M. itCTffla.____________________I mm,»** B. 0* KL_______________________ML Mi. 9mwmrmatx Prostor 1 m/m X 54 m/m st male oglase do 27 m/m viiint 1 K, nad to visino vsi oglasi 1 m/m X 54 m/m 1 ITSO v. Uradni razglasi in poslana ter nottce isti prostor po2K, ženltne ponudbe in poroke otvitlno 80 K. — Pri naročiiib nad 10 objav popust VpraŠanjem glede tnsentov naj se prttoli zaamka za odgovor. tferavatthro „Slov. Naroda« \m „*•*•«■■ Tiskana« KaafUv« ulica ŠL 5, prfUlćno. — T*l«toa it ta. »MotoMU *•*•*" vts|si v UaMiaal ta pa paMli v J»f#aUvt|f s V taMMMlf«! celoletno napcej plačaa • K 180*— celoletao......K24O — pollctno. ....... 90*— poUctno ..••••• m*2**""— 3 raetečao,.....„ 45*— 3 mesečno • •••»••• 60*— 1 .......„ 15- ........„2fr- Novi naročniU na) poiljefo v prvič narofaiao vedno MsT* P* Mkaznld. Na samo pismena naročita brez poslatve denarfe se ne »oremo oziratL Pm««I*m „»!•*. ****** balim «lioa it S, I. ■■■'■friflib Tctefa* *tar. M. E#p|a# s)B)i#i#sBS to t)#s1s)ls8jiS) ta sadtasfaM ImfeovaBa* fV Rokopfsov nm vrata* "VM PoiaAtiM Stevilka veli« 1 krono. PoitnffMi platana v gotovini. ____________— —— Gen. ravnatelj Gustav Pire: Kako ]e s Ktnetijsko družbo ? u KmetijsKi družbi vladajo v Sloveniji vobče čisto napačna nazi-ranja in to tuđi med inteligenco, saj iiiti oblasti ne poz-najo nfenega pra-vega značaja. Kmetijska družba je pravzaprav Je nekake vrste zasebni zavod, ki pospešuje vse panoge kmetijstva v tehničnem oziru na znanstveni pod-lagi. Vse drugo njeno delo je po-stransko in ga je smatrati le sredstvo k namemi. Vsled svojega ustroja se navidezno pac zdi kot strokov-na organizacija, nikakor pa ni sta-TTovska. Kmetijska družba je to, kar pravi Nemec »Landwirtschafs - Ge-seUschaft«•„ ni kmetska družba, kar se nernški zove »Bauemverein«. Kmetijska družba, ki je do pred pol stoletja imela več ali manj značaj akademije, je sedaj že davno presnovana na podlaei društvenega zakona iz 1. 1867. Pac je imela družba poprej pravico se nazivati »e. kr.c< in v svojem pečatu nositi cesarskega orla ter je predsednika potrjeval ce-sar, a vse je bil brezDomembni lišp iz pričetka prejšnjega stoletja, ki je imel isto veljavo, kakor naslov »c. kr. dvornih založnikov«. katere je tuđi cesar imenoval. O prevrratu je samoobsebi umevno moral ves ta brezpomembni lišp izginiti. V družbeno notranje delova-nje se vtikati nima pravice nobena oblast, dokler družba stoji na podla-gi obče veljavnih zakonov. Za družbeno delovanje so edinole merodaj-na njena pravila, ki jih nihee drugi niraa pravice izpreminfati, kakor edinole družbeni obeni zbor. Zaraditega je bila ustna odredba deželne vlade iz meseca novembra poDolnoma ne-veljavna, glasom katere se je odsta-vil takratni predsednik, dal družbi drugačen naslov in se je njen delo-krog razširil na ćelo Slovenijo. Sicer se je pa družba te neveljavne odredbe le toliko držala, kakor je bilo prav in kakor bi bila samoodsebe 'storila. Razpoloženje o prevratu je zakrivilo, da se uradno od strani družbe ni pravilno reagiralo na ne-dopustno vmešavanje v nien delo-krog, ktero je bilo v nasprotju z druž-benimi pravili. O neumljivi naivnosti govori tuđi dejstvo, da je baie že izdelan organizacijski nacrt kmetijske zbornice za Slovenijo, ki kar Dreprosto razpušča ^kranjsko« kmetijsko druž- bo in konfiscira njeno imovino, dasi je družba s svojim imetiem vred po vsem nekaj zasebnega. O razpustu kmetijske družbe sme sklepati pod posebno strogimi pogoii edinole družbeni občni zbor, ki istočasno sklepa, kaj je storiti z družbeno imovino. Kaj takega se je z zasebnim društvom moglo zgoditi le v stari Avstriji, ki je že enkrat I. 1787. pod ialovimi pret-vezami konfiscirala družbeno pre-moženje, ki je pod enako pretvezo zatrla »Slovaško Maticom in 1. 1914. ^Slovensko Matico«. Čaši takih azi-jatskih činov so pac minuli. Odstavitev dr. I.ampeta kot družbenega predsednika je bila po-polnoma neveliavna in tuđi nepotrebna, saj je dr. Lampe sam imel toliko takta, da bi bil prav gotovo samoodsebe res'sniral. Sicer se pa nikakor ne strašim, če na tem mestu javno izpovem. da ie bil rauiVi dr I.amoe naiboljši in naisposobne^Ši dnižbeni predsednik od 1. 1867. On edini od vseh predsednikov v tej dobi je redno pribaial v driTžbeno pišamo, se je brigal za nieno poslovanje, je ćelo v odsotnosti tain;ka zanj delal in je dekanski in s po1oh ie bila f*°1a vnf^ori-tev te^a drii7Hene«?a r>^>^noorp phnra nevrMna velike preteklosti kmeftj-ske družbe. * V tem naz'raniii se pr. n^'scem ne rporerna cfrini^tv T Trpffn??5t\ro. Zaradi tega se letošnji občni zbor kmetijske družbe »mora« tako vršiti, kakor bi imenovanegra občne-ga zbora niti ne bilo in ćelo v slučaju, če bi letošnji občni zbor reše-ne točke dnevnega reda naknadno odobril, bo vsekako postaviti na dnevni red tuđi volitev predsednika, kajti rajnki dr. Lampe je ostal pravilno izvoljeni družbeni predsednik, ki ga n^nče ni imel pravice odstaviti, ?n ker je slučajno umri. bi veljala r»ravilna izvolitev predsednika samo se za ostalo njegovo upravno dobo, ki poteče sele na letošnjem občnem zboru. Ker nima nihče pravice samovoljno izpreminiati družbenih pravil, zato je sedai sklicati občni zbor kme-t'jske družbe tako pravilno, kakor velevajo družbena pravila, in sicer / istim dnevnim redom, kakor 30. decembra 1. 1., samo da ie dati na dnevni red tuđi poročilo o družbe-rtem delovanju in zaključku druž-ben^h računov za 1. 1919. ter volitve vseh funkcijonarjev glavnega odbora. ^at^rim letos po:de njih opravilna doba. Pri tej volitvi se bo vsekako moralo ozirati na zadostno zastop-stvo udov iz Dolenie Štaierske in Slovenske Koroške. čemur ne stavijo družbena pravila in sedaf veliavno dn'žbeno pravo nikak^h ovir. Pri tej nrfl'ki nai ra7r>rš*m napačno domne-vante. da imajo imenovani odceplje-ht deli od bivših kronovin kaj pravice Ho kal^ega deležp na Dremože-nhi Štajerske kmetijske dnižbe v (Iradcn, ali dež^inejara kulturnegra sveta v Celovcu fn to \z prav pre-nro^tega razloga, ker ti korporaclir. k^kor vse dnice podobne v bivšt Avstriji, snfoh nimalo nikak^ra za-s^bneca r>remo^er»ia. To deistvo Že c?»rnoria^«%f»i p^^rr^ irvestnim p^Vti-kom notre^n takt. da $e ne vt'kajo v zad^vo končne ureditve glede iz-prpTi^emb« rasehne »kraniske« kme-tvsire* ćrvžbe v kmetijsko družbo za Umestno je, Če se enkrat dotaknem vnr?*?mia, zakaj se je pričela vmešavati od časa do časa na občne 7bore nolfHka v kmetiisko družbo za Krp^ir.ko. kar se v nobeni dnij?? kro-novint bivše Avstrije ni srodilo, ćelo. Ver družbeno delovanie ni bilo nik-dar strankarsko in se v družbi srtloh ni frVdar politiziralo. Na to vnraša-nje, ki ima svoto posebno zsrodovino in svoje tajnosti, bo mafokdo vedel odgovorit?, oziroma bo maloVdo hotel priznati prave vzroke. Politični boi za kmetijsko družbo, ki ie bil vselej skrajno smešen, kajti redno se je šio za osebe in pri zadnjem občnem zboru ćelo za osebe odbor-nikov eneiniste stranke, ki so vsaj toliko sposobni, kakor oni. s katerimi se jih je hotelo zamenjati, se je raz-vnel edinole zaradi družbenega nad sto let starega priskrbljevanja gospodarskih potrebščin svoiim udom, ki so g"a smatrali popolnoma pone-dolžnem kot oviro razvoju in vzrok izgubam »Gospodarske zveze«. Družbo spraviti v take roke, ki ne bi b;la več v tem pogledu nevarna in da bi se lahko kmetovalcem za njih gospodarske potrebščine diktirale poljubne cene, to je bil vsikdar edini povod vmešavanju v družbo pod krinko politike. V tem zmislu se že 20 let kar naprej dela in še lansko leto se je od družbe zahtevalo, da ukine priskrbljevanje J2rosoodarsk;h potrebščin svoiim udom. Pripetilo se je, da je družba s politično pretvezo prešla v druge roke, in kaj se je zgodilo: Prišli so preklinjat, a so bfagostavljali! Nikomur ni znanih to-l?ko tozadevrtih zakulisnih mahinacij nego meni. Na družbenem strokov-nem delovanju. ki ie edino merodaj-no, se pa ni nihče nikdar sDotikal. Za lanski občni zbor se jaz ni-sem prav nič brigal. nisem rrikogar opozoril na napad, ki se pripravlja, dasi sem dobro zani vedel in jaz niti enemu članu n?sem ne pismeno in ne ustno naznanil. da kandidiram za predsednika. ker tega sploh nisem nameraval. Kdo je moio kandidaturo nrvi sprožil. bo menđa gospodi tako dobro znano, kakor meni. Nisem re-agiral na nizkotfne napade na mojo osebo vsled lanskega občnega zbo- ra, ki jih pripisavam sedanji sptošni podivjanosti. Nekaj pa na tem mestu ne bom zamolčal, kar gotove kroge posebno boli, in to je nespobitno dej-sto, da sem jaz iz Kranjske revne kmetijske družbe, Ri sem jo I. 1884. prevzel, z borimi 556 plačujočimi člani, naredil v bivši Avstriji relativno najmočnejšo družbo s skoraj 25.000 člani, ki je imela edina kaj premoženja. Vse delo in vsa inicijativa je bila moja. V tem pogledu se na žalost marsikoga ne da prav nič prerekati, kajti vse stoji crno na be-lem tiskano ali pisano v družbenih spisih in poročllih. Ko bodo postale razmere zopet* redne, bo naše kmetijstvo jelo tako naprej obratovati, kakor je Dreneha-lo 1. 