrnja.
Koruzo ločimo tudi po tipu zrnja, in sicer na zobanko in trdinko. Med njima je potem še več mešanih tipov in sicer glede na razmerje klenega in moknatega endosper-ma v zrnju. Najbolj razširjena zvrst koruze je zobanka, ki je rodovitnejša od trdink in ima daljšo rastno dobo. Zrnje zobank je mehkejše in se bolj fino zmelje, saj vsebuje več moknatega endosperma. Tudi govedo bolje izkorišča škrob iz moknatega endosper-
stilo nakopičene energije in situacija se bo obrnila na boljše. Morda bo prišlo zgodaj zvečer do spremembe, ki jo tako željno pričakujete. Merkur menja svoj sedež in vstopa v Ovna. Poskrbel bo za prodornost misli in idej v prihodnjem obdobju.
Četrtek, 26. marec: Luna zjutraj vstopa v Ovna in bo na isti stopinji z Merkurjem, kar je aspekt prodornosti, samoiniciativnosti in poguma. Morda boste težje sklepali kompromise, znate biti precej egocentrični, vendar kljub temu uspešni. Pozno popoldne nastopi Lunin mlaj, srečanje Sonca in Lune. Ovni bodo žareli od energije. Odličen čas za načrtovanje novosti, ki bodo imele podporo rasti Lune! Zvečer odlično za ljubezen in razvajanje. Rojeni v ognjenih znamenjih bodo še posebej privlačni in bleščeči. Izkoristite!
Astrologinji GORDANA in DOLORES
ASTROLOG1NJA GORDANÄ gsm 041 404 935 09014 2443 napovedi, bioterapije, regresije astrologinja.gordana@siol.net www.gordana.si
ASTROLOGINJA DOLORES
090 43 61 090 14 28 27 gsm: 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza astrologinja@dolores.si www.dolores.si
ma. Nasprotno pa perutnina in prašiči bolje izkoriščajo zrnje trdink, ki vsebuje večji delež klenega endosperma in olja. Tudi škrob iz trdink se v vampu in črevesju bolje prebavi kot škrob iz zobank. Koruze iz tipa trdink imajo tudi hitrejši mladostni razvoj, zato so "primerne za nekoliko hladnejša področja.
V času vse pogostejših sušnih obdobij je za večino kmetovalcev zanimiv tudi podatek o odpornosti na sušo in visoke temperature. Poskusi so pokazali, da na višino pridelka v sušnih letih vpliva predvsem dolžina rastne dobe, tako da imajo v sušnih letih prednost zgodnejši hibri-
di, ki hitreje dosežejo fazo metličenja. Objektivno je težko govoriti o hibridih odpornih na sušo, saj zaenkrat v praksi ni hibrida koruze, ki bi bil odporen na sušo in bi dal dobre pridelke tudi v obdobju dalj časa trajajoče suše. Zato je bolj merodajen podatek o na sušo občutljivih hibridih, katerih značilnost je predvsem tvorba manjšega koreninskega sistema, zaradi česar jih semenarske hiše priporočajo predvsem za setev na težka, vlažna tla.
Med pomembne lastnosti sodi tudi odpornost proti lomu in poleganju rastiin. Na poleganje odpornejši hibridi imajo močnejše steblo z več-
jo vsebnostjo vlaknin, kar pa je pri pridelovanju za silažo slabost, saj je silaža slabše energetske vrednosti in tudi ješč-nost živali se zmanjša.
Tudi odpornosti na bolezni storža je modro posvetiti pozornost, saj je škoda, ki jo najpogosteje povzročajo glive iz rodu Fusarium, lahko nevarna za domače živali. Na okuženih storžih se razvijejo za zdravje škodljive snovi, ki lahko povzročijo obolenja pri živalih. Okužbe s fu-zarijem se najpogosteje pojavljajo v vlažnih letih, na njih pa vpliva tudi prekomerno gnojenje in neprimeren kolobar.
ALEŠ BRIC
s polno mero ljubezni, toda pri odločitvah malo omahljivi. Predvsem ste varčni na denarnem področju. Le kdo pa ni v teh časih? Le tako vestno in z ljubeznijo vzgajajte otroka in vaš trud bo poplačan z ljubeznijo in s spoštovanjem.
Grafološko društvo Laura, Društvo za proučevanje pisave, Partizanska c. 2, 2319 Poljčane, 041 947 113, www.grafolog.biz
Svoje rokopise nam pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Grafološka analiza.
Izbira primernega hibrida
Grafološka analiza
V sodelovanju z Grafološkim društvom Laura iz Polj-čan vam ponujamo možnost grafološke analize vaše pisave. Pošljite nam vsaj pol strani poljubnega besedila na brezčrtnem listu (nekaj stavkov mora vsebovati tudi črko F). Pomembna sta tudi poklic in spol, sicer pa lahko ostanete anonimni. V tej rubriki boste prebrali, kaj vse se skriva v vaši pisavi.
Šifra Mamica: Biti mamica zahteva veliko dela, ljubezni in vztrajnosti. Sam imam hčerko Lauro, ki je stara devet let. Prav prijetno je opazovati, kako naši otroci rastejo in kar naenkrat se počutimo starejše. Za vas bi lahko rekel, da ste umirjeni, čustveni in polni materinstva. Včasih ste premalo samozavestni, to-
da v srcu plemeniti. Polni ste ljubezni, čustev in razuma. Misli so usmerjene v preteklost, kar je značilno za starše. V prihodnosti bi se morah malo bolj posvetiti premagovanju jutrišnjega dne, ki ga malo zanemarjate. Kadar pozabimo na hiter razvoj prihodnosti, se lahko znajdemo v osebnem nesoglasju. Ste zrela osebnost
/p^frvn io joi^Ywtf w\ [py&AÄosY^ (^WnaM	/Yvwmtf trnA xck" , da
H* ^ w • ^ ^e
Wv\ w\ pg^cW	2 V pUihr j /YV\AJ^0C'C
rimhl	ÖWW5lowwe- /rvuL^ft.
* TEDENSKA ASTROLOŠKA
★
NAPOVED
/ ^


VSAKO NED H L JO OB 20. l!Ri
95.1 95.9 100.3 90-6 MHz
W
s I
SI'l>N/l>K| t

f.f^ ifiB
Jt v •/ y» M3 »V> %J


'i/Aj<ZM
www.radiocelje.com
■ l. j ... »""'-'x^cjBI - ^^gpP
M
Št. 22 - 20. marec 2009
i
[\G\rr fpOTSH
;,*•	• v. . ' .'{j®'4''

fflWHBO tudi Hondo lazi, s
03/428 62 70
MOTORNA VOZILA
üpwg Honda ion
Ntvleije!#¥&jwk
mm
—■Ill'ftfcitOB
26	ZA AVTOMOBILISTE - MALI OGLASI	«ÖV. MM
GflHfl ceNTeft
Trgovina z rezervnimi deli in olji.
___
Valvoline Htrmi
Nastaja mini
crossover
Tovarna Mini bo prihodnje leto na trg poslala novo izvedenko minija.
To bo nekakšen crossover, se pravi mešanec različnih slogov in uporabnosti. V dolžino bo avtomobila za malenkost več kot 4 m, motorji bodo imeli od 160 do 280 KM (postavljeni bodo prečno), serijsko bo opremljen s štirikolesnim pogonom. Seveda bo imel štiri vrata ...
Na novi lokaciji!
Trgovina z rezervnimi deli in olji,
PC Gama Center. PE Celje, Mariborska 86, Celje
tel.: 03/428 62 70
e-rna;!: trgovi na.celje'gama-center.si www.gama-center.si
Volvo pri Renauitu?
Ob številnih drugih avtomobilskih tovarnah je v težavah tudi švedski Volvo, ki je v lasti Forda.
Slednji je sporočil, da se za nakup Volva zanimajo trije potencialni kupci, in sicer dve kitajski avtomobilski skupini ter evropski konzorcij. Kot kaže. sedaj, se za nakup švedske tovarne zanima francoski Renault. Potrditve še ni, če pa se bo to res zgodilo, pomeni, da se bo zgodilo tisto, kar je bilo načrtovano že pred desetletjem. Tedaj naj bi se Volvo in Renault združila, vendar do tega le ni prišlo.
' >
raci ocelje
\ m " 951 95-9 100-3 90'6 MHz
Citroen
z novo vsebino
Citroen se je odločil za temeljito spremembo svoje zunanje podobe in tudi vsega, kar je očem manj vidno, a vsekakor zelo pomembno.
Tako so nekoliko spremenili znak, pravijo, da bo drugače organizirana in izrazito k zadovoljstvu kupca usmerjena vsa prodajna servisna mreža. Hkrati so predstavili študijo novega avtomobila z znano oznako DS in povedali, da bo v prihodnjih treh letih tovarna vsakih šest mesecev predstavila novo vozilo oziroma model. DS3 naj bi taka na trge pripeljal že prihodnje leto; to bo 394 cm dolg avtomobil. Temu naj bi sledili drugi modeli iz serije, in sicer DS4, DS5 ...
SEAT CORDOBA 1.9 D
Letnik: 1997, prev.183.000 km, zelena barva (kovinska), dizel, 1986 ccm, 47 kW, ročni menjalnik (5 pr.), električni pomik prednjih stekel, el. nastavljiva zunanja ogledala, centralno zaklepanje, avtora-dio / CD, nast. volan po višini, servo volan, parkirni senzorji... Cena: 1.500 EUR. Trgo-Mobil d.o.o., Ljubljanska cesta 37, Celje; tel: 03 4256080, GSM: 041 602 374,031 540 550
Testno vozilo, UGODNO, R.S.L d.o.o. Leveč 03/425 45 14, 03/425 45 16
RENAULT twingo 1149 ccm, 43 kw/59 km, letniki 1996, el. paket, avtoradio, servisiran,prodam za 1.100 EUR. Telefon 031 781-086.	1239
VW PASSAT karavan 1,9 TDI Letnik: 2002, prev. 181.000 km, karavan, srebrn, dizel, 1896 ccm, 74 kW, avt. klima, servo, 4xABG, ABS, gretje sedežev, daljinsko centr. zaklepanje... Cena: 7.900 EUR. Trgo-Mobil d.o.o., Ljubljanska cesta 37, Celje; tel: 03 4256080, GSM: 041 602 374,031 540550
CHEVROLET CAPTWA 2.0 diesel 4x4 SPORT -testno vozilo; letnik: 2008, prev. 16.000 km, bordo rdeča barva (kovinska), dizel, 1991 ccm, 150 KM, pogon 4x4, usnjeni sedeži, avt. klima, el. servo volan, tempo-mat, pot. računalnik, 7 sedežev, el. pomik stekel spredaj in zadaj, gretje sedežev, el. nast. voz. sedeža, lita platišča ... Cena: 24.000 EUR. Trgo-Mobil d.0.0., Ljubljanska cesta 37, Celje; tel: 03 4256080, GSM: 041 602 374,031 540 550
FORD FIESTA 1.3 3 vrata Letnik: 2006, veljavnost TP: 6/2009, prev. 88.271 km, svetlo zelena barva (kovinska), bencinski motor, 1299 ccm, 51 kW, klima, servo, 2x ABG, ABS, el. pomik stekel spredaj, centralno zaklepanje, volan nastavljiv po višini, avtoradio, el. nast. in ogrevana bočna ogledala... Cena: 5.900 EUR. Trgo-Mobil d.o.o., Ljubljanska cesta 37, Celje; tel: 03 4256080, GSM: 041 602374,031 540 550
FORD M0NDE0 karavan 2.0D Letnik: 2001, veljavnost TP: 16.11.2009, prev. 165.000 km, karavan, srebrn, dizel, 1998 ccm, 85 kW, klima, servo, 8xABG, el. pomik stekel spredaj in zadaj, dalj. cent, zaklepanje... Cena: 6.000 EUR. Trgo-Mobil d.0.0., Ljubljanska cesta 37, Celje; tel: 03 4256080, GSM: 041 602 374,031 540550
RENAULT MEGANE SCENIC 1.9 DCI Letnik: 2002, veljavnost TP: 6.6. 2009, prev.156.000 km, siva barva (kovinska), dizel, 1870 ccm, 75 kW, ročni menjalnik (5 pr.), avt. klima, servo, ABS, 4xABG, el. pomik stekel, dalj. cent. zaklepanje, ogrevanje bočnih ogledal, radio s CD, vlečna kljuka ...Cena: 4.990 EUR Trgo-Mobil d.o.o., ljubljanska cesto 37, Celje; tel: 03 4256080, GSM: 041 602374,031 540550
Motorna olja Castrol, Valvoline
in ostale svetovne znamke Kvalitetni rezervni deli za vsa vozila (EU in Azija) Orodja in oprema za mehanike
Soul na
slovenskem trgu
Citroen DS
Št. 22 - 20. marec 2009

