Zaupanje v moč delavskega razreda
Ko človek ob 1. maju obuja spo-min na proslavljanje največjega delavskega praznika, nehote išče korenine te tradicije, ki se je pri-čela pred ved kot sto leti z demon-stracijami in borbo delavcev s po-licijami in žandarjmerijami ta-kratnih protiljudskih režimov ter bojem za skrajšanje delovnika in pravičnejše mezde.
Po sto letih se je marsikaj spre-menilo. Tako smo v današnjem času priča velikih naporov naših delavcev. V obdobju zaostrenih družbenoekonomskih in politič-nih razmer, v katerih smo, pote-kajo prizadevanja za uresničeva-nje ciljev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Seda-nje težave v procesih družbene re-produkcije kažejo, da se zaostruje spopad sil socialističaega samou-pravljanja, ki zahteva, da delavec samoupravno odloča ob pogojih, sredstvih in rezultatih svojega de-la v celoti, s skupinskolastninski-mi in državnolastninskimi težnja-mi ter strukturami oziroma centri moči. Ti še vedno v velikem obse-gu odločajo o pogojih in rezulta-tih dela združenih delavcev, vet-krat tudi v imenu samoupravlja-r\ja in združenega dela. Ta temelj-ni spopad je v bistvu razredni boj. Krepitev moči skupinskolastnin-skih oziroma državnolastninskih struktur skuša potisniti delavski razred oziroma neposredne proiz-vajalce v položaj mezdnega delav-ca, ki naj bi samo formalno rfe pa tudi dejansko odločal o pogojih in rezultatih svojega dela. Naše sa-moupravljanje namreč kljub več kot trideset letni tradiciji ni nekaj že vnaprej danega. Zanj se je po-trebno stalno boriti, njegovo vse-bino pa neprestno bogatiti z last-
nimi rezultati dela.
Organizirani delavci in delovni ljudje, kakor tudi vse organizira-ne socialistične sile v družbi, med katerimi je tudi sindikat, morajo z svojim delovanjem v inštitucijah družbenoekonomskega in politič-nega sistema vplivati, da bo rav-narye vseh dejavnikov v družbi v prid krepitve oblasti delavskega razreda, delovnih ljudi in obča-nov. Stalno moramo razširjati in razvijati vse oblike samoupravlja-nja in socialistične samoupravne demokracije, zlasti na področjih družbene reprodukcije, nad kate-rimi morajo imeti delavci in drugi delovni Ijudje popolno nadzor-stvo. Potrebno je uveljaviti pravi-co in do&^flf^lavcev, da sku-paj in edfl^ravno z drugimi de-lavci v^KižJKtem delu upravljajo s poslMfsre^jjyfcdružbene repro-
Vsa«Rfci4gačna pott^et je soci-alistično š^oupraviiaiijfckjEraje-noj^przrettgjfeteeaeijih nafce so-ciJ^Pnčne revolucije, bi zavrla razvoj naše družbe in nas potjjjgj-la v nerešljiva družbena nasprot-ja. Nobena druga pot ne more za-gotoviti takšnega nadaljnjega so-cialističnega in demokratičnega razvoja, v katerem bi lahko z ne-posredno zavestno in odgovorno samoupravljalsko ter politično akcijo delavski razred uspešno premagoval objektivna protislov-ja ter uresničil svoje neposredne interese. Uresničevanje takšne poti pa predstavlja tudi za Zvezo sindikatov kot enotno in najširšo razredno družbenopolitično orga-nizacijo delavcev in delavskega razreda osnovno nalogo v njenem delovanju.
Odločno moramo zavrniti tezo.
da je samoupravljanje le za dobre čase. Prav sedaj je namreč čas, da samoupravljaroe pokaže svojo pravo moč in vitalnost. TemeUiti pa mora predvsem na lastnem znanju, lastnem delu in lastni akumulaciji. Zato moramo zno-traj enotne fronte zbrati vse na-predne sile, pogum in politično voljo za hitrejše odpravljanje sla-bosti in obvladovanje sedanjega stanja.
Kljub zaostrenim oziroma spre-menjenim razmeram moramo biti sposobni za reševarye različnih konfliktnih situacij, za katere tudi naša družba ni imuna. S strpno in poglobjjeno razpravo o proble-mih in vprašanjih, ki vidijo in lš-čejo rešitve v krepitvi vodilne vlo-ge delavskega razreda v samou-pravni socialistični družbi mora-mo najti skupne poti za naš na-daljnji razvoj. Hkrati s tem se mo-ramo odločno upreti vsem posku-som, ki napadajo temeljne vred-note naše družbe in ki želijo odvr-niti pozornost delavcev in delov-nih (judi od pravih problemov.
Zgodovinske izkušnje delav-skega razreda in stoletna kontinu-iteta prvomajska praznovanja je podlaga prepričai\ju, da bomo tu-di letošryi 1. maj obeležil na nam specifični način. Zato naj bo če-stitka ob tem prazniku namenje-na vsem delavkam in delavcem ter delovnim Ijudem in občanom, ki so s svojimi rezultati dela omo-gočili, da tudi letošnji delavski praznik praznujemo sicer v težkih družbenoekonomskih razmerah vendar ponosni na svoje rezultate dela, in z zaupanjem v moč naše-ga delavskega razreda, da ustvari podlago za lepšo bodočnost.
Stane Zupančič