1914., a produkcijo bo treba znatno pomnožiti ter bodo v to svr-ho odslej naprej zelo važne smerni-ce, ki jih začrtava v zadniih letih tako moćno se razviiajoča biologija, koloidna kemija in Tavloriev delovni sistem. Sedaj ko imamo poleg kme-tijskega ministrstva v Beogradu svoje lastno poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani, ko dobimo od vseh strank zahtevano kmetijsko zbornico za Sloveniio in imamo ćelo vrsto kmetijskih nakupovalnih orga-nizacij ter se morda izpremeni kmetijska družba v kmetsko društvo, ter bodo tako nastale popolnoma dru-; gačne razmere, potem bodo vendar-' le prejalislej nastopili za blagor domovine resnično vneti možje, ki bo-j do ustanovili novo kmetijsko družbo: s takimi smotri, kakor jih ima dose-danja, če ji je sojeno, da mora po" 150 letnem zaslužnem defovanju ugasniti. VsesioDenski traoDsbl shod. V nedeljo 11. t. m. se je vršil ob ^10. uri dopoldne v veliki dvorari hotela Union drugi vseslovenski tr-govski shod, ki ga je otvoril predsednik slov. trgovskega društva »Merkur« g. Lilleg, ki je podal v svojem govoru kratko sliko stanja fnrovskega stanu in pozdravil veselo dejstvo. da se je pričelo gibati slovensko tnsrovstvo ter si ustanovilo zvezo trgovskih gremifev in zadrug za Slovenijo. Navzočih je bilo pri -rborovaniiT nad 700 trgovcev, ki so živahno odobravali izvajanje g. Lil-lesra. Izvoljeno je bilo na to sledece vodftvo drucreea vseslovrenskeira tr-?ovskefra shoda: Predsednik g. dr. Fran Windischer, podpredsed- niki pa gg. P i 1 e p i ć , predsednilc; 2emaljskega saveza trgovaca in industrijalaca, sr. Rudolf Stermeckf iz Celja in g. Vilko Weixel iz Maribora. Dr. Fran Windischer je v svojem pozdravnem .govoru izrazft radost nad tako sijajno manifestacijo slovenskega trgovstva ter izraztf upanje, da čim preje priđe do udruženja jugoslovenskega trgovstva sploh in do ustanovitve centralnega' *rospodarskega sveta v Beogradu. Odposlala se je na to udanostna brzojavka s shoda Njegovemu Viso-čanstvu reeentu Aleksandru v Beo> grad, na kar ie g. predsednik pozdravil navzoče zastoonike raznih1 oblasti in sicer: Sekcijskega svetni- Tran Govekar: 31 Soitanle. (Dalje.) In Dane je zvrnil čašo ter začel: »Torej! Tam na Šutni je#živela s svojo staro materjo in šivala. Bila je le revna šivankarica, a po svoji lepoti kraljica. Pa se je tuđi zavedala, da je na vso moČ zala in da ji ni para daleč naokoli. Živa je bila, poredna, zgovoma in pogledati je znala, — oh, pravim vam, pogledati tako, da je človeku srce zakoprnelo, in zasmeiala se ie, da ie vsakomur kri zavrela in pekla kakor topljeno železo. Da, taka je bila Nežika. Z vsakomer je rada govorila, * znala je biti odrezava in pikra, da smo v za* dregi stali pred njo in se sramovali svoje brez-upne zaljubljenosti. Vsi smo morali za njo, a nihče se ni mogel pobahati, da je dosegrel vsaj majhen dokaz resnične simpatije. Trpeli smo. obupavali in se prepirali med sabo, da ćelo stepli so se zaradi nje. Ona pa se nam je sme-jala, se z nami šalila, nas pogledovala s svo-jimi satansko črnimi očmi ter nas ]e zafrko-vala z najljubkejšim nasmehom. Vsako nedeljo se nam je zdela krasnejša, tidčneJSa, zapelji-vejša, pa tuđi čimdalje manj dosegUlva.« »Vi ste zdihovali in gruliif, Verderber pa je zgrabil, držal in imel! VI tepci, ki ne poznate žensk!« se je roga! rokavičar Kavčič. »Ljubljanski krčmar je odrinil y$e škrice in meSčane! Sramota!* Ua, da, tepci smo bili vsi, le Verderber je bil pameten, čeprav smo ga imeli za nai-neumnejšega in čeprav smo bili prepričani, da ga zaradi njegovih rdečih las ne more trpeti nobena ženska!« je pritrjeval Danfc. »On ni hodil v Kamnik ob nedeljah, nego le ob delav-nikih, — on ni postajal ž njo po Sutni in ob Bistri, ampak sedel je lepo pri njej v izbi, pla-čeval za vino pa govoril o svoji kupčiji . . Prokleto je bil pameten rdeči hudič! In na večer po delopustu jo je spremljal na izprehot« v Mekinje, na Stari grad in drugam. Niti slutiU nismo, kaj se godi za našim hrbtom. Ko je prišla zima, smo sanjarili po Ljubljani le o lepi Nežiki ter računali, kdaj se zopet vrne pomf^d, da poletimo v Kamnik. Ko pa, smo bili po dol-gih mesecih zopet na Šutni, ni bilo Nežke več na izpregled. Konec je bilo naših upov! Zve-deli smo, da nam je med tem Verderber vse naše nade ubil in pokopah Poletje namreč ni še minilo, ko le zavekala v izbi na Sutni rdeče-lasa deklica, ki ji je bil Verderber prezgodnl! oče. Na jesen pa je bila Nežikina poroka. Lepa kamniška šivilja je postala tako ljubljanska gostilničarka, Verderber pa se nam je smcjai z vso pravico. Dobil je proti volji vseh ljubljanskih fantov najlepšo ženo in najzaljšo hčerko. In pšenica mu je šla naglo v klasje Sami smo mu Jo s svojim denarjem gnojili in še zmlatili povrhu.« »Tepci ste bili in tepci ostali!« se ie smejal Kavčič. »Torej! fn tepd ostanemo do smrti!* 1e primal Dao*. »Vsaka sufnost mine, a sožaost, y katero te zajamejo lepe ženske oči, je večna in brez rešitve!« Takrat pa sta pritekli iz kuhinje črno-fasa mati Nežika in rdečelasa hčerka Metka ter sta vikali: »Oficirji gredo mimo! In naš napis ogle-dujejo! Morda pridejo k nam!« Vse je poskočilo in se ozrlo skozi okno na cesto. Mimo je korakalo troje ulanskih časrnikov. Eden, ki je imel okrogel, rdeč obraz, je kazal s prstom na desko nad gostil-niSVimi durm?, zinil par besed in vsi trije so se smejali. Nato so stopili v vežo. »Jej, jej, res gredo k nam!« se je radovala Verderberica. »Metka, pobriši mizo in pogrni drucr prt! Pa stole odmakni ... o, saj so že tukaj!« Vrata so se odprla in z rožljanjem sabelj in z žvenketom oštrog so vstopili ulani. le v veži so sneli z glav ogromne čelade s kvadratnim nastavkom, ki ga je nadkriije-vala še poldntgo ped visoka črnorumena perjanica. Temnozeleni vojni frak z dvema rdeče obrobljenima škricma, živordeči visoki za-vratnik in prav tako rdeče poprsje s svetlimf. zlatimi gumbi, širok bel kartušni jermen čez orsi ter snežnobele ozke hlače v dokolensHh škornjih so dajali častnikom prav slikovito zunanjost. »Pri Herkuhilc Je vikliknil najmlaifi ulanrc, »kasalo ne lafe. JPrf treh gavtrožah*? To sta že dve živi ro& a Ide imate še tretjo?« Kakor pestrokrifi tnetulji na međn-cvetjt so ptanili ulaad k ženskama, jima ovili lehti okoli pasu in stikali s prsti po njih hcih in laseh. »Vsa Italija ne premore takih rožic, ka-kršni ima to vaše gnezdo!« Verderberica je zacvetla kakor mak' sredi žita in oči so ji žarele kakor crna de-manta. Tuđi Metko je zalila rdečica; sramo-* vala se je, a vendar ji je bilo dobrikanje prijaznih in lepih ulancev očividno zelo vseč. Najmlajši, vitek, visokostasen mlademč golega. žensko nežnega obraza jo je držal za obe roki in, sedeč široko razkoračen na klopi ob steni, jo je potegnil k sebi ter jo izpraševal nemško: »Kako ti je ime, moje sladko dekletce?« »Margareta,« je šepnila Metka s pove-> šeno glavico in se sramežljivo ozirala v njcj gove temnomodre oči. »Margareta! Uh, kako slovesno, dosto-> janstveno!« je protestiral ulanec in jo hotel pritisniti naše. Iztegnila je roki in se ž njima uprla V njegova široka ramena. »Marga, Margica, Maca ali Macflca |e pravo Ime zate, ti rdeča moja mucika! Joj! Kako krasne Iase imaš! Kakor zlato in rdeč olamen se sveti jo! — Pa tvoje oči, jojmene. kakor temna noč in goreč kres! No, ne boj se me, deklica; — glej, saj te imam že rad in tvojo podobo bom nosil v srcu do svoja smrti, ki morda itak ni več daleč! In ponovit ie: »Smrt, Margica, smrt nam Je sa petamfl Smrt smrt!« Smrt! « ... Stan 2, _________________________________________________.gLOVPCK! HMtOP*. dat 1S. apcfl* 1 W0l______________________ -*v. 33, Ifea đrja RudoKft Marna, zastopnlka ministrstva za trgovino in obrt za-stopnika deželnega pređsedstva Tladnega svctntka dr. Nabada, fi-fcančnega delegata dr. Šavnflca in (fcekcijskega svetnika g. Bonaca, za-fstopnika trgovsko obrtne zbornice Ipredsednlka g. Kneza, tajnika g. dr. Murnlka in svetnika g. Perdana, za-Stopnike zveze industrijalcev pred-:$ednika g. Dragotina Hribsrja, ini. iSukljeta in tajnika dr. Pavlina, z*» ttopnika deželne zveze obrtnih za« Jflrug g. Franchettija ter končno međ ^viharnim odobravanjem zastopnika ■jemaljskega saveza trgovaca in In-j&istrijalaca predsednika g. Pileplča, jfastopnike trjrovskih organizacij v •Dsjeku, Vinkovcih in Zagrebu ter «astopnike zemaljske vlade v Sara-jjevu. — Shod so pozdravili na to y fpiemi ministrstva trgovine in obrti M. dr. Marn. za zemaljski savez trgovaca in industrijalaca g. Pilepič. za jrvezo industrijalcev g. Dragotta Hri-jnar ter za zvezo trgrovskih gremijev p. zadms: 2. Jelačin ml. na čtear ijredlog 5.0 se ođposlale tuđi protest-tie brzojavke glede rešitve reške?a |n jadranskega vprašanja. Sledili so strokovno izrjorno se-stavljeni referati in sicer v sledečem jredu: Referat p6verjeTiiKa za javna fđeia g. inž. Dušana Serneca: »Trgovina in industrija«; g. Fran Oolob: '■»Organizacija našega trgovstva in [pomen trgovine za naše gospodarstvo«; načelnik gremija trgovcev v [Mariboru g. Vilko Weixel: »Naša tr-»govina«; g. Fran Zeienik: »Naloga 'gospodarske politike«; načelnik *§veze trgovskih gremijev in 71 drag '$a Slovenijo g. Jelačin ml.: »Sloven-Itjki trgovci in obrtna zakonodaja«; J, dr. Josip Hacin: »Naše trgovsko jfolstvo«; in g. Ivan Mohorič: »Naše jcahteve glede prometa in carinske politike«. Vsi ti referati so bili spre-Jeti z burnim odobravanjem in se je zrcalilo v njih globoko razirmevanje teženj trgovskesa:a stanu. Posebno pozornost je vzbujala izjava, da za-htevajo trgovci, da se dovoli trgovanje samo onim trgovcem* ki so bili legitimni trgovci že pred vofno, oziroma onim, ki so med vojno i7Šli iz trgovskega naraščaja. Na to so bije sprejete sledeče resohicije: Resohrcfle slede gospodarske *: politike. ***"!. V ta nametu da pridemo v čr-IKfci do boljše gospodarske in trgo-prinske politike m da bode naša gospodarska politika vodena po enot-Sjih načelih. zahtevamo. da se čim-»rei osnuje v Beogradu centralni gospodarski svet, v katerem bodo za-gtopane vse panoge našega gospodarstva. V takem gospodarskem $vetu bo najboljša prilika, da se iz-#oznafo in razgovore gospodarski fcješčaki \z ćele kraljevine. /■ 2. Poudarjamo potrebo pravilne ^retiitve valutnega vpraŠania v zmi-&u zahtev naših in hrvatskih gospodarskih organizadj. V državi potre-jbujemo en novec in za ta svoi denar treba pfaviloma prodajati blago v Inozemstvo. 