O Kii soul smo nekaj malega že pisali, sedaj se avto vozi na slovenski trg.
Soul je zanimiv tudi zaradi tega, ker je navzven sicer podoben renauitu kangooju, citroenu berlingu in podobnim, vendar je razlika: soul je načeloma mišljen kot osebno vozilo, prej omenjeni avtomobili pa izhajajo iz do-stavnikov. Soula ob tem odlikuje zanimiva in drugačna, zelo oglata karoserijska podoba, v dolžino meri 4,1 metra in se bo vozil v istem razredu kot prihajajoči citroen C3 picasso, toyota urban cruiser ...
Za pogon bosta skrbela dva motorja, in sicer oba z gib-no prostornino 1,6 litra; bencinski zmore 91 kW/124 KM pri 6.300 vrtljajih v minuti, dizelski pa 94 kW/128 KM pri 4.000 vrtljajih v minuti. Nekaj kasneje se pojavil še en turbodizel, morda pa še
PRODAM
SUZUKI alto, letnik 1997, dobro ohranjen, reg. marec 2010, prodam. Telefon (03) 573-6484.	1193
PEUGEOT 304 oldtimer, letnik 1973, s certifikatom, prodam. Telefon 041 277-618.
1245
K0LE0S 2,0 DCI
Testno vozilo, UGODNO, R.S.L d.o.o. Leveč 03/425 45 14,03/425 45 16
ko 1.500 evrov. Slovenskim kupcem bodo na voljo štiri izvedenke (glede na opremo), osnovna bencinska izvedenka pa stane 14.990 evrov.
2,0-litrski bencinski agregat. Avto je načeloma opremljen z ročnim menjalnikom, pri dizlu pa je na voljo tudi avtomatika, za katero je treba doplačati neka-
Kia soul
NOVI TEDNIK
- INFORMACIJE
27
VW golf 1,9 edi karavan, letnik 2000, prodam. Telefon 031612-160. L112 MOTOR Honda cbr 125 r, novo, prodam ali zamenjam za avto po dogovoru. Telefon 051 638-690.	1244 GOLF III tdi, letnik 1996, dobro ohranjen, prevoženih 196.000 km, prodam. Telefon (03) 5471-832, zvečer. 1324 GOLF II turbo diesel, letnik 1990,5 vrat, 5 prestav, prva barva, prvi lastnik, prodam za 1.350 EUR. Telefon 041 951-527. 1332
KUPIM
RABLJENO vozilo, od letnika 2000, kupim. Telefon 041 361-304.	1078
2H2
TRAČNI obračalnik 220 Sip in molzni stroj Virovitica prodam. Telefon 031 520-578.	Š113
KIPER prikolico, na vzmeti, nosilnost 4,5 to, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 728-301.	1293
KIPER prikolico, na vzmeti, novo, domače izdelave, nosilnost 4,5 to, prodam. Telefon 031341-125.	1293 TRAKTOR Zetor 2511, letnik 1973, s kabino, reg., prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 640-437. 1306 TRAKTOR Univercal 45, dobro ohranjen, prodamo. Telefon 5792-164,051 673-013. Š114 ZETOR 2511, nakladalko Sip 19, kabino za manjši traktor, ugodno prodam. Telefon 041812-961. 1305 MIZARSKE stroje (kombinirka, rezkar, tračna žaga, naprava za brušenje) prodam. Informacije po telefonu 031 288-
688.	1316
TRAKTOR Univerza! 64, s čelno desko za pluženje snega, čelni nakladač, motor oldtimer in nakladalko Sip, 19 m3, prodam. Telefon 031 525-792. šn4 TRAKTOR Štore 504, letnik 1985, dobro ohranjen, registriran, prodam. Telefon 041763445.	1322
TRAKTOR Tomo Vinkovič 523 i, letnik 1985, zelo lepo ohranjen. Cena po dogovoru. Telefon 051 203-3Q5.	1325
PRODAM
ELEKTRIČNI stroj za rahljanje žime in volne prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 662-577.	ms
PAJEK Sip, štiri vretena, prodam. Telefon (03)705-7027.	1254
KOSILNICO britev, disk 165, hidravlični dvig diskov, prodam. Telefon (03) 5778-182, 041 663-137.	1241
HRIBOVSKO nakladalko 16 BCS, akme motor, stroj za oblanje, mlin na »pajki«, pokončni kamni, prodam. Telefon 031 755-899.	1249
PAJEK Sip, širina 3,5 speider, prodam za 1.750 EUR. Telefon 041 228-363-šno PAJEK na štiri vretena prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 211-560. 1265 NOV motorni prekopalnik Hobi 300 B, 3,5 km, 400/510, ugodno prodam. Telefon po 19. uri, (03) 5452-956. 1264 VILE za prenos okroglih bal, nove, prodamo. Telefon 041 807-853. 1281
■ J.'.
Sobivatno z vami. tiMUL
Atrij stanovanjska zadruga z.0.0.
info@sz-atrij.si | www.sz-atrij.si
Celje I Ljubljanska cesta 20 | 03 42 63 110
Rifnik Šentjur | Ulica Dušana Kvedra 11 | 03 74 71 040
Ljubljana | Vojkova 63 | Ol 53 09 290
Rogaška Slatina | Kidričeva ulica 30 | 03 81 84 252
ŽALEC - poslovno-stanovanjski objekt, zgrajen leta 1987, zelo lepo vzdrževan. Poslovni del v pritličju se lahko uporablja za različne dejavnosti, je v celoti opremljen, obsega dve sobi, predprostor, ločene sanitarije, jedilnico in shrambo. V pritličju je tudi garaža, pisarna in kurilnica, zunaj pa velik prostor za parkiranje, zaščiten z električno ograjo. Stanovanjski del v prvem nadstropju z ločenim vhodom, velikosti 106 m2, obsega kuhinjo z jedilnico, dnevno sobo, veliko spalnico, ki jo je možno pregraditi, kopalnico in hodnik. Ogrevanje je na plin, posebej števec za elektriko za stanovanjski in poslovni del. Streha je bila zamenjana 2005. Cena: 237.000 EUR. Info: 041 329 179, violeta.stois@sz-atrii.si
POLZELA - stanovanjska hiša v urbanem naselju, lepa lokacija, nedaleč od mestne infrastrukture (ZD, šola, trgovina, promet), visoko pritlična, bivalne velikosti cca 140 m2, parcela 680 m2, zgrajena 1972, lepo vzdrževana.
Cena: 148.000 EUR. Info: 031 342 118. drago.pokleka@sz-atrii.si
POLZELA - Parižlje, manjša stanovanjska hiša, bivalne velikosti cca 100 m2, obnovljena 1. 2002, parcela cca 1200 m2, z ograjenim okrasnim vrtom in pomožnim objektom, v naselju več hiš, vsa komunalna infrastruktura ž dobrim dostopom, nedaleč od AC priključka Šentrupert. Cena: 150.000 EUR. Info: 031 342 118, drago.pokleka@sz-atrii.si
ARCLIN - VOJNIK.
V modernem stanovanjskem naselju se prodaja 14 stanovanjskih enot - novogradenj, hiš, v podaljšani HI. gradbeni fazi. Objekti so velikosti 113,145 in 163 m2 neto bivalnih površin s pripadajočimi zemljišči velikosti 400 • 730 sn2. Dei objektov je pripravljen za prevzem, ostaii so v zaključni fazi.
Informacije: IS projekt d.0.0,051 393 458,041 222 657 in 041 797 208; e~p§šta: »nfa@ls-projektsf ter na splet« http://www.ls-projekt.si/.
PRODAM
LETUŠ. Na ograjeni parceli, 797 m2, ugodno prodam opremljen bivalni vikend, tloris 42 m2, garaža, klet, elektrika, voda, greznica, mirna lokacija, dostop po asfaltu. Telefon 041832-154. 1060
GRADBENO parcelo, 1.350 m2, z lokacijsko informacijo za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta, v Kulturniški ulici, prodam. Cena 75 EUR/m2. Do parcele je asfaltni dostop, kanalizacijski priključek ter 400 m2 že utrjenega parkirnega prostora. Parcela je primerna tudi za gradnjo dvojčka. Telefon 030 924600.
Š88
GRIŽE, Migojnice. Prodamo enostanovonj-sko hišo, K+P+M, na lepi lokaciji, z možnostjo takojšnje vselitve. Cena po dogovoru. Za informacije in oglede pokličite 041 4634)48.	P
ŽALEC. 80 m2, poslovni prostor, lahko se preuredi v lepo stanovanje, pritlično, svoj velik parkirni prostor, v centru, prodam. Telefon 031 286-283, (03)5471-253.	983
VOJNIK, center. Dvodružinsko hišo, z 900 m2 zelenice, prodamo ali zamenjamo za drugo nepremičnino. Telefon 041 311-878.	1213
tep^/si www.teps.si	Davčni obračuni za s.p. in d.o.o.. predlogi za investicijske naložbe Pokličite 03 492 61 68!
Info: 041 653 378 Zdenka Jagodič	
VIS0K0PRITLIČN0 stanovanjsko hišo, 94 m2, zgrajeno leta 1965, z lepim vrtom, 500 m od avtoceste, ugodno prodamo. Telefon (03) 491-3581, (03) 5418-539.
1243
ZEMUIŠČE, 2.500 m2, za gradnjo manjše stanovanjske hiše (gospodarsko bivalni objekt), s pridobljenim gradbenim dovoljenjem, voda, elektrika na parceli, na lepi, mirni lokaciji, med Novo Cerkvijo in Dobrno, ugodno prodam. Telefon 031 314-616.	1235