3. Nuftia potreba je, da se urede državne flnanca Pregleda treba 0 'državnih dohodkih in izdatkih. Dr-iavne potrebščine moramo pokrivati z davki !n drusrhni reditirrri javnfml Hajatvami, ne pa s posojili in tiskanjem parjirnatega novca. 4 Potrebna nam ie produkcijska Jia^istfka ter statistika izvoza in '»voza. 5. Vso pozornost je posvetiti domaći produkciji živil ter v pni vrsti !*agotoviti živež za lastno prehrano po gospodarsko upravičenih cenah, kajti zagotavljena prehrana je prvi pogoj za vzdržante reda v državi. 6. Odvišni domači pridelek mora X rednim eksportom preko mej žara- (fl doseee ugodneiše plsćlfaie bi«-ce. Po mofacttU m ie ogibatt v oro-raetu s tujino kompenzacWdh m po-lođb ta stranilU za ton. da irttiino do zagotovltv# tflgovInsMi pojirib z Inozemstvom. Vsako fospatertko skupnost za avstrijskimi tu otnkimi delelami v obUki podoaavtfct federacije ali mri)* odklanjama Trgov-ske in prometn« odnošale a Umi dr-žavami je urediti le polom trgovinskih pogodb, 7. V svrho olaisanja in pospeše-vanja modnarodnega kupčtttkega prometa nam je treba na važnih ino-zemskih triiščih dobrih trgovskih reprezentantov. 8. Vzpostavttvi gladkega prometa na želernici fe posvetiti posebno pozornost. Reden promet na že-ieznicah in na vodi je predpogof gospodarskoga uspevanja. V Ljubljani je zopet ustanoviti železniško ravnateljstvo. 9. Spričo sitnih in vedno nara-Sčajočih kreditnih potreb je rntjno potrebno, da začne Narodna banka s svojim delovanjem v ccli državi. Ustanovi naj svoje podružnice po gospodarsko važnih mestfh,da pridemo v žiro - promet« do izravnave plačil in do možnosti eskomptiranja. 10. V devizni centrali }e osredo-točiti promet s plačflnlml sredstvi v tujino, voditi jo moralo prvoredni strokovnjaki, poslovati mora točno in hitro ter Imeti po gospodarskih središčih svoje fflialke z vso potrebno avtonomijo. 11. Naša država, ki se stoprav ureja in preureja .se nahaia v težav-nih razmerah. Zato potrjujemo dobro, materielno zadovoljno in svoji nalogi doraslo uradništvo, ki mora ostati neodvisno od vsako-kratnih političnih izprememb. Raje man], a tisto dobro uradništvo, V državni upravi treba mim, staTnosti. politični vplivi je ne smejo rhotitl. Za nameščanje javnih ushižbencev mora biti odiočilna stvarna in stro-kovna kvalifikacila vsenovsod, tuđi v centralnih uradih, nikdar pa stran-karska prioadnost 12. Vsa naša javna mesta opo-zarjamo na rastoče kreditne potrebe trgovine in industrije. Dolžnost državne. zi***; ^^^^^rre vnrave ie. da vodi temelfit račun o prevažni vlogi naših denamih zavodov vseh vrst v našem gospodarstvu. Nujna gospodarska notreba je, da upravna obla-stva odločajo z razmnevanjem in potrebno hitrostjo o prošnjah. ki tih vlasrajo denarni zavodi v obliki akcijskih družb. bodisi da gre za zago-tovitev. bodisi da gre za rvišanje družbene glavnice. Tndi pri snova-nju in preosnavtfanjn obrtnih, knp-čijskih in denarnih podjetit je treba ekspeditivnega in nezamudnega poslovanja. Snovanje srospodarskih naprav vseh vrst v obillki akdjskih družb je na slovenskera ozemlju se-daj dokaj težavnejše in zamudnejše, kakor v drofrih delih kraljevine. Oo-spodarsko zdravo in dobro je seve-da ločiti od gosoodarsko slabesra. ah" dobre in gospodarsko potrebne akcije ne smejo trpetf zaradi novih nezdravih in nepotrebnih projektov. Slovenski trrovd In obrtna zakono-dala« 1. Enotnost obrtnega zakona za ćelo kraljevino smatramo za potrebno, izrekamo se pa proti razSirjenju zakona o radnjama na ćelo kralie-stvo, ker njegova določila ne nstre-zajo stopnji razvoja, ki io fe ori nas dosegla trgovina, obrt in industrija. 2. V industrijskih, trgovskih hi obrtnih vprašanhh je zagotovtti kompetenco ministrstva za trgovino in industrija 3. Za trgovino zahtevamo ohra-nitev In izpopointter obrambe po yac9vifl trgovino trgovoom* L# tako ie motoCf oskmfl »atenn tnov-skenm Mmidalt Ufgwfco wmm* stoinoat 4. Vstfržati Jt oi^Blzacfc v tr-govskik temiifli h gartrnirti ter zvezah toiovsklh grvnriliv In tadrvt s temegn obvezMfS članstva, t pravico ndostnega »odelovan|a v obrtni 9r»vi. Potrebna je InstHvcUa državnii zadružnih tastniktorjjiv v pomoč ta svet stanovddm in gospodarskim ■družbam. 5. Za trgovike potoike }• treba tndi v novem zakotra določil, kl m-gotavijalo tem valnim posredoval-cem v modernem trgovanju moi-nost, izpolnjevati svoje valna naloge. Urediti je rudi detajlno potova nje tako, da ne postane kroSnjar-stvo. 6. Izrekamo se za' to. da ostane-jo trgovske hi obrtniSke zbornice skupno zastopstvo trgovine, industrije hi obrta. Posameznhn trem panogam: Industrill .trgovini In obr-tn je zaroto^tt v skupni zbornici za stvari, ki se tičejo posamezne pano-ge, potrebno avtonomljo. Ođločno se izrekamo proti vsaki delltvi sedanje skupne institucije v industrijske, obrtne in trgovske zbornice. Vsaka delitev bi vodila le do občutne sla-bltve v stvamem in finančnem po-sleda ter bi imela za posledico le oslabitev delazmožnosti in vplivno* sti. 7. Za pospeševanje in povzdigo naše vnanje trgovine zahtevamo osnovanje trgovskih konzitlatov. reprezentantov in trgovskih atašejev na vseh za nas važnih vnanjih trti-5člh. Trgovci, zbrani na vsesloven-skem trgovskem sttodn se ffvo za- vi4ajo 4a. Ie bodočnost Slovertie SMlnraui. l£ « procvitom trgovtee bi industrile. Predpogo] tega razvoja jftatatt v ttfuka—m iobhm. kl 9* nloMno. ZanemaiJtiH, OKiroma sl-stematičBo zapostavljani od prajšnie driave, pHCakuJimo, da nam nov« drlava v tim ozfm ne bo mačaka, ta zaktftvamot naj vlada posveti vso svoto poMrftost vpralanju trgovske ga iolstva, skrbi za to. da v najkraf-Sem časa, kl je moeroč, zgradi nlžie, srednje in visoko trgovsko Šolstvo, takoj da izbere prlmerne moči ter lim s primcrnimi podporaml omogočl, da se Izvežbajo za učiteljski poklič na ten iolah. Pozivamo obeine naših mest hi industrijskih krajev, naj v razume* vanju veiikega časa posamič ali združene snujejo tnrovske sole ter s primemimi podporaml pospeSujelo izobrazbo trgovskega naraSčaja. Trgovstvo je pripravljeno, prl-spevati k stroškom za zgraditev naSeira trgrovskegra Solstva. Končno je sr. Lebinger Iz LItije po daljšem utemeljevanju predlagral resolucijo. ki se obrača proti bla-govnim oddelkom bank, ter zahte-va. da čim prej pri trerovski zvezl začno priprave za ustanovftev centralne treovske nakupovalne zadruge. Nadalje je bila sorejeta tuđi njegova resolucija. ki se obrača proti krivični relaciji 1 : 4. Po raznih intemelacijah in izraženih želfah zahvaffl se je predsed-nik dr. Tran Windischer zboroval-cem za pozornost ter zaključil do-brouspeli trgovskl shod izražajoč npanje. đa bodo izražene misli in v resolucijah vsebovane želje rodile za trrovski stan mnogo plodonosne- | w ***** __*__ #fe#*r jo^jarkotičz Pflsmn n cnIL Pa so danes abnormalni čaši, kaže že samo dejstvo. da hočejo prikriti srednji igrale! dvotnIHvo igro s skandalozno štiliziranimi nodllstk) In se potiio krltiki do solz. da bi kompromitirali, kar so hoteli poveliče-vati. Za Vrazom Cankar. Življenje je namreč nekoliko preveč komplicirano, da bi se dal pregledati njegov ustroj samo z zapleniene ćule kake* ga dragoletnfka, in so gorenjl pojavi prav tako, če ne Se bol), dokument časa in njegove brezglavnosti kakor zaplenjena cola. Pa ostanimo pri ćuli, kf je Se naj-bolj na dnevnetn redu. Sicer je ćula že premalo rečeno, prepričan sem, da bo dobila prej ali slel svoj zaslužni naslov »večne etile«. Tn zakaj ne? Sa) imamo n. pr. večnega Abasverja, o katerem ne ve nihče. s kako za-shigo je prišel do tega naslova; mo-goče sploh nikdar žlvel ni. Cola, »večna ćula«, pa roma že dejanski pet let po svetu in je marsikomu, če že ne resila, pa vsai osladila življenje, In zdaj se ji obeta Žalosina smrt. Ali )e io hvaležnost? Uočetn reci: Zatreti so hoče dragoletni$tvo, veriženie. tibotap-stvo ali kakor se že hnemiiejo še ne-kodrficirani pojmi za to vsebmo. Rodilo se je to rokodelstvo 6b času. ko )e rekla ententa, da je treba osrednje velesile iztrgartl. In ker nihče ne umrje rad odgladn, )e prišla proti tej namenl reakcija. Nemčija in Av-strija sta začeli kupovati po Švid hi Holandski po čem po tem. Tako je dala država vzgled posameznlkom, vlak c«H; te po lepem načelo- da »Iz malega raste veliko«, ie zavrela ta trgovina na obsegn hi blago na cenl. Fn šio je d&He tn bo Slo sooet po le-pem načelu — da se hoče vsaka stvar Izžfvetl. Seveda, amoak kako daleč? Se preče} daleč, ljubi hralec! Sicer res Se obstoja Indija« ali Indije Koromandjje m več! To se pravi: ves svet se uniformira — če tndi ne s čeladami — na ta način, da postaja cet svet en sam velik gospodarski kompleks. Ti boš dajal to, ti