NEPREMIČNINE to. 03 5451-006
_041 368-625
www.pgp-nepremlcnine.com
ALOJZ KEMDA . Dobro— ZS/m MM CELJE
TRAVNIK, 1 ha in 1/2 ha gozda, v Taboru, prodam za 15.000 EUR. Telefon 051 616-356.	1250
V CEUU prodam polovico hiše, z velikim vrtom, samostojni vhod, ločena voda, elektrika, kurjava. Telefon 031 335-909.	1222
STANOVANJSKO hišo, na sončni legi, v mirnem naselju, 2 km oddaljeno od AC izvoza Dramlje, prodamo. Telefon 041 589-439.	1273
KUPIM
VIKEND hišo ali kmetijo, v bližini Celja, do 25 km, plačilo z gotovino približno 70.000 EUR, možnost poplačila kredita ali lea-singa, plomba v ZK ni težava, lahko je razpisana dražba, kupim. Sem resen kupec. Telefon 031 400-673. 429 GOZD, pašnik ali travnik, v okolici Celja, kupim. Telefon 041 657-595. p GRADBENO parcelo ali starejše poslopje, v okolici Šentvida, kupim. Telefon 041 652-807.	1189
nnssMEi
PRODAM
V STROGEM centru Celja prodamo obnovljeno, 76 m2 veliko stanovanje. Telefon 031 770-943.	mo
CEUE, Delavska. Prodam takoj vseljivo stanovanje, 46 m2. Cena 35.000 EUR. Telefon 041 970-698.	p CEUE. Opremljeno enosobno stanovanje, 43 m2,3. nadstropje, dvigolo, prodam za 61.000 EUR. Telefon 041 251-002.
1229
ISCEM
KUHINJO, 2,8 m, kuhinjo, 4 m, štedilnik, sedežno, hladilnik, zamrzovalno omaro, ostalo, prodam. Telefon 040 869-481.	1221
KOMPLETNE kuhinjske elemente z aparati, dolžina 3,5 m, dobro ohranjene, prodam za simbolno ceno. Telefon 051 604-835.	1242
POHIŠTVO
msitnuoi
Irena
NAJCEMEJŠE KUHINJE V MESTU
Mariborska c. 20, Celje
Tel.: 03 428 66 33
www.studiotrend.si
JEDILNI kot, mizo, 2 stola in zelo malo rabljeno otroško stajico, ugodno prodam. Telefon 041 818-899, popoldan.
1275
STANOVANJE v tristanovanjski hiši, 100 m2, zelo ugodno, na mirnem kraju, 800 m od dostopa na avtocesto, prodam. Telefon 051 498-059.	1279 ŠENTJUR, center, Orožnovo ulica 8. Prodam dvoinpolsobno stanovanje, 64 m2, III. nadstropje (balkon, klet, parkirišča, CATV, telefon, internet). Urejena in mirna lokacija, vsa infrastruktura (vrtec, šola). Dokumentacija urejena (vpis v ZK). Cena po dogovoru. Informacije 051 360-270. Š106 KOMFORTNO trisobno stanovanje, Nova vas, prodam ali menjam za manjše. Telefon 051 236-660, po 13. uri. 1220 CEUE, center. Trisobno mansardno stanovanje, 2/2, v velikosti 90 m2, kompletno na novo adaptirano, plinsko ogrevanje, klimatizirano, vsi priključki, ugodno prodam. Cena 106.000 EUR. Telefon 031 620-506. 1288 ENOSOBNO stanovanje v Celju, na Zelenici, 1. nadstropje, 39 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 819-380. 1307 ENOSOBNO stanovanje, takoj vseljivo, ohranjeno, nizki stroški, prodam. Telefon 041 305-628. 1323
ODDAM
V HIŠI v okolici Laškega dam v najem večje stanovanje, možnost obdelave vrta. Telefon 041554-295.	1185 SOBO, 20 m2, oddam upokojenki, prijazni in pošteni, brezplačno, za pomoč v kuhinji in na vrtu. Telefon 051 638-690.1244 BLIŽINA Celja. V najem oddam stanovanje, takoj vseljivo, ugodno, možen kasnejši odkup, polovica hiše. Telefon 051 638-690.
Služnosti na sosednji parceli -potne ali komunalne
(pogoj za gradbeno dovoljenje ali kredit višja vrednost nepremičnine, urejena pravna razmerja s sosedi).
Pogodbe za ustanovitev služnosti. Vpisi v zemljiško knjigo. Brezplačno pravno in geodetsko svetovanje.
clUS, pravno svetovanje in storitve d.0.0., Celje. 041 784642
GRADBENI MATERIAL
PRODAM
DESKE in plohe: smreke, češnje, hrasta, javorja, bresta, lipe in akacije; akacijeve stebričke, 10*10 m, dolžine od 2 do 4 metre ter les za ostrešje, različnih dimenzij, prodam. Telefon 040 211-346. p DRVA, dolga v hlodih ali kratko žagana, mešana, hrast ali bukev, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. P HRAST, 5 cm, prodam. Telsfon 031 317-714.	1257
VEČJO količino drv prodam. Telefon 031 851-448.	1301

1244
STANOVANJE v najem, v Celju (50 do 60 m2), lahko tudi v hiši, išče mlad par. Informacije po telefonu 064108-843,064113-933.	1300
GARAŽE
KUPIM
GARAŽO, na lokaciji Ljubljanska cesta, Čopova ulica, na Zelenici, kupim. Telefon 031 532-157.	1184
OREOONX *«»«««> g
isola a
rrrciTi
SPLOŠNO KlEPARSTVO - KROVSTVO KRK
Zabukovica 162, Griže
GSM: 031 307 780
DRVA, nepona« na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, prodam. Po želji kupca razre-žem z doplačilom. Telefon 041 375-282.
p
BUKOVA metrska drva prodam. Telefon 031 696-951.	1302
AKUSTIKA
BEEHISEBI BBbSZHJ®
PRODAM
ŠTEDILNIK za centralno ogrevanje, 25.000 kal, ugodno prodam ali menjam za drva. Telefon 5773-345. use KUHINJSKE elemente s hladilnikom, pomivalnim strojem in pomivalnim koritom prodam. Telefon 031 442-603. 1200 SEDEŽNO garnituro, kavč in dva fotelja, hladilnik in termo akumulacijsko peč, 4 kw, poceni prodam. Telefon 041 691-112.	l108
PEČICO, hladilnik, pralni stroj, TV, mikrovalovno, fritezo, kuhinjo, trosed..., prodom. Telefon 051 424-303. 1328
ŽREBCA, shl pasme, A rodovnik, starega 14 mesecev, primernega za pleme ali zakol in svinjo, težko 200 kg, za zakol, prodam. Telefon 5488-158. 1182 DVE telici, 400 kg, prodam. Telefon 041 707-719.	1247
TELIČKO, staro 14 dni, prodam. Telefon 041 209-916,040312-588. 1251 DVA telička, stara 14 dni, prodam. Telefon (03)5739-289.	1253
BREJO telico prodam. Telefon 051 363-964.
1262
TELICO simenlalko, težko 200 kg, primerno za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 768-175.	Š109
ŽREBIC0 z rodovnikom, staro 11 mesecev, zelo mirno in prijazno, prodam. Telefon 031 596-631.	1266
NEMŠKE ovčarje, stare 7 tednov, odličnih staršev, prodam. Telefon 031 559-502, (03) 57341898.	1272
TELIČKO simentalko, staro 14 dni in kravo, staro 10 let, za zakol, prodam. Telefon 031 233-170.	1274
PONI žrebico, staro 7 mesecev, prodam ali menjam. Telefon (03) 5738-082,031 249-934.	l113
KOZE, burske, pet: dve breji, tri mlade, prodam. Telefon 5461-605,031 783-954.	1297
1.69 €/1 min
Kugler.d.0.0
astro
center
:-••• • • -	.'-^Šir -
telekom 090/4434 mobitel 090/6663
CIGANSKE KARTE
tka fEma
w
telekom 090/4434 mobitel 090/6663
te le ko m 090/4434 mobitel 090/6663
• Ü ' CIGANSKE KARTE,
PRODAM
TELEVIZOR, rabljen in satelitsko anteno, prodam. Telefon (03) 573-1689. 1192 DIAT0NIČN0 harmoniko prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5777-414.Ž43
telekom 090/4434 mobitel 090/6663
r€r
PRODAM
NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele piščance, prodajamo. Nakup 10 živali -petelin brezplačno. Kokoši so redno cepljene. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070,041 763-800.
p
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49,9240 Ljutomer, telefon (02) 5821-401.	p
PRAŠIČE, od 30 do 150 kg, domača hrana, dostava na dom, ugodno prodamo. Telefon 051 214-174.	nes
'CIGANSKE KARTE
vedežiE
telekom 090/4434 mobitel 090/6663
telekom 090/4434 mobitel 090/6663
Št. 22 - 20. marec 2009
m
28
NOVI TEDNIK
POTREBUJETE DENAR ■ NUMERO UNO

IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36
y
Žnider's d.o.o., lil. Vita Kraigherja 5, Maribor
mrnrm
POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o.. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031 508 326
delovni čas: vsak dan non-stop
REALIZACIJA TAKOJ!!!
GOTOVINSKA POSOJILA
IN ODKUPI POSOJIL DO 3.400 EUR. Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojnine
PE CELJE. Ul. XIV. divizije 14. 03/425 70 00 PE MURSKA SOBOTA, Staneta Rozmana 16,02/521 30 00 PE MARIBOR, Partizanska 3-5,
02/23410 00 PE Slovenj Gradec, Ronkova r, 02/881 2000
BONAFIN, d.o.o.. Slovenska 27,1000 Ljubljana
TRŽNICI V CELJU
Zelenjava	
bučke	1-1,5
bučno olje	3-13
cvetača	3-3,5
čebula	1,2-2,2
česen	6-10
fižol v zrnju	5-8
hren	2,5-4
koleraba	1,5-2
korenje	1- ,5
krompir	0,8-1
ohrovt	2
brstični ohrovt	2-3
paprika	2-2,3
paradižnik	2-3
peteršilj	6-7
pesa	1,5-2
por	2
redkvica šopek	2
redkev čma	2
radič	2-3
motovileč	15-27
regrat	6-10
solata glavnata	2,5-3
endivija	2,5-3
majniška	4
repa	2
repa kisla	1,8
zelje presno	0,6-1
kislo zelje	1,8
zelena	2-2,6
Sadje	
ananas	3
banane	1,3-1,5
grozdje belo	1,5-3
grozdje rdeče	1,5-3
grenivke	2,5
hruške	1,5-2,5
jabolka	1-1,5-2
jagode	10
kivi	2-3,5
limone	2,5
mandarine	2-3
orehi celi	3-4
orehi jedrca	10
pomaranče	1,99
rozine	4
Gozdni sadeži	
gobe suhe 10 dag	15-20
šampinjoni	3
med	5-9
Mlečni izdelki	
smetana	5
skuta	4
sladka skuta	5
jajca	0,18-0,25
Cene na ekološki tržnici	
pesa	2
korenje	1,5
krompir	1-1,5
zelje	1-1,5
jabolka	1-1,5
GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER ZA UPOKOJENCE,
do 50 % obr., obveznosti niso ovira.
Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom.
NUMERO UNO Robert Kukovoc s.p.. Mlinska ul. 22, Maribor
tel.: 02/252-48-26, 041/750-560
IZREDNO UGODNA
GOTOVINSKA
POSOJILA!!!
iTAKOJŠNJE IZPLAČILO!
Zneski od 500-1.500 EUR na 11 mesecev.! PREVERITE!
PE MARIBOR. Partizanska 5 tel: 08 200 16 20. 040 633 332 PE CELJE. Ulica XIV divizije 14 tei: 08 200 16 30, 040 633 334
I Skupina 8, Finančne storitve d.o.o.l Dunajska 22. 1000 Ljubljana_I
TELICO simentalko, staro 17 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 64M37.	1306
TRI jagenjčke, ovne, za zakol ali pleme, prodam. Telefon 031 642-504. Š115 TELIČKO, staro 4 mesece, prodam. Telefon 5799-062,041 560-249. 1310 DVE telički simentalki, stari 10 dni, prodam.
Telefon 041 763-727.	1317
ČEBELJE družine no 5 ali 7 až satih prodam.
Telefon 031 705-961.	1320
PRAŠIČE, domača vzreja, težke od 50 kg naprej in plemenske mladice, prodam. Telefon 031 509-061.	1333
KUPIM
PITANE krave in telice, za izvoz, odkupujem.
Telefon 040 647-223.	Š7
TELETA, od 120 do 180 kg, kupimo. Kupimo tudi krave za zakol. Telefon 031 832-520.	1321
KMETIJSKI PRIDELKI
PRODAM
VINO, belo in rdeče, možna dostava, ugodno prodam. Telefon 031 765-466.
1038
SUHO seno ugodno prodam. Telefon 051 371-597.	Š103
SENO v kockah prodam. Telefon 041 541-204.	1190
DOMA pridelan humus in hlevski gnoj, za sajenje rož, trte in sadnega drevja, prodamo. Telefon 5778-415. 1209 SLADKO seno, kocke, 2 EUR/ena, prodamo.
Telefon 031 362-569, Šentjur. 1215 KRMO v rinfuzi, mešano seno, otova, detelja in v kockah, prodam. Telefon 5771-955.	1236
SENO in otavo, rinfuza, prodam. Telefon (03)5461-764.	1257
HLEVSKI gnoj, tlačen, prosta reja, Primož 5, Šentjur, prodam. Telefon 041 9884)76.
1267
VINO, belo in rdeče, prodam. Telefon 041 210-105.	1269
SUHO seno ugodno prodam. Telefon 031 872-495.	L112
SENO in otavo, v rinfuzi, prodam. Telefon 5799-192, zjutraj ali zvečer. 1282 HLEVSKI gnoj, kakovosten (bukovo listje), za vrtove in njive, prodam. Telefon (03) 573-8052.	1298
SLADKO seno prodam ali menjam za prašiča. Telefon 031733-965. 1285 PŠENIČNO slamo, v kvadratnih balah, 50 bal, prodam. Telefon (03) 5799-171, 041 794446.	1311
VINO, belo, mešano, novejše sorte, prodam.
Telefon 5798-253.	šne
VINO, rdeče, iz neškropljenega grozdja, prodom. Telefon 041 720-499, (03) 582I-535.	S117
SENOvkockah prodam. Telefon 051 202 893.
1340
TAL
EVRO vlečno kljuko, komplet z nosilcem in instalacijo, za osebni avto Twingo, prodam za 50 EUR. Telefon 041 571-113.
1295
KUPIM
PRODAM
BAKRENE žlebove, 10 m, s prilogami, lovsko ograjo, križne lamele, Otiški Vrh, 100»2500 cm, ohranjeno in satelitsko anteno, poceni prodam. Telefon 548-1147,031 442-423.	1125
DIATONIČNO harmoniko Smeh tipo, B, b, As, Amano glasilke, staro eno leto, za 1.700 EUR in dva »lajblca« narodne noše in dve srajci, prodam za 100 EUR. Telefon 031 726-706.	1206
TEUCO simentalko, 200 kg in pajek Sip, dvovretenski, prodam. Telefon 031 637-264.	1255
CISTERNO, letnik 2009,2.7001, pocinkano, nov sod, ostalo obnovljeno, prodam. Telefon 041 335-306,041 283-075.
1271
CISTERNO za olje ali vodo, 1.0001, na paleti, plastično, prodom. Telefon 041 663-137.	1241
ŠTIRI kompletne gume, znamka Platin, velikost 175/65 R14 82 T, prodam za 120 EUR. Telefon (03) 4931-046.1240 KROŽNO žago, cirkular za žaganje drv in zamrzovalno skrinjo, 210 I, prodam. Telefon 031 524-148.	1219
SENO in otavo, v kockah in traktorske vile zo seno, prodam.Telefon 5771-899.1248
SENO v kockah, 150 kock, silažne bale, okrogle, 10 bal, staro spalnico, masiva, češnja, 2 omari, 2 postelji, 1 psiha, prodam. Telefon 031 807-839. 1253 ČELNI nakladalec Olga Meglič, za traktor Imt 560 in hladilni bazen, 5501, stabilni, ugodno prodam. Telefon 041 815-081.	1252
INVALIDSKI voziček, primeren za zunaj in v prostoru, prodam. Telefon 031 277-450,(03)5709-230.	1230
6-dnevno potovanje v Pariz, vredno 589 EUR, prodam zal 50 EUR. Telefon 031 8064)41.	1268
NOV kozmodisk 40 % ceneje ter jagermei-ster, viljamovko in slivovko prodam. Telefon 0318064)41.	1268 BELO obleko za obhajilo, čipka Bled, eno-brazdni plug, nemške izvedbe in 1.000 I kovinsko cisterno za olje, prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 5414-185, po 20. uri. 1263
SAMONAKIADALKO Sip 16, pajek Sip, no dve vreteni, puhalnik Tajfun, z motorjem, sejalnico Olt, za koruzo, dvoredno, mehansko in suho domačo koruzo, prodom. Telefon 041 261-676. 1261
SENO v kockah in psa dobermana prodamo. Telefon 041 927-364. Š112
DOBRO ohranjeno zračno puško, močnejšo, kupim. Telefon 041 763-137. 1195 PRIKOLICO za kombi, dolžina 4 do 5 metrov, širina 2,20, višina 2,20, nosilnost do 2.000 kg, kupimo. Za vse ostale informacije se javite po telefonu (03) 5419-861,(03) 5419-860 in 041 620-129.
CELJANKA, 49 let, poštena, želi prijatelja do 63 let. Telefon 041 248-647, agencija Super Alan.	1289
33-letna uslužbenka, vitka, želi prijatelja, lahko si tudi močnejše postave. Telefon 041 248-647, agencija Super Alan.
1289
Zenitna posredovalnica ZAUPANJE
za vse osamljene 03 57-26-319, 031 505-495
Leopold Orešnik s.p., Prebold
65-letna, urejena, brez obveznosti, išče dobrega moškega za trajno zvezo. Lahko se preselim ktebi. Telefon 031 537-490.
1290
Brezplačna posredovanja
za ženske do 46 let. Posredovalnica
03 57-26-319, 031 836-378
Leopold Orešnik s.p., Prebold
LITEV
Avstrijska zavarovalnica
išče sodelavce za trženje lastnih programov
za področje Slovenije.
Inf. 041/850 348
e-mail: igorfajfar@gmail.com
Si komunikativen, urejen, z dosti časa?
Dinamično podjetje potrebuje nove sodelavce za delo na področju trženja.
Pogoj izpit ^kategorije. Pokliči nas za več informacij od pon. do pet 8. do 15. ure po tel.
03/425-61-50
Jakoma d.o.o.. Mariborska c. 44,3000 Celje.
S
KIV
Podjetje KIV d.d. je v zadnjih letih veliko vlagalo v razvoj in trženje večjih projektov na področju sistemov za kurjenje biomase ter sežiga posebnih odpadkov. Da bomo lahko še naprej konkurirali na zahtevnih trgih in uresničili pričakovanja investitorjev, vabimo v našo sredino strokovnjake za naslednja delovna področja:
1.	strojni in elektro projektanti s projektantskim izpitom
2.	strojni konstrukterji
3.	programerji krmilno regulacijske opreme Siemens
4.	prodajni inženiriji
Vabimo vas, da nam pošljete prošnjo z življenjepisom ter z vsemi zaključnimi spričevali in delovnimi dokazili na naslov:
KIV d.d., Kadrovska služba, Vransko 66, 3305 VRANSKO
KOMERCIALISTKA išče delo. Telefon 041 504-152.	1280
SEM 50-letni moški, s službo, resen. Iščem delo: delo na kmetiji, kar koli narediti ali' postoriti pri hiši ali stanovanju, prevoz. Popoldan ali vikendi, Celje z okolico. Telefon 070 288-150.	1291