to in ti ono. Ker pa so danes vezi med po-sameznimf zrahijane. bo trajala ta omotica ali cularstvo vse do tistega časa, da se bodo ustanovile približno enotne svetovne cene. In kar bo veljalo v Svici tri franke, bo veljalo pri nas tri krone, če bo naša valuta dobra, če pa ne — gorje brakc tebi m meni v tistem trenotku! Pa tu je hitro argument. Do tega ne srne in ne more pritL ker bi vsi noginilt. To pa ni niti tolafba, kaj Sele argument — ht življenje se, kakor znano, ne orira dosti niti na argumente. Oh, samo spomnimo se Cimbrov, Lonjrobardov, Gotov, Hn-nov — kje so? Torei: t argmnenti ne gre, se vrnhno za to k tolažbam In tn je — na videz precefšnja: ko-iiiuiiiKem, Država bo vendar zastavtfa vse svoje moči, đa ne priđe do tega. Hm, đebro, ampak kdo je država? Jaz in ti, oziroma ti In jaz in tretji in četrti itd. In če nas danes zbere đvaj-set. bo v trenutku slftatl petdeset razllčnih mnenj. In koliko jih bo pri trinajstih miliionov ljudi? Praviš, đa je mnogo poklicanih, a malo tzvoUe-nTh. Prot! temu protestiram kot demokrat Iz vsega svojega srca fn z vse svoie duše, ker ne Dnznavain izvoljenih. Pa recimo, da se dam majorizirati ht se vdam sili. ali recimo lepše, pameti. — Kal pa potem, čc se pokaže na nesrečo, da bi se dr.blfo modrih delilcev — a ničesa deliti. Tukaj ne splava po vodi samo apanje na pravično razdelitev, nm-pak tud! na — komunizein. Dober polltlk ie nam'eč tisJ kl ia?cme tok svojega čared-stavnlštvu in smo nekatere točke z vso odločnostjo radi njihove škodljivosti pobijali. Zakon o dvanaistinah te Še vedno na dnevnem redu za bodoče zaseđanje parlamenta in bi se ime! re-2iti, čim bi bil parlament delazmožen. Vlada pa si pomasra na enostaven način s tem ,da izda ta zakon kot naredbo. Vlada je sprejela nalojro, da dela sama s parlamentom, a mesto teza *azi najvažnejša načela parlamentarizma z nofcami. AbsohitlstiČna struna kakor smo te bili vateni v Avstriji. ic zovet začela brenkati. O tem ustavo-lomstvu se bodemo še bavili. Za da-nes hočemo pribiti iz te naredbe samo nekaj točk. Prvič: S to naredbo se de-kretiraio d a v k i vsi kakor so bi!i do-seđaj. Vrh teza pa je predpisana da se morajo plaćati p ris toj bine, ki se plačujejo v kolekih. namesto v kro-tiah v dinari ih, to je, da se ti davki povečajo kar naenkrat štirikratno. Predpisujejo se tuđi različne nove takse, ki se pri nas do sedai še nišo pobirale. Drugič: izvozna carina se mora plačati samo v zdravi valuti. Trerje: Delokro* vseh finančnih dele-gacfi tore! tuđi ljubljanske se zmanjša te en del teza delokroza se prenese v Beograd. Do sedai so bile neizmeme težkoče za vse stvari, ki so šle v fi-nančno ministrstvo v Beozrad in smo bili veseli, da je bil delokrog naše ljubljanske finančne delegacije se pre-cej obsežen, ker druzače bi naše zo-spodarstvo tu hudo trpelo. Gospoda Korušca seveda ni mari procvit našega gospodarstva in podpistije ravnodušno naredba ki pret! hudo oSkodo-vatt na5e interese. Naredba o dvanaj-stmah pooblaSča nadalje fmančneza ministra« da najame posolilo od 500 milijonov m da ž njimi razpolaga. Vlar-da hoče obremeniti davkoolačevalce kar za 500 milijonov ne da bi dobila ustavnoga dovolienja od parlamenta« Kad hočemo še hujši absolnrizem? = Hrvatski --vfban pozvan v Beograd. Zagreb, II. aprila. Pod-ban dr. Franko Potočnlak se je vr-jđ[ iz Primorja v Zagreb in ie pozvan ▼ Beograd, kamor je že odpotovaL = Sestanek katoličkih škofov t Zagreba. Zagrebški nadškof dr. Bau-er }e sklfcal v Zagreb sestanek k»-toliških škofov v Jugoslaviji. Kon-ference so se pričele včeraj. Konfe-rence se udeležujejo pole* hrvatskih Škofov še bosanski škofle Sarić, Ga- rić in Mišić In slovenska Škote dr. Jeglič in dr. Napotnik. Krški Škot dr. Mahnič, potem barski nadškof Do-brečić in skoplianski škof Media so se opravičili. = Italtkunlui koaeđUa z U*. LDU Reka, 10. aprila. V zadnjem času je pribežaJo k D* Annunziju večje število vojakov 35. italijanskesra pol-ka. Tekom DroŠlesra meseca sta dezertirala v Reko dva bataljona z Kodba Pdofiesi kroči trdUa da se to «odi v sporazumu % itaJlianskim vladnim po-veljnlkom. NovodošU vojaki so na Re-ki brez posla ter kvartajo po ćele dne-ve v kavamah. O voiaškj disciplini ni niti jrovora in je popolnoma zatrta. Med tem pa trpi meščanstvo silno pomanjkanje ter je čimdalje boli sito D9 Annunzia. Danes ni niti 20 odst prebi-valstva na Reki, ki bi želelo aneksije z ltaluo, -----*----- Telefonska hi brzolauna ooročlia. JADRANSKO VPRAŠANJE — RE- ŠENO. LDU Beosrad, 10. aprila. Rimski dopisnik »Politike« javlja: Snočnio vest iz Londona, ki poluradno potrju-ie, da se bo v San Remu posvetila vsa pozornost rešitvl iađranskeca vpraša-nja. so vsi krojri sprejeli z velikim zadovoljstvom. Listi pišejo o razpravah glede jadranskesra vprašanja tako-le: Kakor se splošno sodi. bo konferenca trajala samo pet dni, to ie od 19. do 24. t. m. Ne samo iz kratke dobe za-sedanja konference, mar\feč tiidi iz drugih okolnosti se more sklepati, da zadovoljnost rtalijanov nikakor ni utemeljena in da bodo zavezniki odoo-tovali iz San Rema ter pustili jadransko vprašanje na oni točki, kakor na konferencah v Londonu in Parizu. Načelnik pisarne ministrskega predsed-ništva ie že pred tednom odpotoval v San Remo, da pripravi vse potrebno za bivanje in delovanje delegatov. Za jugoslovensko delegacijo so pripravljena stanovanja v hotelu Regina. Mi-nistrskega predsednika Nittiia bosta spremliala minister za zunanje posle Scialoja in državni podtajnik v mini-strstvu za zunanie stvari conte Sforza. o katerem v Italiji sodijo. da je med diplomati najboljši poznavatelj raz-mer v Jugoslaviji. Sforza je bil tud! zastopnik Italije pri naši vladi na Krfu. REKA ALI SKAĐER? LDU Beograd« 9. aprila. Delegat na mirovni konferenci RadoviČ odide te dni v San Remo, da tam z dnigimi I Člani delegacije uvede pregovore o ja-dranskem vprašanju. LDU Beograd. 10. aprila. (Urad-no.) Beograjski list »Balkan« je v šte-vilki od 9. aprila prinesel dopis iz Pariza, v katerem dopisnik razlaza, da se bo menda jadransko vprašanje med drugimi resilo v tem zmislu. da se moramo odJočiti ali za Reko ali za Ska-der. V tem dopisu se pravi, da Ie neki naš potitik v Parizu Izjjavil, da bi bilo treba prej pustiti Reko, kakor Skader. Z merodajne strani se izjavlja, da vlada v jadranskem vprašanju popolna soglasnost, gotovo pa v vprašan.iu Reke in Skadra, kakor je to izrecno na-glašal prestolonaslednik v odgovoru zagrebški akademski omladini. Vlada je vtožila v jadransko vprašanje vso napore ln svojo avtoriteto, da se za naše kraljestvo ohranj Reka In Skader. ker sta obe ti dve mesti naše živ-Uensko vprašanie. MIR MED AMERIKO IN NEMClJO. LDU Washington, 11. aprila. (D. kor. ur. — Agence Havas.) Reprezen^ tacijska zbornica je sprejela predlog, v katerem se proglasa mirovno stanje z Nemčijo; LDU \Vashington. 10. aprila. (D. kor. ur.) Reuterjev urad javlja: Pred-log, da se vzpostavi z Nemčijo mirovno sttnje, je bil v poslanski zbornici sprejet z 243 glasovi proti 150 glaso-vom. Večino sestavljajo republikanci. Ražen teh je glasovalo za pogodbo 42 demokratov, dočim sta glasovala proti dva republikanca/ Posoetooanje glede prehrane In draglnle. (Anketa v deželnem dvorcu.) Hopoidansko sejo gospodarske ankete glede omejitve rastoče draginje je ob 16. otvori! poverjenik za no t ran je zađeve prof. Remec in uvedel razpravo o 6. točki dnevnega reda: pobijanje tihotapstva in drugih izrodkov v trgovini. Poročevalec, načelnik državnega u rada zoper verižnike in navijalce cen, svetnik Kerševan je poda! poročflo o tihotapstvu in pojaSnjeval razne manevre in metode, katerih se po-služujejo tftotapcl v svojih te/nnih poslih. Poročevalec nasvetuje v omejttev tihotapstva: 1. dvlgniti moralo ljudstva, pođn-čiti ga; 2. proglasiti tihotapca državi nevar-nim zločincem la izvajatl iz tega posle-đice; 3. postopa nal proti tihotapcem poir-tična oblast poleg dohodarstvene; 4. kaznovani tihotapec naj izgubi vo-lilno pravico za dobo petih let; 5. ako IzvrSuje obrt, na? s« ma od* tegne obrtni list ali koncesija za dobo dveh let; 6. tihotapci kateri nlso pristojni v našo državo, na) se lzženejo, tn ako se vrnejo m se zopet zasačijo pri tihotapstvu, naj se predajo na prisilno delo; 7. opetovano radi tihotapstva kaznovani naši državljani na] se predajo za dobo dveh let na prisilno delo; 8. 7, fsto strogostjo na] se postopa proti sokrivcem, pomagačem; 9. društva na) izkljnčljo vse tfhotap-ce Iz svoje srede; 10. vzdolž me) na) se ustvari 10 km Sfrok obrambnJ pas, v katerem se stavijo pod kontrolo potnlld tn živina; 11. sodeluje na) narod, drnStva, za-đrnge: 12. psov ot> meli ni lemati! na polje ali t gofcd. O tem prvem detn 6. točke đnevne-ga reda ie predseđnfk otvoril debato in odredit da se bo razprava o drugem de'u, namreč o izrodfdh t trgovml, o verlfniStvu vrSUa posebej. V svojem drugem delu poročfla se Je bavll svetnik Kerševan z Izrodki v trgovini in priporočal nastopne odredbe proti verižniStvu: 1. Ustanovitev urada za proučevanle vzrokov dragi nje, kf bi imel s pomočjo iz-vedencev odločati o primernostl cen. 2. Po oštri kazni, in sicer: a) ako ni pri st oj en veriŽntk ali navijalec cen v isti kraj ali Je inozemec naj se izžene; b) Izgubi naj volilno pravico za dobo petih let; c) ako Izvršuje obrt, naj se mu od-tegne za dve teti; d) druStva in zadruge na] ga Izključljo iz svoje srede. 3. Centralna vlada naj se pozove tn deželna vliada naj % vsem svojim vplivom deluje na to, da se naredbenim potom prepove vsaka terminska kupčija življenj— skih potrebSčln, posebno pa žita ln moke. Tuđi o teh predlogih se Je razvila dalJSa debata, tekom katere je zastopnik Javnih name5Čencev mestni svetnik Qove-kar protestlral proti anketi, ki je Imela na-men, omejiti rastočo draginjo živil in drugih gospodarskih potrebSčin, dočim so za-stopniki trgovcev in tovarnarjev opravi-čevali visoke, vedno rastoče cene. Govornik je priporočal kot glavno sredstvo proti draginji intenzivno delo m povi Sanje produkcije in z druge strani čim večje Medenle posebno z javnimj izdatkl, da se s tem zajezi ugotovljeno pomanjkanje gotovine. Delegat JerebiČ Iz Oor. Rađgone Je predlagal: 1. Trgovske agenture ln komi-sijonaJne trgovine se z ozirom na današnje veliko pomanjkanje blaga začasno odpravijo; 2. otvori na) se v Ljubljani podružnica devizne centrale z ekspozlturami po deZeli, kl na) Ima edina pravico, trgovati s fujiml valutaml. Vse dosedanje privatne menjalnice pa na] se podržavijo, oziroma prevzamejo od ekspoeitur devizne centrale. Delegat vlađni tajnik Detela od Centralne uprave v- Ljubljani Je predlagal, da tt UM vtsokfti lafetom pomnoži ftnanč-na strate ob meli tako, da bo meja za-dottno zastrašena. V svrho preg'anjanja tfbotapstvm naj se posluži tndi detektivov. 2. Begunsko blago se ne srne prepuičati v Izvoz potoni carinarn, ampak edlno Ie potom izvoznih dokumentov, ki na] Jlh izda po dovoljenju podružnice Centralne uprave za trgovinski promet delegacija mini-strstva financ. Nadalje je predlagal delegat Detela še te - Ie resoludje: Predsedništvo dežel-ne vlade za Slovenijo naj deluje pri cen-t tralni vladi v Beogradu na to* da se uVe-ljavijo enakomerne naredbe proti verižni-štvu in tihotapstvu za vso državo. 2. Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo naj sk'iče posvetovanje onih krogov, ki so za-deti po naredbi mlnistrstva financ z dne 23. marca t !. o prepovedi uvoza raznesa blasa iz inozemstva In naj na podlaci rezultata tejra posvetovanja doseže pri centralni vladi v Beogradu revizijo te naredbe. V novi debati o mleku je predlagal svetnik Rohrmann, da vlada v najkrajSem času skliče posebno komisijo, sestavljeno iz strokovnjakov interesentov in konsu-mentov, nai vzamelo vprašanje cene za mleko v pretres, da pridemo do primer-ne^a zaključka. Predlože in resohicije je stavi! pred-sednik na glasovanje, ki so bili spreieti, med temi tndi pred'og delegata Jerebiža o odpravi agentur. Sledilo je poročilo gozdarskega svet-drvmi. Poročevalec je predložil imenom go-drvi. Poročevalec je predložil imenom go-zdarskega oddelka deželne vlade resolu-cljo: 1. Provesti ie takojšnjo organizacijo oskrbe z gorivimi drvrni za vso Slovenijo, posebno pa za večje konsumne centre, za zimo 1920/1921. V to svrho je potrebno pozvati selska županstva, nai organizirajo in nadzorujejo samooskrbo v svojih področ-jih, nadalje ugotoviti produkcijo, porabo to primanjkljaj pasivnih centrov m rajo-nirati, nadzorovati in eventuelno voditi kritje rrimanjkijaja. Delavske moči naj bi se plačevale deloma z živili in drugimi Živtjenskimi potrebščinami. Razdelitev na konsumente naj bi bila koncentrirana in direktna. V svrho financiranja te projektirane oskrbe z drvmi naj bi država zasigu-rala potrebnim mestom ražen organizacije in nadzorstva ter^ pomaganja pri nabavi naruralij za delavce tuđi đenarno pomoč v obliki enoletnih predujmov. 2. DoloćitI Je in zasignrati kontingent v Sloveniji neob-hodno potrebnega stavbnega lesa, lesa za železnlce, za potrebe mlzarske, hlšne ter papirne industrije in obrti. 3. Zaslgurmt! Je preskrbo jamskega lesa za premogovnlke. Pri akcijah, omenjenih v predstoječih toč-kah, se bo v prvi vrsti poslužit! tudl Ingerencije agrarne reforme na vefepose-stva. 4. Ves preostali les tn drva naj bi so odredila za eksport proti zasisuranju ali blagovne kompenzacije ali lastne vmlute. Delegat šhric Je Imenom poverje-ništva za agrarno reformo predložil dodatni predlog: V svrho zaslguranja dobe-ve potrebnega kontingenta lesa Iz velepo-sestev, spadajočlh pod agrarno reformo, za javne svrhe (torej za lamskl les, ta. premogovnlke, stavbnl les za pospeSeva-nje domače stavbarske akcije, ŽelesniŠke praga, telefonske drogove ter za aproviza-cljo večjih krajev v Sloveniji) Je nujno potrebno, da zadobl po glavnem poverje-nlku ministrstva za agrarno reformo Izde-lani ln mlnistrstvu za agrarno reformo svoj čas predloženi nacrt naredbe o izvr-šitvi predhodnJh odredb za priprave agrarne reforme zakonito pođlago. Po Istem principu na) bi se postopalo začasno tndi pri oddaji lesa Iz eraričnih gozdov. Ing. Ante RužiC je predlagal, naj ostane izvoz drv prepovedan in naj se Izvaja glede te prepovedi potrebna kontrola. Predlogi so bili sprejett S tem so bfle oficijelne točke dnevnega reda Izčrpane. Zastopnik Prekmurja župan Sever, je eksponiral gospodarslcl položa) m tc£n)e Prekmnrja ter predlagal sltodeče resoludje: 1. Ker ubožna akcija no more pre-skrbeti vse potrebne, v poStev pdhajajoče sloje z Življenskiml potrebščinami, osobito z mllnskrrrri izdelkl izdaj vlada naredbo, s katero naj bodo propordonelno primorani vsi -bogatejši posestnild (producenti zida oddajo poljske produkte nepreskrblje-nira slojem, osobito rovežem lastne obči-ne po najniži i ceni, ter naj se vsi oni, kl rajšl prodajajo tihotapcem ali navijalcem cen, kakor đomačim potrebnim revežem, proglase kot tlhotapcl. Nepreskrbljenl sloji, to so po deželi Itak po večmi te kmečki delavd. pa naj bodo doHni pb nlzki ceni opravljati poljedelcem poljska, dela. 2. Naj se organizira potem že obsto-ječih aH $e snujočlh se gospodarskih za-drug, katere smatra ljudstvo kot eno naj-važnejših panog za pobijanje dviganja cen, nakup življenskih potrebSčin pri producentu in i ih potom teh zadrug ali njih centrale^ odda delavskim konsumnim društvom v direktno oddajo konsumentom. 3. Zoper tihotapce, verižnike ln navijalce cen naj se uvedejo veliko strožje kazni, nego so dosedaj v navadi, osobito obeutnejše denarne globe in Sudska sodl-šča (batine in sramotilrti oder). Od zaple-njenih predmetov, kl se odvzamejo tihotapcem, naj se ena polovica ne odda one-mn, ki je tihotapca ugrabi!, marveč naj za pade ta del blaga v prid revežem dotične občine, kjer se je tihotapstvo godilo. 4. Naj se politični oblasti v Oor. Rad-goni dovoli izdajanje prevoznlc v svrho mletja v mlinih v zasedenem delu rađ-gonskega okrajnega glaavrstva, ker m đQ-sedanjim sistemom, da Izdaja te provozni-ce odsek za rehrano v Ljubljani, hodi pre-bivalstvo prehranjevalni katastrofi na- f sproti. 5. Naredba o določitvi mlevnfne v raM-nih naj se izpremeni v toliko, da se kmetskim mlinom dovoli tudl za naprej jemati plačilo v obliki običajne rneric*. 6. Naj deželna vlada poskrbi, da bođo poklicani oddelki deželne vlade obračari večja pozornost na Prekmurje ter ga go- j spodarsko oskrbeli do časa, dokler st ne bo moglo samo dobavljati potrebne gospodarske, življenske in druge potrebSčine. i PospeŠi nai se izvrSitev agrarne reforme, j ustanovitev kmettjske sole v Dolnji Len-! davi; s tem se dvigne produkcija m zasf-| gura za MIžnJo bodočnost preskrba Slo-\ venije in Prekmnrja. Osobito naj se Prek-| murju nakaze večja množina manufakrur-1 nega blaga, usnja ln živfl, rešl vpraSanf« sajenja tobaka, kl je bilo Že pod mađžar-I sko oblastjo dovoljeno, naj se reŠI denar-\ no vprašanje in poskrbi za primera! trg za * produkte, katerih ima Prekmurje £e dane« ! več kot jih potrebuje. (Živina, osobito ple-\ menska živina, Jajca, perutnma, sirovo \ maslo Itd.) !^ j Na vprašanje zastoprrfka wnsm frgo^-| skfii gremijev dr. Mohorfča odgovara ; ravnatelj prehranjevalnega orada đr. 8*-! nekovič glede prehrane: Prehrana Slovfc-: nije je zagotovljena, ako dobtmo đovolj ; gotovine na razpolaganje. Blaga Je đovoU | v Banata in Đački na razpo!agan)ft, ttam-reč Žita, koruze in llvtae. Ce dobhno Av volj denarja, borno preskrbell Slortiolo ^ stavljene predloge, zmJdjnČU cahtfkv **•' hvalivSl se vsem detegatom sa vtčntiob delo, nadalje zastopnfleom hs Bona Slovenska vlada bi bila prtpr«vf)«ut li n#-gla$al predseditfk, stopiti v stflc s đrastmf pokrajteskirnl viađamt ćm te «fcBpn> «kre>: ne potrebno za omejltev Tvileojft kl vzočnemn sastopnUra oentrahie MmbQb »»-spektoriu dr. Baltlčn m ga pred, nf «6» roči rezultate ankete mtnlstrttn • prak nfo. da M se tuđi v Javnosti defo*mk> T' zmislu nasvetov ln pređV>fOT aok*te> W. predsednik ob dvajsctfh atldjuč^ tnfc)el» ___________________________________________________________________________________________________________ ' ■■*■*< Ustanovim zboro-Dfliife zoeze trgnu* : shltagremfleozaSlo-oenflo. V soboto popoldne ob 4 m h *ftt + dvorani mestnega maglstrats ustanovnl zbor gremijev trgo^rcev m trgoTSldh «fc-' dru? xa ^lovenlio. 