Pizzerija Bonita v Žalcu
zaposli
kuhar/-ico ali picopek/-injo.
Delovni čas je dvoizmenski. Možnost zaposlitve za nedoločen čas z rednim in stimulativnim plačilom. Delo v prijetnem delovnem okolju in sproščenem kolektivu.
Prošnje pošljite na naslov SPD d.0.0.. Podlog 59,3311 Šempeter. Informacije na tel. št.:
051/630-925.
IŠČEM delo: čiščenje. Informacije po telefonu 041 425-404.	1312
IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03) 8104-182,031 393-560. ARS-Projektiranje, Anton Strniša, s. p., Gabrovec 1 a, 3241 Podplat.
n
IZPOSOJA strojev za raznovrstna dela obrti, gradbeništva, vrtnarstva in raznih vzdrževalnih del omogoča izposojevalnica strojev in naprav SAM v Celju (Hudinja), Ul. bratov Dobrotinškov 13, telefon 041 629-644,5414-311.
KOMPLETNE adaptacije kopalnic in stanovanj, opustitev greznic. Kopalnice Štel-cer, Malgajeva 20, Celje, telefon 041 826-594.	731
IŠČEM delo: pomoč v kuhinji, čiščenje. Telefon 031 310-629.	1039 ZA strežbo v dnevnem baru iščemo prijazno in delovno dekle. Plačilo zelo dobro - po dogovoru. Telefon 041 602-434. Roman Berložnik, s. p., C. na Ostrožno 82, Celje. 1260
ELEKTRIČAR išče delo, lahko manjša popravila, priključitev gospodinjskih aparatov, okolica Šentjurja. Telefon 041 213-542.
1270
Izvajamo
fasade, onictc zaključita dola
LORGO, D.O.O.. Mariborska 86,3000 Celje
03/491-14-66 040-278-180
IZVAJAMO vse vrste izkopov s kombinirko, bagri in mini bagri, izgradnje dvorišč ter ostale nizke gradnje. GMG Vinder, d. 0.0., Za d ob rova 126, Škofja vas, telefon 051 377-900.	1140
DRVA in premog, zelo ugodno (še po lanski ceni), z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sed-iašek 91, Podlehnik.	n
PEDIKURO nudim po ugodni ceni. Naročanje po telefonu 031 799-660. Andreja Marzidovšek, s. p., Cankarjeva 6, Celje.
1009
VAS pestijo težave, kot so bolečine v križu in ramenih, imate boleče noge, glavobole, menstrualne težave, ste pod stresom? Ste potrebni sprostitve? Vabimo vas na terapevtske, refleksne ter energijske masaže. Naročila potejefonu 031 664-027; www.nano-energijska-masa-ža.com. Nataša Polonca Vrečko, s. p., Pohorska ulica 13 a, Celje.	n
IZVAJAMO splošna gradbena dela, novogradnje, adaptacije, omete, tlakovanja itd. Telefon 041 684-354. Željko Jurički, s. p., Muzejski trg 3, Celje. 1256 GRADITELJI, pozor! Po zelo ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Peči so zelo primerne za drva. Garancija peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 5415-011,041 531-976. 1284 KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3Grad, d. 0. 0., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104	1315
IŠČEM varuško za eno leto starega fantka iz okolice Nove Cerkve. Telefon 041 794-421.
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
9.3.: Renata ŠTURBEJFE-LICLJAN iz Sevnice - dečka, Nataša BEZOVNIK iz Luč -dečka, Minire DUGA iz Celja - dečka, Julija TREBEŽNIK iz Radeč - dečka, Ivona IRŠIČ iz Slovenskih Konjic - dečka, Tanja KAVČIČ iz Šoštanja - dečka.
10.	3.: Magdalena ROŠER iz Vitanja - deklico, Polonca LAVRENČAK iz Štor - deklico.
11.	3.: Katja BALAGIČ iz Celja - dečka, Urška ŠALA-MON z Ljubečne - dečka, Stanka ARTIČEK iz Dobja pri Planini - dečka, Diana ZA-GORŠČAK iz Rogaške Slatine - deklico.
12 . 3.: Veronika BEZGOV-ŠEK iz Prebolda - dečka, Barbara MESAREC iz Laškega -deklico, Nuša KRAJNC iz Celja - dečka, Rajka TOMIČ iz Velenja - dečka, Milena FRECE iz Šentjurja - dečka, Mateja BOROVNIK iz Velenja -deklico, Mojca GRAČNER iz Loč - deklico, Metka PRIV-ŠEK iz Šentruperta - dečka.
13.	3.: Valerija VERDEL iz Dobrne - dečka, Cirila KO-NEČNIK KALIGARO iz Velenja - deklico, Dijana KLIČIČ iz Čelja - deklico, Maja DE-ČAR iz Loč - deklico, Petra ZALOŽNIK iz Zreč - deklico, Barbara ŠPACAPAN OLENŠEK iz Orehove vasi -deklico, Klavdija KOZLINA iz Celja - dečka, Nataša WEISS iz Velenja - deklico.
14.	3.: Lucija JANČIČ VRHOVŠEK iz Zreč - deklico.
15.3.: Tanja VIŠNAR iz Bra-slovč - deklico, Branka KRČMAR iz Celja - dečka, Sabina MERNIK iz Celja - deklico, Mateja TRINKAUS iz Velenja - deklico.
Celje
Poročili so se: Tomaž ŽEMVA iz Dobrne in Katja TAJNŠEK iz Nove Cerkve, Dragan DIMITRUEVIČ in Stana PANIČ, oba iz Celja.
1318
Celje
Umrli so: Branimir TER-GLAV iz Celja, 81 let, Stanislav KAJBA iz Celja, 76 let, Marija STIPLOŠEK iz Kaple, 80 let, Terezija FAJDIGA iz Polzele, 79 let, Terezija ČERNELIČ iz Podsrede, 61 LET, Jožefa OZVALDIČ iz Laške-
m
St. 22 - 20. marec 2009
NOVI TEDNIK
/
29
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga,
solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata
JURETA LESKA
s Svetine 9 (15.10.1951-7.3.2009)
seiskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustna in pisna sožalja, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti k
večnemu počitku. Lepa hvala tudi gospodu župniku Andreju Urbanclu za lepo opravljen obred in govorniku gospodu Cirilu Pesjaku za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Dragica ter hčerki Simona in Sabina z družinama
1234
Zdaj v grobu spiš, vsaj več ne trpiš, vedi, da z nami še živiš.
V SPOMIN
20. marca mineva eno leto žalosti, kar te ni več med nami, dragi mož, oče, dedek, tast, brat in stric
JOŽE JEREB
iz Šentjurja (17.3.1946-20.3.2008)
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
Š108
Povsod te iščejo oči, zaman te iščejo dlani. Nihče ne ve, kako boli, ko te več ni. Odšla si v večni raj, od koder ni poti nazaj.
V SPOMIN
Mineva že deseto leto, kar nam je bolezen vzela predrago ženo in ljubečo mamo
TEREZIJO HRVATIN
s Frankolovega
Hvala vsem, ki jo ohranjate v srcih, obiskujete njen prezgodnji grob in ji prižigate svečke.
Žalujoči: mož Rajko, hčerka Mojca in sin Boris z družinama
1314
Poštenost, dela in trpljenje tvoje bilo je življenje. Vse življenje si garala, vse za dom in družino si dajala.
V SPOMIN
MARTINI IRSIC
iz Rifengozda pri Laškem (14.8.1949-22.3.2008)
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečko in se je spominjate z lepimi mislimi.
Vsi njeni najdražji
L111
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage svakinje, tete in botre
PAVLE PAVLIN
iz Košnice 20 a pri Celju upokojenke Topra Celje (6.2.1920-2.3.2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala gospodu župniku Marjanu Gačniku za besede slovesa in opravljen cerkveni obred.
Vsem še enkrat hvala.
Vsi njeni
1237
Glej, zemlja sije vzela,
kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno, in nikdar ne more umreti.
(S. Makarovič)
V SPOMIN
20. marca mineva peto leto, kar nas je zapustila draga mati, žena
SILVA KOŠIR
Iskrena hvala vsem, ki jo še vedno nosite v srcu in postojite ob njenem grobu.
Simon, Suzana in Stani
1296
ga, 90 let, Ana KNEZ iz Lač-je vasi, 89 let, Vladimir KRAGL iz Večjega Brda, 94 let, Marija GOLOGRANC iz Celja, 90 let, Amalija HOR-JAK iz Vojnika, 87 let, Jurij LEŠEK iz Svetine, 58 let, Franc ŠUMEJ iz Rup, 91 let,
Neža BORKO iz Polž, 59 let, Apolonija PAVLIN iz Košnice, 89 let, Alojzij ANŽIČ iz Celja, 78 let.
Šentjur
Umrli so: Ana GOLOB iz Šentjurja, 69 let, Dragutin STAROVEŠKI, 73 let.
V SPOMIN
JOŽETU
Minevata dve pomladi, kar te ni več med nami.
Življenje je kot rožni cvet, ljudje le enkrat skozenj smemo, vsak utrga si svoj šopek let, koliko cvetov bo v njem, nikdar ne vemo.
Žalostna v srcu: žena z otroki
Š111
Št. 22 - 20. marec 2009
I"
Vi
Kje so tisti lepi časi, ko srečni skupaj smo bili,
ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni? Da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomin nate daje nam moč, da brez tebe učimo se živeti.
V SPOMIN
16. marca je minilo leto žalosti in spomina na našega dragega moža, očeta, sina, dedija, brata in strica
ZVONKA GRAČNERJA
iz Velikih Grahovš (8.1.1961-16.3.2008)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo prezgodnjem grobu z lepimi mislimi nanj in mu v spomin prižigate sveče.
Tvoji najdražji
L106
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, sestre, tašče, babice in prababice
FRANČIŠKE TRBOVC