2boro**nte ;« ot^^ffc; predsednlk pripravllarnejra odboru t. E*-' bal kl Je konstatira! sHepCnoci, kv fc bilo na zborovanjn sastopanlh 15 gremUtr in 16 trgovskfli zađrug. Predsednlk Je ppj zdravil na to navzoče zastopnUn rmzšffi uradov m korporadj tako: vladnega tajnika s. dr. Hubada, ld je sastopalf pređseiaV stvo deželne vlade, kot zastopnlka trgor-ske zbornice predsednika g. Kneza m tt>-nika g. dr. \Vindlscherja, zastopnlka obrtne oblasti g. đr. Ftuca, zastDpsIk» rrece lndustrijcev g. D. Hribarja bi Ini. Šokljet* zastopnika zemaljskega saveza trgovaca f Industrijalaca v Zagrebu, predsednika g. burSklh cesarjev in cesanc. Iz z«o-dovinskih ozirov se je notranjost gradu kolika* mogoče ohranila v preišnH opravi Min. Hribar nas |e imel predstaviti prezidentu. Cakamo par tre-ntitkov, pobočnik odpre vrata in prezident Masaryk stoni pred nas. Radostno smo ga pozdravili z na-Um: živio, Zdi se mi, da se nf skoraj nič iz-premenll: nasmeh, hoja, geste— vse mi ie ostalo v živem spominti. Neko-Uko boli posivel je. NI čađa. A dingače tsta živabnost, naravnost ne-prisiljena finesa. On ne ljubi formalnosti: ugodi Jim, kolikor zahteva okolnost; znano je, da ne nosi niti fraka, niti cilindra^ in vendar čntiš, da stoiiS pred reprezentantom države, pred možerru ld je izvrSIl velika dela, pred duševnim voditeljem, ld je tako ozko združen z usodo čeha-slov. nadoda. 4 Min. Hribar nas predstavi v kratkih besedah in na to pozdravi San Maijuovtf predsednika v Ie-mm Zđai io krt«5* Marnim — joki — *m «w> š9 w+ koliko izvozili, ravnokar sem pod-pisal ustavo; ko bodete rudi vi bolj na trdih tleh, bo bolje. Kriza bo trajala Se eno leto — treba bo dela, de-la.c Radostno nam je sporočil, da mu je brzojavi! Wilson. Hoteli smo ga navesti na pogovor o Primorju. »No« Je rekel, »tuđi to pre-magate.\Jaz vam bom z ra-dostjo pomagal. Ako me po-kličete, prid em.« NaS razgovor je trajal več kot pol ure. Zame je bil to najlepši trenutek naiega izleta. OdSli smo po stopntctfi navzgor ta smo počakaH v lepi sobi z bogati-mi preprogrami: skori okno s£* Je svetila pod nami Praga v pomlađ-nem soinctL Kmalu Je prBIa med nas prezidentova hčerka dr. Alisa Masa-rykova. Znane Je, da Je bila zaprta, ker Je MI njen oče odšel v tnifna Alisa Je zelo inteligentna žena, kl se Je že prei mnogo zanimala za sodal-no ni humanitetno dela Tuđi zdaj dehije na tem poUil V raz^fovtiru z naml Je Mla vesela, Uvrtffir te pre-prosta: zaaHnala se Je za Mla »nra- ■■.-,-, ■' ■■ - ■ ■ • t ^ Bila je že ena popoldne, ko smo drdrali po onih lepihovinkih z grada proti mestu. Popoldne ob 5. smo bili rovab-Ijeni na čaj pri min. dr. Đenešu. Dr. Beneš je poleg Masaryka na Cfe-škem zelo popularna oseba, sa] Je vodil republiko od njenega početka kot minister znnanjih zadev. Na prvi pogled spominja na našega đr. 2er-java. Poleg nas te bflo povabUenlh Še nekaj čeških gostov, naših znan-cev. Pri čaju in zakuskih so se razvile živahne debate. Med tem Je pri-šel med nas tuđi prezident Masaryk. Ostal fe pol ure v našem krogu: razgovor $e Je tikal vseh naših kulturnih ln narodnih vprašanj. Zvečer Je bil v stari »MeSSan-ski besedi« jugoslovanskf večer na čast prezidentu Masaryku. Bili smo skoraj ntntjeni od dogodkov tega. le-pe« dnćva. Dvorana Je bila pobia našega đSaltva to čcikega občfn-*ty* Vrstill so se govori, htame, pAmi Prot Bozo Marković se ie sporthtjal Masarykovega ddarta fiaieoi Jugu. Poteg uafaita d&riBceini Azbora Je n ku g. Cedorall Plavšlča, zastopnika s*V*» as trgovc«v v Vklkovrtfa g< OrOSa, za-»topulka dntltr* Frgovotv e ŠiVlU v Z*» *rcbu todpredeedi&Uta g. Zatluko* kasto*, alka tridobitvtne trgovske zadruge v Ljubljani predsednika g. Medena ia sastati alka »lov. trsovekega društva »Merkur« prefeedntka g> Lillega i* tajnika * Oolo* ba. ~ Na to Je poročal predsednik pf*-l*revijalbeta odbora o dela tega odbora Str t dalJSem sovom zakttvai odstrani* Sav dežetaih mej in iaročiUV trgovine fe» jgltimnim trgovcem. Za njim je noadrtvtl sđtororvaiaje V imena trgovsko obrtne fcbot* alat g, dr, VVindischer, povdarJajoC po* m*L skupne orgafiiaaoije in sahtevajoft Okn DUiJo zdruiltev trgovsklfe ors&aizacU v ftail kraljevini« V imenu zime lndustrlj* oer je posdravil zborovanjt predlddnlk |. Dk Hrfbar, laraiajoč tuiilte industrijcev v Sloveniji in povdariajoč potrebo, da priđe potom tiatanovitve *v«£* gremljev trdovcev do &m ošjega stffea med trgovci fn industrijalci* KcmCno je poftdravil »bo* rovalee fte predseđnik aemaJJskega tavesa trgovaca bi industrijalaca g. Pilepić, oCr» tajoč današnje politične razmere in njlho* *t> nevsdriljlvo sta!(S£ft» Vsd ti pocđravi so bili iprejeii od sborovaloev m bornim odobravan jenv PreČitana in »preleta je otlA na td Ile-dtče brzojavka i Njtfgovemti kraljevemu Viso&instvu preatolcmdsiddnlkfi Aleksandru Beograd. Na občrttrrt zboru iveie trgov* sldh gretnijev ln sadrtig V Sloveniji sortno trgovstv© H ćele Slovenije prosi Vaše kraljevo VtsočanetVo, da blagovolite Spre-jeti fsraz nale u danosti* Zveza trgorsktll grem!)er ifl aadrujf ia Slovenija Sledilo je Ujniiko porobilo g. Mdho-rtfa, kl podaja s'lko dela pffofavljalnega o&oTa te katare te raavidf, da šteje fvf m trgovskih grcmijev ln zadrug ra Slo* vtnilo do dines ft 5*81 članov. Čitanje 3V«tfiih pravil se Jt opustilo In so se ipre« i%U od vlmde fe potrjefla pravila. Pri na ta vrleClh ee volitvah iavoljen Je bi! sit* Mi tdfc* ttMMM mm tiiimabUt Načelnik g. Ivan jateCra illfreval Ljt*» Utta), prvi podnih laik fra* ZttaJ »U LjttbUan* okote*), dragi »OdMotlafc Rudolf Strnu** (gremij Celje), MtH toeV načelnik Vitko WtUti remln|evalni predloft, da se slcer voli odbor u dobo treh let, đa pa vsako leto isstopt Ia odbora ena tretjina, ki se kompletira na to Iz SfrSega odbori. Za kraj prinodnjega obd* hega zbon se doloCl Maribor. Konfino je bila sprejeta soglasno elede-5i fe«oluclta: Zveza trgofvsktn gremfjev In zadnig si Slovenljo naj »topi v stlk i or-Canlzacl)aml rrffovcev v vseli pokrajtnah flASeitfl kriljestva v svrho nstanovitve osrednje fNfOvsire or«:anlzacl|e ca četo državo. rVedSednflc |e ob pol Š. cvečer po konstatiranju vesele** dejsfva, da se fe nstanovra ta tfgovsM stih tako nujno potrebna Zvtti mi)uCn rborovanje. Dneune oesfl. V Ljublfani U. aprila J920. £^~ JurfđfSita fakulteta ljubljan-$Kć anlverzo se otvori v ćetrtek 15, aprila ob 11. uri dopoldne • preda* vanjem dekana t© fakultet« prof dr» Leonida Pitamica o »pravu in revo luclji«. Td predavanje, kl se vrti V fcivSI đefetnožbofSkl «bofnicl, Je lav-tifo Redna pfedavanja na Jurhflfifil fakulteti se pričnejo ZA Vse semestre n potiedelidt 19. aprila. — Tako Je treba đelatt! V ftm!. NaS poslanik v Praffi. ff. tnitif-^ter Ivan nribar, je đospel danet 9 LJubljano h Beograda. V Prago se vme lele v nekaj tedrrfh, kakor to javljajo fieSkl (isti. — V rudnflttii v TrtoviJaS 90 ra-Wl delavcl kakor nam t>oro£ajo ta-nteljivi (svtittfeUl 1« Hfaitnlka« s oa-stvnrj rezltttneo. Vxrakl ulio tnitiL zdi pa st. da bnajo vrsta vmei koma-mati. . -^.-s. __^ tf Mi đa namtravaje flfeleznlihnil oro-lAufitl 2e te dd Mieralno stavko PO vsefa Seleznicah. V koJtkd ddsčnfiriajo fl vesti Utlni nismo mwtH doftnatL — Afera Sohittldt - Zabferow» Na vzkllc dfŽavMM pravdnJk« i* V\W deSetno «sodit£6 svfSalo tiem* Skemti ariitokratti Tt. Sćhmidt-Za. bterowu ka«n od Mtih dal na de#ot đni stroir^a zapem, k«r J6 r*2đUdU JUgW5lov^5tceW v^6}akš. — Vttlavttost potetfi flstov do» vflliUe Ajlh pHstojbla. Oled« rdjav-ftogtf Mtfiih listov J« mljiistrštvo sa liotfin)* iadtve odredilo, da vtl)a tfOtttl Jllt nbfmiltio ia viodo* b6t » kaUf6 i» bit UsUtliett ter se more rabiti tuđi ia VeCkrstna potovanja. — V tem je le ddna olaflavi ža pohiJoCe obflnstvo, kajti dosie] so biti potni listi veljavnl ie za enktatno potovanj«. — Ministrstvo je dalje Odredilo, da mora biti potni list pri vsakokratnem putovanju vi diran od oblasti, ki ga je sestavils osfrortia od politične oblasti stalnega biva« liše«. —Za iidajo potnega lista in ta vsikokratnf vitum se do nidiljnega pobira priatojbina 10 đinarjev (40 kron). — Pttdestlkfoftakl fn dr^stt« krouM Miikovcl u Dodo zameti)** rali Mtno se do vitetega is. maja t.I. in prettetiafo po tem dnevu nepreklic-no biti sploSno piačilno sredstvo na tiaSl 2emUf. Zato ponovno opozarja-rfto občinatvo, da so pohiti z same-njavo, da tuđi eventualne faJrifikate odda menjujočfm Maealnarri, ker po 15. maju t I. se niti felzifkati ne bo do več odvzemali. Tuđi se prošnje za isjemno naknadno zamenjavo ne hodo sprefeniale. Do nadaUne odredbe ostanejo radi pomanjkanja novih malih bankovcev v prometu samo Še kronski banko-vcl no 10 K, 2 K in 1 K. Vsl dru«! kronski bankovcl p« prenehajfo po 1& malu t L Mprt* kllcno biti sMolno otačOrto Srodstvo ni 01 #mlHi kraltestn Srbov, Hfva* tov in 8lf)ve*M»#v. — Z Jntne leleznlc«. Po poro-čilti generalnegra ravnateljstva južne Šelesniee i« podguverner toCredlt Fon-ciere de Prince", Regard, priiel na Dunt), da bi koi sastopnflt Assodarlon Nationale spremllal glavncga ravnatelja |užAt fetetniM dr. Palfa na potu v Beograd. Ko bo dosefen spofasum t Jnmslovansko vlado, da b! se nfttvanl ptovizorlčetl feiim, v katerega sta avštrijaka in ogrska vlada ie dali načelno odobrenja se bo provicoriftii režim takoj avedel. — Nacrti z* zgradbo palačo »Tr* bovol)ske pronoKokopno družbo«. Kakor Io *naoo» Jo raspisala trto* veljska premojjokoona družba nate-ČtJ Za najbollSe M&rtt za zflfradbo projektovane palače ob vokalu Alek» sandrovo ceste in Oledaliike ulice. V dotočenem roku Je bilo vloženih 10 projektor. Izmed teh Je bilo 7. kate-r* )• proglasila iurv za upoStftvanio vredtte. Jury Je priznala orvo nagrado V Hietkii 10.000 K g. arhitektu fnžćnlriu Leoliu Duki ću v Ljubljani, drugo nagrado v zneskn 5000 kfon &. sUvbdniku fn arhitektu Ko* manti Tf eotu v LfvbUanl In tretjo nagrado v meska 4000 K g. arhitektu Vladblavn Lmudl v Sarajevu. Nadalfo se Je sklonila da to ruJatpita dva nadaljna nacrta, katerlm se sbor ni priznala nagnula, m odgovarati svojemu namennf trn raesok po 2000 fcroTu Nacrti to avojčas tepo^avfjo na ogled obČlnstvu, Kakor Čujemo* bo »Trboveljsfca prtcnnapokoiMia družba- v aaJknHlotn fintu orftela s zgradbo svoto palače, v kstert na-mesti v prvi vrsti svtrfo urade, ▼ drugi vrsti pa poskrbl v svojem po> slopju tud! sa notrebo* stanovanja svojemu urmdniftv«. ~ Notal nsisili—ML Te dnl }• •otavfl a« bunalskf o«tf do^kttv g. SMMtfltti £ttm OrMitlHla, bhriega folfoletnefa ljubljanakota lupana tn fl?a poeval, naj te legitimira. O. ravnatelj je v Ljubljani tako znan* o»»» ba, da g* poina vsako doU. Clovek bi torej tnSslil« da ga poftnaio tuđi do-toktivt. Vrhu togm pa tudl 6«stitljivt osoba di tunanjost te. ravnatelja tn Mvfega fopnnaf izklJuCuje vtak tom« da bi Ml verižnlk. tihotat>ec ali mor-da ie ćelo kak nevaren nolitifinl pre-kucuh. Zdi se, da vidl)o naši detektivi v vCakem poStenem Sloveku H-hotapca in vsiižnika, da bi m pfljeli sa vrat prave tihotipce in verižniks, ki se svobodno in neovirano šetajo po mestu In ki Jih pazrut vsak LJub-ljančan, to jim pa n« piihaja na miaeL — Odprav« poštnlli zavltkov. Da se omogootudanskih uradnih urah sprelemalt Iste le v omeienem Stevi-lu največ po 3 od nosameznih strank na dan. Stranke, kl predajajo poSti naenkrat po večje šievilo takih za* vitkov, morajo iste oddati na poito le v d->pnldansklh uradnth urah do \2. ure. Občlnstvo prosimo, đa se po tem ravna in v lastnem Interesu pre* dala take zavftke le doooldne, da se s tem omogočf odprava Se isti dam V popoldanskih uradnih urah za pro-RO Ljubljana - Zagreb - Beograd predani takl savitki se morejo le redko-krat isti dan odnraviti in čakajo sko ra| 24 x*r na deltno odnravo, — Stavka osooja stovenaftt opere. Vsl Člani opere in opereti tdr vsi uslužb«nci opernd«a ulidalllča 90 od-puščenL Vti so prijeti obvestilo direktorija* v kaierem lim naznanja, da ji nadalinji d#lovanj« ooerneiri elo-dalilfia vsled ttavk«, torej >vte malor«« onemotofigna da m aakilaSiiM seto* u In da te ponodbo rseh naitavUsa^-ost opornoga In operetnega glodalica razveliavUaio. 0 tem se le obvestilo tuđi poverjeniStvo za uk ln bogočast-je. -^ Uprava kraljevetra slovenskeara fviedatllča bo 01 skuSala otvoriti (Hm preje novo sezono ter skienila stoDirl v pokajanja s člani. ki bi reflektirali na sodtfovanie. — Zattpni mmamk konmnistoT. V hotelu »Tivoll« so včerat oocoiđne priredili komunisti zauDni sostRnek. na katerem 50 razpravljali o politICnt tak-tikf stranke, o onranlzacUl In oropo* ?andi za »Dclavsko SocijiUsrJSno stranko«. Shod ie bil razmeroma dobro obiskan. ^fa sestanfco se fe oficijelno nrmrfasila stranki komunistov ža neodvisno Iti samostolno delavsko socliaHstie*no stranko. ZveČer so komunisti oHređilt v »Tlvotl« banket ka-teri fe bil malolteviltio oblskan. Kot se vidi, tudt knfnunisti ne morelo fl-vetl br^t »banketmr«. — Sol otfđe"'a mfnlsfrstva tnw-vino hi industrijo sekelfski svetnik đr. R. M a r n, ta teden no sprHema strank, ker Je *lu£beno odsoten v Beogradu. — Privatni namtičencl #0 imeli v soboto shod v Mestnem domu. Na shodu to sklftnlll, da ima poseben sbor zaupnikov sentavlH kolektivno noto, ki se predtoži lefom; ako delo-đajalti ne u^odijo njihovim zahtevsm, pravifo, da bodo posnemali Mnribor m stavkall. Sodmg Tokan je obljubil solidarnost vseh dragih strokovnib organizacij. Ptrpttuum mobile; trfo-vcc »ne more iihajtu'% trgovski na« meščenec istotako, zato rastejo cene. Mi pa iklicujemo ankete in se posve-tojemo. kako omeflti đriginjo. Ulpeb Je — novo povfftanje cen, nove u-bttve ln nove ankete. — Nai parlament so mora selltL Kakor }e znano, sborute narodno predstavništvo v v^Vkl dvorani kra-ijevsltetra dvorca. Ker orlčno v krat-kam dvorec popravljati, kt te v boflh okrosr Beograda vsled soVfa^fte^a bombardiranja hudn troel. se bo moralo narodno predstavništvo preseliti. Zgradi se tačasno poetoole n na* rof\io predstavn^tvo v blizini »Ma-neža« na mestu stare konienlSke vo» jabiico, ki so Jo ie začell oodfratt. ■•- AtrierlHff listi d raxnwrah v nrseden«n oranlfa. K temu članku, ki smo ga podali dne 9. t. ih. po član* kih v »New Tork Tim^s« fn iCM-cago Daily Tribune«, bodi 5e ome-njeno, da so ga po navedenih dveh Ifštfh ponatisnil? tudl skoro vsi drugi žasnfki v Zjedinienlh državah fai da je vsebrtia Vrbudila 00 Amerlki vse-občo senzacilo in čuvstvovanje za nas. Ceprav ni mnogo. Je vendar dobro in prav. Italija le izdala za šVdft} fH-oMgifiđo V A«»Hkf tnllijo-ne — ftrilitoitt, M s6 blH 6cAočm\ a flakitp iorovi^ačiieg« Nin *a Str*-dajoče v Ttaimt — ▼ VmmM dolrt ft nred fednl ■Htm. Jurti RobnlkniM *la- M ^^S^LS^ ******* **2**i£* gaf!« Pflfcojnlk fe Ml, eden naftaiiovltel ■ im noeeettlkov v SoKavi Dobfi oo* kMoa Lonrtke Mtae le bila nlenov« ▼a uurt Pokojirtk je m svoH oritttiat nos« dovel 1» v*H/SivtngH doltaL Bfl le atip^ slovemlni kotentna^ W je nstl rtrrbet ta to, ot sejrLortrskl tfolM lit uunevdll nemikl fhfrti« Ko le se uoesBwK» so wn ifenct venu* Jat veiOu) vbbu^ 4a li flm mdal od • »volite tveia potrebno ttavbis* tk egradbo nemšklli planinUdb posto-Jauk. Moi le vse te oonudbe odlomio ui stalno pdkuuUaL Turisti kl ao prihajali v Logarsko dolino, so pokojnika dobro poznali. Vsl mu obranilo Drtjttefl spotrUn. — V Mmftkorm j« prevsel v ondof-nem Narodnim domu ro«tavracUo C Mlako Košić, doteoUrni restavrater v Trstu. — V manje ta ravnanle. Podpl-Sana 5Va fadi prevelike zaposlenosti primorana tem potom oblavltl, da V stanovanjsklh zadevah niti v svojem stanovanju, še manj pa v svojem uradu ne moreva sprHemati prav nobene stranke več. V sosvet pri držftvnem stanovanju tirada sva poslana kot zastopnika hlSnih posest-ntkov, stranke na naj se obraćalo direktno na ta urad. Le v fes nujnih, posebno važnih zadevah se dotlčnik lahko obrne na enepra cA nalu s kratkim pisanjem, nikoii pa ne osebno. HiSnl posestniki ~*» dobe. kakor znano, potrebna pojasnila v nali đrult* veni rrf*a«-n? >n1n^b!titrm'a nt?ca §t. 4. ob 7. itri zvečer. Ivan Prellh, Jo-sfp Pire, člana sosveta pri državnem stpr.ovaT''e^rtrn nrađ^i v T^ib^anl. \ — 2opet so nan presenetlll s novim poletnim časom! Kar od danei na jutri 10 nam ga gospodje narcko* vili. Vprašamo polni začtidenfi. 1» kt-terih nzlo^ov Se ]e to zgodilo ? Živimo v agrarni državi in taka država ne po trebuje „novega* Časa, navadni solnčni Sat je 2a nas najbolj primerenf Novi poletni čas se je baje oiredil v prilog dela in Itedtnja* Dvomim, da bo svoj namen dosege), taj se je vpeljal osem-urni delivnik in delodijilci vsled tegi Itik ntmijo priložnosti, da bi itedih 1 raftvetljavo, ker bi tud! po starem času ne rabili več razsvetljave v svojih obrartih. % , Pl. V. — Opororfla Cenjene naroč-nike našega lista, ki še mso poslali tapadle narOčnine ali doplačila u april, prosimo, da to store kmalu, ker se bode zamudnlkom Irst nstavO dne 28. anriia t U — Dljaškl transport na čeho-SlovaSkO oddide dne 14. aprila ob 4. uri zjutra] 1 južnfga kolodvora ln se priklopi oiebnemu vlaku na Dunaj. Ukrcavanje je možno tt večer preje vsem kolegom, ki žele prenočiti v va* gonu. — Slovenska dijaška zadruga v Pragi. — Zlobno poikodovanje brzo« Javnih In telefonskih naprav* Brzojavni pazniki javljajo vedno češ^e poltnemu ravnateljstvu, kako Ikodo povzročajo poštni fn brzojavni upravi dan na dan šolski otroci in tudl Od* rasli s tem, da Iz razposajenosti, pa tuđi iz zlobnosti pobijajo s kamenjem porcelanaste izolatorje na brzojavnih drogovih. Zlasti se to pojavlja y ko-fevskem, kamniikem in krsnjskem političncm okrsju na brzojavnih prO-gah med Žleblčem in Ribnico, med SodražicO, Lolkim potokom, NOVO vasjo in Loiem, med Posavjem in Kamnikom, med Kranjem in Tržičem ter med Kranjem in Kokro. Ves trud to omejiti, Je bil dosedaj zastonj. Za-loge izolatorjev gredo b kraju, novih pa za tedaj ni mogoie nabaviti. Ce bo ilo tako naprej, bo poitna uprava prisiljena v dogtedneffl Času na neka-terih prsiti ustaviti brzojavni in telefonski obrat. ODCinstvo ie zato v državnem in lastnem Interesu pozivija, đa iz svoje strani s primermm pod-ukom in svarilom delajo na to, da se v bodoče prepreci Skoda, ki te na-pravlja na brzojavnih napeljavab. — Dbnnflairska dela V Ljubljani. Pred kratkim so naznanili ljubljanski đtmiiikarlt po ltttffl, da bodo PriCeli s 1. aprilom 1920. z delom po okraiih. Mestnl majtistrat kot obrtna oblast razjdaia uradno, da le sicer instruk* djsJco postotmflie s proinjo dlmttikaN ske zidrujfc, zadevaloč razdeiltev me» sta v dimnikarske okraje, v tlru, da pa do danes tosadevno §e nt ntfmar definittvneffa nkrenjanesra in da ie vsaka samolastna teprememba vtUav-ne^ra dlmnikarske^a reda od strani đlmniktfjev nedooufetfla. Ljubljana tvori slefkoore! Jeden sam đtmntkar-skt okraj tn Vsak triSflf tosnođAr Im« sfejkoprel nravloii, rfbritl si I2med dlmnikarjev, etabliranih v meshu 00» IJuboetra dimnlkaiia. Tozadevna na-tanCnelSa pojasnila dobiti Je po potrebi na m&ffistratd* _ — L Šahovski ttrnir svetovnlh mottror t Jnsosfavlii na Bleda 1920. Poroča se nam: Na čelo gibanja stopil le naš parfSd delegat stalni blejskt letoviSear đr. Oustav Ore-jrorln. Uabljanskt Šahovski klub do-ločfl |e ndposlatt Informatorle o stor-Jenih sklepah