iz Zagaja pri Ponikvi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem in sosedom za izražena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo gospodu dekanu Mihi Hermanu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem Rogla za odpete žalostinke ter PGD Ponikva in podjetju Gekott za opravljene storitve.
Vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot, še enkrat hvala.
Žalujoči: mož Jakob, sinova Jakob in Vlado ter hčerka Anica z družinami in sin Stanko
1278
Zdaj zvezdica nam je v tolažbo,
ki na nebu lahno bdi, v uteho nam tudi je spoznanje, da v soju zvezd prav srečna spi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre, tašče, tete in svakinje
PAVLINE ŽEROVNIK
iz Vojnika (5.2.1919-12.3.2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih kakor koli pomagali, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter vsem, ki ste nam izrazili ustno in pisno sožalje in jo v velikem številu spremljali na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Antonu Pergerju za izredno spoštljivo opravljeno sv. mašo in pogrebni obred. Hvala g. Tomažu Marčiču skupaj s cerkvenim pevskim zborom za prelepo glasbo in zapete pesmi, ge. Mileni Jurgec za zelo lep govor, ge. Ivici Kos za njeno pomoč in pogrebni službi Primožič za opravljene storitve. Lepo se zahvaljujemo celotnemu osebju Špesovega doma - Doma starejših občanov Vojnik, kjer je pokojna mama nazadnje srečno bivala, ter vsem, ki ste jo tukaj tudi obiskovali. Še posebna zahvala za to ge. Silvi in ge. Greti. Iskreno se zahvaljujemo celotnemu osebju oddelka IPP bolnišnice Celje za vsakokratno izredno humano nuđenje pomoči v času njenega zdravljenja.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
1326
WM
30
UAMIIIf
VODNIK
1«« TEDNIK
KINO
18.00 Narodni dom Celje
PLANETTOS
SPORED 00 20.3.-23.3; Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Prehod
11.20.15.40.19.40 Varuhi
17.10.20.20.23.30 Revni milijonar
13.10.16.10.18.40,21.10,23.45
Strastna zapravljivka
14.20.17.00.. 19.15, 21.30,23.50
Prenašalec 3
13.45.18.35.23.30
Bralec, romantična drama
13.50. 20.40.23.15
Hotel za pse, družinska komedija
11.40.16.20.18.30
International: Mednarodna prevara,
akcijska drama 15.30
Mu pač ni do tebe, romantična komedija 12.40.15.30,18.20, 21.00,23.40 Nenavaden primer Benjamina Buttona, drama 18.00
Nerojen, grozljivka 13.20. 17.40.21.40.23.59 Operacija Valkira, vojna drama 12.30. 21.15.23.55 Povest o Despereauxu, animira 11.0ft 13.00.15.10
Somrak, fantazijska romantična drama 11.10.16.05. 20.50
legenda:
predstave so vsak dan
Večerja
nacionalni projekt Unesco šol, pozdrav pomladi, večer ob svetovnem dnevupoezije
18.00 Knjižnica Velenje, pravljična
soba_
Jane Fray. Velike zelene oči
cool knjiga, debatni krvžekza najstnike
18.00 Knjižnica Velenje, študijska
_čitalnica_
Zmago Godina: Odpuščanje
predavanje
18.30 PO§ Prevorje
Literarno društvo Šentjur na obisku
predstavitev zbornika Z besedami mladosti
19.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah,
_spodnja dvorana_
Predstavitev knjig in večer z avtorjema
Monika Zupane JeUnčič Plemeniti: Potne listine v okviruKraljevine Jugoslavije, Zmago Jelinčič Plemeniti: Slovenski grb in zastava - heraldika in veksikologija
19.00 Knjižnica Laško
Viki Grošelj: Izpoved srečnega hi-malajca
potopisno predavanje alpinista
19.00 Mestni kino Metropol
SOBOTA 21. 3. 18.00 Shine a light, glasbeni dokumentarec 20.30 Sto žebljev, drama
NEDELJA 22.3. 18.00 Sto žebljev. drama 20.00 Shine a light, glasbeni dokumentarec
P0NE0EUEK 23. 3. 18.00 V znamenju svetovnega dneva vode -
predavanje/film 20.00 Shine a fight, glasbeni dokumentarec
TOREK. 24.3. 20.00 Shine a light glasbeni dokumentarec
SREDA. 25.3. 18.00 Inju - zver v senci, triler
SLOVENSKE KONJICE
PETEK, 20. 3. 19.00 Dan, ka bo obstala Zemlja,
ameriška ZF drama NEDELJA, 22.3. 20.00 Za vedno, slovenska drama
Špaltna ekspres
glasbeni večer Ladybird's night, od 21. ure
19.00 Gasilski dom Dolga Gora
Odprtje razstave likovnih del Janje Kajba
20.00 Domll. slovenskega tabora Žalec So najlepše pesmi že napisane?
Coda express, Coda singers in Ditto Haberl
PETEK, 20.3.
8.00-18.00 Središče Velenja
Jožefov sejem
12.00 Ploščad pred spomenikom Pranja Malgaja, Šentjur
Rož"ce poezije
branje poezije
16.30 in 18.30 Dom kulture Velenje Pozdrav pomladi
območna revija otroških in mladin-skihpevskihzborov Šaleške doline
17.00 Telovadnica POŠTrje_
Proslava ob materinskem dnevu
18.00 SLG Celje
Richard Bean: Evrofillija
izven abonmaja
18.00 Kulturni dom KUD ZarjaTrnovlje
Celje _
Samuel Maršak: Mucin dom
pravljkazaotroke, gledališka skupina KUD Zarja, IV. repriza za iz-
19.00 Glasbena šola Velenje, orgelska
_dvorana_
IV. akademija Poetična Slovenija_
19.30 SLG Celje_
Milan Jesih: Triko
abonma Po posebnem razporedu in izven
19.30 Dom kulture Velenje_
Marko Pokorn: Kdo vam je pa to delu?
gledališka predstava Cafe teatra Ljubljana, Zeleni abonma in izven
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Koncert iz naših krajev
radijski koncert RTV Slovenija
20.00 Dom krajanov Konovo_
Denar z neba
gledališka predstava, ljubiteljski abonma
20.00 Špitalzaprjatle_
Dušan Tomić
stand up komedija
20.00 Športno društvo Gaberje_
Skupinski rekreativni plesi Latino Mix
21.00 Plesni forum Celje_
Laibach
koncert po izdaji albumaLaibach-kunstderfuge
NEDELJA, 22.3.
10.00 Velenjski grad
Pozdrav iz Velenja
ogled razstave razglednic Mesto v parku, delavnice z Andrejo Zele-nik
SOBOTA. 21.3.
8.00-13.00 Atrij KSC, Velenje_
Kmečka tržnica
pridelovalci in predelovalci iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline
8.00-13.00 Središče Velenja_
Jožefov sejem
10.00 SLG Celje_
Vinko Möderndorfen Miši v operni hiši
gostovanje LG Ljubljana, izven abonmaja
10,30 Galerija Velenje_
Juhuhu, lutke so tu!
lutkovna predstava, ustvaijalnice inrazstamobsvetwnemdnevuhitk
11.30 dvorana KS Svetina nad Celjem Zorko Simčič: Leta nič, en dan potem
gledališka predstava Ljubiteljskega gledališča Teharje
12.00 Knjižnica Velenje_
Lirikonova degustacija v pozdrav dnevu poezije in lutk
15.00-18.00 Mihaelov dom Šoštanj Priprava na zakon
predavanje
17.00 Kulturni dom KUD Zarja Trnovlje
Celje __
Prireditev v počastitev dneva žena in materinskega dne
kulturni program članov KUD Zarja, družabno srečanje krajank
18.00 Kulturni dom Slovenske Konjice Vinko Möderndorfen Na kmetih
predstava gledališke skupine Kulturnega društva Studenec
19.00 Hmeljarski dom KZ Šempeter Srečanje odraslih folklornih skupin
I .	Petek ob 21. uri: 3 Feet
Smaller, punk/rock cesski koncert avstrijske za-miadinsw sedbe, predskupinf A <;ente Bit Of All, Slovinjen Sobota med 9.30 in 12. uro pred kavarno MCC Port: sobotna ustvar-jalnica za otroke in lutkovna predstava Škratovega lutkovnega gledališča Celje Zgodba o zmaju.
fsymou
Petek ob 21. uri: Stranci, nastop celjske skupine in predpremiera nove plošče Kirjetukinor
Petek ob 21. uri KD Šentjur, Prostor: Minikoncert
Četrtek ob 18. uri, P2-Športni park Šentjur: Pravila in predpisi, predavanje na temo jadralnega padalstva
Sobota ob 20. uri v Celjskem mladinskem centru: Hodnik party, druženje članov KŠOC
18.00 Dvorana Centra Nova Velenje
Folklorni večer Alternativnog teatra Srebrenik BiH
18.30 SLG Celje_
Terry Johnson: Diplomiranec
dobrodelnapredstava v sodelovanju z Leo klubom Celjski vitezi
PONEDELJEK, 23.3.
17.00-18.30 Vila Mojca Velenje Ko učenje postane veselje
delavnica za mlade
18.00 Medobčinska splošna knjižnica
Žalec__
Daniel Artiček: Obiralka hmelja
predstavitev knjige, z avtorjem se bo pogovarjala Marjana Lešnik
19.00 Dom kulture Velenje_
Fadil Hadžič: Kdo je državni lopov
komedija Alternativnega gledališča Srebrenik
19.00 Narodni dom Celje _
Proslava ob materinskem dnevu
kulturni program različnih izvajalcev
19.00 Hotel Evropa, sejna soba_
Besede miru
posnetki govorov Prema Rawata
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Celje Matica vabi: v nedeljo, 22. marca, na Kovk. Odhod s postajališča pred parkirno stavbo ob Ljubljanski cesti ob 5. uri. Za naročen avtobusni prevoz vplačilo 12 evrov, prijave v društveni pisarni v Stanetovi ulici 20.
Planinsko društvo Celje Matica vabi: v soboto, 28. marca, po stopinjah Valentina Staniča - iz Solkana čez Sabotin, Korado in sv. Jakob v Kanal. Odhod s postajališča pred parkirno stavbo ob Ljubljanski cesti ob 5. uri.

celje
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna
3000 Celje tel. št. 03/428 88 90
MATERINSKI DOM
Telefon 492-40-42
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE-ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve
življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NADOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CEUE
Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju Krekov trg 3,3000 Celje Pisama za svetovanje, ponedeljek-petek od 8. do 16. ure (tel. 03 492-57-50) Uradne ure: ponedeljek, sreda od 9. do 13. ure.
H!TR0 NAROČITE
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
I iI«Wtl*¥ tudi letnik 2009 hrs prilogo TV-OKNO!
ÜÜE
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
Ime in priimek:
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032,Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,90 EUR. Za tujino je letna naročnina 189,60 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto-

grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič . Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Izlakar Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Urednica informativnega programa: Janja Intihar
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari_ Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Vojko Grabar, Zla tko Bobinac,
Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Rok Založnik
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agenrija@nt-rc.si
Št. 22 - 20. marec 2009
IZA RAZVEDRILO
31
Nagradna križanka
AVTOR: GREGA RIHTAR
"i"
SLIKARJEV IZDELEK
12
\
SREBRN TAJSKI KOVANEC
I IZR. PISATELJICA KIMHI
I JAP. hi-fi APARATI
MOTNJE PRI HOJI, STANJU, GOVORU, ZARADI BOLEZNI
MOŽGANOV IN HRBTNEGA MOZGA
AMERIŠKA IGRALKA GARDNER
DOLG, PRAZEN GOVOR
JAPONSKA LEPOTNA POSO-DOVKA, ŠČITOVKA
KATARINA VENTURINI
NIZOZEMSKI NOG. VRATAR (EDWIN VAN DER)
KADMOSO-VA HČI V GRŠKI MITOLOGIJI
VRSTA BRESTA
NEKDANJI SIRSKI PREDSEDNIK (NUREDIN)
13
ANGLEŠKI FILMSKI REŽISER (ALFRED,
PSIHO, PTIČI)
NAŠ PESNIK (FELIKS ANTON)
PUŠČAVSKA POKRAJINA V SV. ETIOPIJI
BITJE v SHOLA-STUa
VOJKO ANZEUC
REKA SLAPOV V SEVERNI AMERIKI
JAPONSKA PASMA PSOV TIPA ŠPIC
FINSKI ALPSKI SMUČAR PALANDER
LEVI PRITOK TIBERE
DAN v RIMSKEM KOLEDARJU
INDIJSKI ŠAHOVSKI
VELEMOJSTER
21
NEM.-FR. PESNIK, SLIKAR IN KIPAR (HANS)
SAŠA lendero
FR. KNJIŽEVNIK (JULES)
AM. SLIKAR IN GRAFIK (JAMES A.)
BESNOST, BLAZNOST
ROMUN. NOGOMETAŠ (ADRIAN)
HIMALAJSKA KOZA
JESENSKI MESEC
ZA POLTON ZVIŠANI TONA
■ : _


-
HRVAŠKI SKLADATELJ (KRSTO)
HITER KONJSKI TEK
SL TISK. AGENCIJA
iK-iliill

GLAVNO MESTO MALDIVOV
20
TAMARA VONTA
«E

■RHU
||||1|........


--
iS- :■ -
ODDELEK JURE
ZAUPEN SODELAVEC POLICUE
JUŽNOKOR. AVTOMOBILSKA TOVARNA
PIHLJAJ
PESEM, KI JE SIMBOL DRŽAVE
AVSTRLI. SMUČARKA (SYLVIA)
ERIKA VOUK
ZAČETEK DIRKE, ŠTART
IZRASTEK SLUZNICE
NORV. SM. TEKAČICA (BENTE)
STARO IME ZA TAJSKO
AMERIŠKA IGRALKA DANES
10
EDEN OD ČUTOV
SANITETNI MATERIAL
NEMŠKA IGRALKA DAGOVER
STROKOVNJAK ZA OPTIČNE NAPRAVE
SRB. NOG. TRENER mi-LUTINOVIĆ
IGRALEC
NAJMANJŠE TRIMESTNO ŠTEVILO
ŠVED. PISATELJICA UNDGREN
RUS. SKLAD. (ANATOLU)
14
KOREOGRAF OTRIN
DRAGO TRŠAR
19
15
PUŠČAVA V
SEVERNEM ČILU
23
ŠP. KOŠAR-KAR GASÖL
KOSTUMO-GRAFINJA VOGELNIK
ENOTA ZA MERJENJE SVETILNOSTI
BITJE, KI VZBUJA STRAH, NAKAZA
NADSTROPJE
KOČUAZEV TLESKA-JOČI GLAS
ZBIRKA ZEMLJEVIDOV
ANGLEŠKI SAHIST (NIGEL)
PRITOK DONAVE
OGNJENIK NA SICILIJI
ŠP. moto-ciklist GIBERNAU
NIČU
MOGOČNA GORA
VHOD V SAPNIK
SLAVKO AVSENIK
LATINSKI IZRAZ ZA ZRAK
VREČICA ZAPRTO-TROSNIC
16
ANGELINA JOUE
UČNI PRIPOMOČEK
24
18
EGIPČANSKI BOG SONCA
HLADNO OROŽJE
11
KIPAR ZAHARIAS
GOZDNO BOGASTVO
22
PREDPLAČILO
TIBETANSKO GOVEDO
SENAD TIGANJ
RIMSKI BOG SMRTI
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon v vrednosti 10 evrov za nakup v trgovini Bigg-R in dve vstopnici za Rogaško riviero
2.	nagrada: tri vstopnice za drsališče v mestnem parku ali bazenu Golovec ZPO Celje in vstopnica za kopanje na Rogaški rivieri
3.-5.	nagrada: vstopnica za obisk Titanium fitnes centra na Opekarniški ulici v Celju
e
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 26. marca.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 13. marca.
Rešitev nagradne križanke iz št. 20
■ Vodoravno: SKLAD, AROMA, MAMAN, OVETT, TA, IE, ATI, ZDRAVOST, SLOVAK, OPERATER, PIROMAN, TROBILO, IVANA, IVI, BALIŽ, RANČ, PRIKLEK, PM, AN, KROV, AIN, OSA, LEVIATAN, STOJAN, ACE, BINE, TIME, ZP, SATNICA, DA, SMIREK, ANEROID, KARIKATURA, DNO, U, LIČINA, IHTA, ODCEP, REVANŠIST, PASTA, SKALA, STO.
Geslo: Cvetlice, ki naznanjajo prihod pomladi.
Izid žrebanja
1. nagrado, darilni bon za 20 evrov za Optiko Vidim iz Celja in vstopnico za 1 osebo za Rogaško riviero, prejme Zdenka Kranjc, Podlog pod Bohorjem 31, 3225 Planina.
UADA	SKOP
	1 TEHTNICA
Ona: Ljubezenskim problemom se bodo pridružiti ekonomski. Malo se poskusite potuhniti in počakati na lepše čase, ki vsekakor pridejo. Slabše, kot je, sploh ne more biti, zato se lahko spremeni le na bolje.
On: Nepremišljen korak vam bo nakopal obilico neprijetnih govoric, ki se bodo začele širiti v okolici. Še žal vam bo, da ste se pred kratkim odločili za nekaj tako tveganega Boste pa drugič ravnali pametneje!
Ona: Kritična presoja situacije vam bo omogočila potezo, ki vam bo odprla marsikatera vrata v prihodnosti. Proti koncu tedna lahko pričakujete telefonski klic, ki vam bo le še polepšal že tako idealen teden.
On: Neurje je sicer mimo in napočil je čas streznitve, vendar bi vseeno kazalo še lep čas ohraniti dobršno mero previdnosti. Začnite se učiti iz dosedanjih napak, drugače se vam bo še maščevalo!
DVOJČKA ftfl
Ona: Kako bi bilo, če bi enkrat pustili skrbi doma in odšli v bolj veselo družbo? Dobro bi bilo tako za vas kot tudi za partnerja, ki že dalj časa pogreša vašo pozornost. Privoščite si divjo zabavo, koristilo vam bo!
On: Zdelo se vam bo, da se dogajajo stvari kot v začaranem krogu, iz katerega ne najdete izhoda. Osredotočite se na svoje cilje in s pravo mero vztrajnosti vam bo vsekakor uspeh, morda celo bolj, kot mislite.
POMOČ: CLAIRE-ameriška igralka Danes, POLIP-izrastek sluznice, PRUT-pritok Donave, TIKAL-srebrn tajski kovanec, TIRADA-dolg, prazen govor
Ona: Doživeli boste marsikaj novega, vendar to še ne pomeni, da morate zaradi tega pozabiti na vse, kar seje dogajalo prej. Je že tako, da vas bo preteklost spremljala skozi celo življenje.
On: Videli boste več ovir kot pa poti, kako priti do cilja. Ne bodite tako pesimistični, saj ljudje okoli vas samo čakajo, kako bi vam pomagati. Izkoristite njihovo pripravljenost in videli boste, da bo vse enostavno.
Ona: Podali se boste v raziskovanje širše okolice, pri čemer vam bo prav rad pomagal znanec, ki si že dalj časa prizadeva pokazati svoja čustva. Ne bodite tako zadržani, ampak poslušajte glas svojega srca.
Orv Če boste preveč odkriti, vam grozi, da bo to nekdo izkoristil na precej zahrbten način. Pazite se direktnih vprašanj. Prijatelj bo v veliko pomoč, a so tudi njegove sposobnosti omejene na določeno področje.
Ona: Kar trenutno najbolj potrebujete, je zvrhana mera potrpljenja. Toda to niti ne bo tako lahko, kot se vam morda zdi na prvi pogled. Vsekakor vam bo to služilo kot koristna šola za prihodnje preizkušnje.
On: Vse bo teklo kot namazano, a se .nikar ne zasanjajte v trenutno uspešno obdobje, ki lahko kaj hitro mine. Pozornost vam bo vsekakor prinesla dobitke tudi tam, kjer bi se vam sicer zlahka izmuznili.
STRELEC ^
Ona: Trezna presoja situacije v poslu vam bo omogočila prednost pred tekmeci, kar boste v veliki meri uspeli izkoristiti v svoj osebni prid. Prihaja čas, ko vam bodo uspevale tudi najbolj zapletene kombinacije.
On: Prijazen nasmeh neznanke vam bo v veliki meri polepšal sicer precej dolgočasen teden, ki pa se bo prav zato razvil v zelo prijeten vikend, ki vam bo ostal v nadvse prijetnem spominu.
KOZOROG
Ona: Pripravili boste precej prijetno presenečenje partnerju, kar vam bo v veliki meri popestrilo prihajajoč vikend. Prepustite se prijetnemu lenarjenju v dvoje in si pričarajte nekaj, kar si že dolgo časa želite.
On: Nikar se ne mučite z dvomi v partnerko, saj se bo vse končalo veliko bolje, kot napovedujejo ljudje okoli vas. Treba se bo le odkrito pogovoriti in narediti malo bolj resne načrte za prihodnost.
2.	nagrado, darilni bon za 20 evrov za Optiko Vidim iz Celja, prejme Anica Šertl, Latkova vas 234, 3312 Prebold.
3.-5.	nagrado, vstopnico za 2 osebi za drsališče v mestnem parku ali bazen Golovec ZPO Celje, prejmejo Olga Potočnik, Straža 14, 3203 Nova Cerkev, Rafko Gorenšek, Zagajškova 4, 3000 Celje in Vilma Velej, Bukovž-lak 69, 3221 Teharje.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.
LEV	fa ■ VODNAR
Ona: Stvari se počasi postavljajo na svoje mesto, zato je zaskrbljenost odveč, pospešiti dogodkov tako ali tako ne morete. Nekdo vam bo močno pihal na dušo, toda vseeno ne bo uspel odtaliti vašega ledenega srca
On: S pretiravanjem lahko preslepite marsikoga, vendar ne tistega, ki vas pozna že od ranega otroštva. Raje odkrijte srce in težave, saj boste tako kmalu opazili, da ste v svojih stiskah vse prej kot osamljeni.
DEVICA
Ona: Vsi mislijo, da ste ravnali naivno, a dobro veste, da ni tako, saj samo vi poznate resnične rezultate le-tega, kipa so vse prej kot majhni. Torej uživajte sadove svojega dela in si odpoäjte - zaslužili ste si!
On: Dogodek, ki bo imel v vašem življenju poseben pomen, vas ne sme preveč razburiti, saj bi tako hitro pokazali ranljive točke. Počakajte na ugodno priložnost in stvari se bodo uredile kar same od sebe.
Ona: Ne skušajte obračati besed, ki niso bile izrečene v slabem pomenu. Raje pretehtajte situacijo in videli boste tudi tisto, kar ste doslej spregledali. Zato le odprite oči in se ne zaletavajte, da vam ne bo žal!
On: Nekdo, ki mu brezmejno zaupate, vas bo razočaral in pokazal, da zna biti prav presenetljivo podel. Še najbolje bo, da stisnete zobe in mu ne pokažete zadrega. Predvsem pa pomislite na maščevanje...
Ona: Ostali ste na pol poti, zdaj pa ne veste, ali naj greste naprej ali je bolje, da se skušate vrniti. Treba se bo odločiti, saj se vam lahko sicer kaj hitro zgodi, da boste ostali praznih rok.
On: Res nimate sreče! Končno boste spoznali, da ne gre zaupati vsakemu. Premislite, preden se spustite v kakšne skupne posle, saj bo kasneje prepozno. Nekdo vas opazuje, vendar nima dovolj poguma.
St. 22 - 20. marec 2009
MIC _
PEffilBSE Ti /^BSHMHHBj	lii'ji'j		hm	iii&ü	

Aperitiv za začetek pomladnega sestram Pann.
in dobrodelnosti. Z zbranimi 1500 evri so rotarijci pomagali
Mladi so plesali in pomagali
Gostje so uživali v priredbah džez standardov Kolektiva 69. Njihova pevka Sandra Feketija, ki poje tudi v skupini Perpetuum Jazzile, bo maja kot spremljevalna vokalistka nastopila v Moskvi pri izvedbi naše evrovi-zijske pesmi.
Katra Petriček in Gregor Deleja sta bila lanska zmagovalca Pomladnega plesa, zato sta ga letos otvorila.
Posebej za sobotno prireditev so sestavili Interact plesni band, ki ga sestavljajo večinoma mladi člani Interact kluba Celje. Z leve: SvitTimej Zebec, Aljaž Cvirn, Marko Petriček, Miha Žgank in Nataša Lazič.
Pomladni ples, ki sta ga tokrat skupaj pripravila Ro-taract in Interact klub Celje, je tako kot je to običaj v rotarijski organizaciji, povezal druženje in dobrodelnost.
Tudi plesno manj vešči so se lahko zabavah ob zanimivih glasbenih točkah mladih rotarijcev (Luka Železnik, Aljaž Cvirn, Barbara Grabar, Boštjan Korošec, Mihael Strniša in Tanja Ravljen). Donacijo so zbrali skupaj z Rotary klubom Barbara Celjska in jo na prireditvi izročili sestrama Pann.
Foto: GrupA

PLESKARSTVO FASADERSTVO
Kosovelova 16 3000 CELJE
GSM 041 6SI OS6 Tel 03 490 0222
* Plesal je tudi naš Mitja
Alja in Matija
Maturanti Poslovno-komercialne šole Celje so v petek zaplesali v legendarni dvorani Golovec. Med njimi je bü tudi naš sodelavec Mitja Knez, član športne redakcije Novega tednika in Radia Celje. Pri izbiri kravate se je prilagodil obleki sople-salke in sošolke Špele Verstovšek. Ujeli pa smo tudi zelo postavno in čedno celjsko rokometašico Aljo Koren, eno izmed najobetavnejših v Sloveniji, ki bo slej ko prej zaigrala za ljubljanski Krim, pri študiju pa se bo posvetila ekonomiji. Njen soplesalec je bil Matija Šetina.
Foto: GrupA
Št. 22 - 20. marec 2009 -
Špela in Mitja