tn fondlraniih v Zagreb, Beograd, Prago fn m> tamkaiSnJih fnednarodnfh Šahovskih rvezah v Poljsltov Skanđinavlio, Đrftanijov Belgijo, Svicof Nem(5ljr>. thmaj ter dalje krog semeUske oble. Kooptiral Je odbor Ie gg. tnl Vodootveca, Ra- faela Thalerja. veleposestntica, In te«. Vairaja v LfibUanf. Nobena tek-ma ne drvio«! državi totnto dobičlra, tekof ianovskf ttimtr. ker traja ti-iftod vseh telcen^naM^lfe 4 do 6 ted-aor fer šahtova rtajmaiiJ prlpfnv« Za Io 04 treba subvencij. k iftcrth tov to treba« Šahovski tnnitr n* trcA tuđi pod lokavostlo vremena. Prav radi tega bodo val ugledni Blejci se radi utesnili za ono dobo v prid ndfr-Ie£enc6m tekme (n ooro&valoem. — Mešano eođliče ta vojno s* deve. Na podlagi člana 304 mirovne pogodbe t Notacijo se to oinovalo posebno meiano šodllče za sasebno-pravne zadeve. Kraljeva vlada Io do-ločila za čtana tega sodlSSa vseufif-iilčnega profesorja dr. Dragoljuba Arangjelfnoviča, — Trgovska rvet« % Arttrfci Nafa država namerava Dostaviti tr-govsko vez z AvstriJo na drugačno podlago kot so komnetizacljske pogodbe. Zato Centralna uorava za tr-provskl promet z inozemstvom, fjt> družnica v Ljubljani tte Sprejme vie6 vplafiil na račun kompenzacljske pogodbe 180/SHS z Avstrlfo. Do pT#^ klica se sprejema denar Ia sa zđrar vila, kemikalije, ogliikovo klslino bi elektrotnrinfčni materffal — Posebna aodAča t>rć# vertf« nikom. V mintetrstvu sa notranje stvari se pripravlja predlog za ministrstvo pravde, da na1 se tedela na-ht zakona o osnovanlu rjosebnih so-dt§č prve in druge stopnie. Tvorili bi Jih en sodnik in 4 porotnikl. pri kažnjivih detanjih, za katera ie doloCena 7ar>orna kazen nad pet let, pa 3 ftod-niki in 4 porotnikl. _____________ Sela upravne*« odbora »Narod-ne tlskamea le v ponedeUefc ob li. Knlfnra. Tačetdk slnkmlćiMS« koaotHa U fod- no ob 8, ne pi ob pol 3* kftkor le bilo objavljeno. Slavno oMInstvo u nalvijitđ-nc)e oaproli, d« nravččaao iaMđt pto> stor«, ker šš med Ifvalatijtai đobodl tt-kleflijo. k »Ols^tMi Matica«. Opotafliffl* dft m vrli današnji koncert ta. Lovletove to Golieve ob 8. po starem, ottroroa ob 9. po Bovem lietju. k MartoMtno ftodiHi^ Neđelja, 11. aprili »Obu« maert« ob 5. pop. Torck, 13. aptfa »Obutl maCek« ob 8. popolđnai Cetrttk, 16. april« »Obutl mafiek« ob 5. po» poldne. K stavki ■fedtlHk««* o4ob|a. Prcjeli smo in prlobčuiemoi Na pojJagi odredba ifilfiistrstvm prosvtt* R 13767 in odredba finančnegt miniitritvi it 13691 a dae II. februaru 1020 Je Slovtnsko fladJUlSdt podržavljeno. runkcMt t & upravnika Je pftvz«! g. dr. Lubae. Dr. Lube« je na^r»vfl proračun o finanCnlh potrebab obth cledft* 11U ttr ta predloill mlnlstrttv^i v Đftotra* du. V Um proračunu le vpožtrvalofi faato^ 60 driglnjo bornilral vll je sala za v»a diodi«. Ktr M ttei pa odmara dokla4 !• dodll gospod upravnik od minlstrstva ns> tančfla navodila tn odrtdb«. Mfntotrstvo je dovolilo 2a obe aiedalli£l mavetee tub* venei)* okoll 132.000 kroa. 8 ton cnt> skotn Uf z dohodkl prtdstav m morala obe gleđalilCt vzdrfevtu. Na podlagl tta stoviik so ie nCela tudl nofijanla 1 O€ot>» lem. Dotadanji prejetnkl Clanov sbora i rtesečttimi (Sokladami vred 10 niaiall MO kttou ta moikt 1090 K. Uprava Jt ovldtla, da Jt treba Wed rastoCt drtgtnjt ▼ Olrvt* m razpolailjlvih iredsUv rftlttt prejtmka člafiov, ttt priCela noftlanja ta bodofio šasijo ft prlpotnbo, đa doo# dOfiCnl Clini W bf ikl6nill potodbo tt bodoto leflJ(K nove tvlUnt tUt ie a 1. aprflom 1930 dasiravtio glaM pogOđDt I mtnjSo gaJo do konca serije 1920. Zdfu2«flJ# lfralMnr |t tiabHo »M«p CTole odborova aej«, da t# Članom prepovaduje akltnM potodbo ti-pod ek*Uteti&iegft nHntnRHBA, t f. 1830 K % dokladaffil v/ad. DotodU ka 1« alttCtK da Je neki solist svojevoljno podptttl pogodbo s meftMtnl nrejtrnkl 1780 km. Tama članu %o lagrozili s Izkljufitnjtm Is Udru* 2enja. Na podlagl ekslstanSaega miabna so lahtcvali člani zbora kroo 18S0 maaee-n(h dohodkov. Seveda ao na to tudl ostali Slani, iefmfćno hs odrovftfca otobje kahte-vill Isti fttltilihitm, pa nidl trtkrat vat. Ako M tradstva dopulfiala ter bi bfla tnbven^ cljt tem fihtevtm primernif M vnrtvt brda ngovora ngodlla atavljenlm sahta^ vam, V dasem alu^aju taca itorlti ni mogla« Prt pogajanjlh za bođoSo sezljo niti en dan le ni podplsal nove pogodbe, dtslravno ]e nudila uprava zvlianje od 200 do 1500 kron. K*f se sesija prffiUžuJt koncu Je Ddft velika skrb oprave, potftlvno zvedeU, s ktterlml član* lahko računa m bodočo sezilo. Vsled tega Je oprava dne 9. aprila 1920 povabila člane ponovno naj pođpUelo pogodbe na podlagl novfll po-mnonln Wm zvttanih gaf a aledečhn oglasom: »Vsl člani zbora, kt reflektirajo na* aneažma aa prthodnjo aasooo« ta opozar-Jajo, naj podpUeJo pogodbo pri tajnfln do nedelie 11. aprila 1920 opotdne. Kdor M podplSe, se smatra, da ne reflektira nt anfalm*. Njegovu dosedtnja alužbam pogodbi ostane v velavf do konca sezije.c Kmalu nato« ko Jt bil U oglas prlobčen na gledalllkl tabli Je prlllo nekoliko Čltnov zbora v sobo ravnatelja opere, kjer se Je nahaltl tudl tospod upravnik. Zthtevalf so v ItlHvem tonu, nal se oglas iattof sname» sleer tve£er ne bodo oelt Upttvt te Itla-ve ni notlt upoltevttt kot otldalno, tem nianj, ker Jt prfđseđnik Udrulenfa g. A* Dtftilo ttjavfl, da itrtikt t# prtpvSfia. ZviCer to bl'i vsl (Slani, tudl ebor, točno na mestu, obltčtnf Ia maskirani Predstava. se |e ztSela normalna Ko Je ofktsttf ft iml ln *e je đvignfl nstor to sthttvtft člani zbora, naj se omenjent fttffits tsJml mama. Zbor bi moral Ia peti soda tega ni storIL Prva stIVa le bila odigrana bret so» delontilu tbofa. M rodi nt vte Batfoplt S tem to ejtnj ortortAH Vredstam kl tt bite vited štit odpov^fant. biolfi rtto wm itev. 83. ______ .SLOVENSKI NAROD«. 4» II. aprila I«, __________ SfcTK fc vafed iegt saprla |MIti6« ga milofo* Sob čas. ToHko v vedaoet Javnosti, *-Uprava. Zm one, U se bočejo n&tl ruIMno. Dobro slovnico ruskesa Jezika Je dandanas lelo težko dobiti Kdor ti pa želi nabaviti dobro tako knjijo, naj si naroči gnmitftft, U jo je naplsal nas* pokojni roiak A. Q-mtI« bivši profesor na trgovski ioU v Ki-šlnevtL Slovnica je napisana po govorilnl metodi in je opremljena z akcenti, kar i« za one, ki se hočejo naučiti pravilne ga iz-govora ruskih slov, velike važnosti, ker defa prav naglas začetnikom največje pre-glavice. Knjiga je pisana v nemikem Je-tiku in stane 20 K. Knjigo se dobi pri ge. Marici Cizer!* rojen! Strnadovi, znani nafti pisateliici, ki je bila 19 let nastavljena kat profesorica na ruski gimnaziji v Kišf-nevo. Njen naslov je: Marica Cizerl pri Sv. Barbori v Halozah. Laterlif Sehn: ta—aaa e Isatrsfta. Tisak i laklada St KutH, Zagreb. Ilica 30. Clicna 12 kruna. Str. 1*2. Kot 105t.—1053. zvezek Hrvatski biblioteke se IzSle te legende, pravzaiirav poetične aovele velike nordijske epikinj«. Vse govore o Jezusu, Vi na stopa sodisf sara ali rfeluje posredno; dejanje legena4 se godi aa raznih krajih ia v raznih dobaJi. većina ta vendarle v Palestini in Italiji. Kras«© berilo! Vsebna: Sveta noć. — Zdenac mudrih muževa. — Betlehemske djetešce. — Bieg « Eg1»aL — U Nazaretn. — U hrama. — Rubac sv. Veronike. — Crvendać. — Spasitelj i sv. Petar. — Sjaj plamena. — Stara Agneta. — Ribarev prsten. — Sv. Katarina Sienska. — Caričin kovčežić. — PisateJjica, ki Je Hla odlikovana * Notolove literarno nagrada ima svoj prav posebni stil; kdor je Cftal njen velik! romaa »Gosta Berling« st rt topi rad v to nicup zopet sad vse orfgi-aalno dele! Orrizevlć Milaa: Sart Saattage £•■-glća. Drama a tri čina. Pe Mažuranićevoj velepjesni. Tisak i naklada St. KutH u Zagrebu. Str. 142. Cijena • K- Ne pomaga vse Kič: Ogrtzovfć je danes največjt ftigoslo* vanski drama tik za Ivanom Vojnovićem. Za »Hasanaginlco« pomenla ta njegova figama v stflilb zopet orjasTci korale kvisTra. >Smrt Smaflace Cenglća« f« siiajna apo-tenza jimaškega Srbstva n borbi s turSkha nasiljem 1. 1940 ▼ Hercegovini ia na crnogorski meji ia je resnično mojstrsko pesal-5ko delo. To ni dramatizacija MaJnranovi-ćeve?a epa, nego aov umotvor, v katerem pa ni Izpušče« niti ei stih. ne ena misel ali barva !z on'tinala. Idejo osvobojenji s složnim plemenskim n!edfn}enfent hi kr-Ščanskim preporodom, ideio ilirske in ver-tko-narodno je podal OgrizoviĆ iz Masič-nega epa v klasični formi, polni dramat-ik1h efektov ter oštre moderne karakteri-zadlt okolia i* oseb. Pesnlk le Izda! politika Ogrizovića: to »u Je v aajvečjo čast! Ktmlčić TenM: Fetom, Roma*. Tlastro-vt.no izdan!e. Tisak i laMada kiilžare St Kugi! u Zagrebu, Ilica 30. Str. 200. Cijena 10 K 70 v. Si9 Cvg. KnmiQ6a, odličnega hrvatske** romanopisca, je aapisal «vo| Hrugi roman: »Pelen« iz dobe minole vojne. V sredini dejanja stol! !epa gospa lika, ki !e izšla iz siromašne kiše v Kotorjti, a za-nrepenl po uživanju m si? a ju najviši e dražbe. Ta ona pade, da vrlet! med visoke aristokrate. Medtem trpi mož na vofnl; ko pa se vnte, obračuna z ženo, kl rbtft v Kotar poirižaita, pohabliena in bedna rnnret. — Koma* za naše ženstvo, pisan zanimive Jn poln opisov krasne narave ter zabavišč fnfoslovanske aristokracija i« plutokracije. »Zreu nre4eT«. SestavU Anton M, Petrinčtt. V lastai aaložbi. 4f strani. 1919. Brošura Ima name«, vzbndlti zanimanje HrSe Javnosti naše države za Zveso naro-dov, ima torej propagatoričea aamea in Se za hitro informacijo zadostujočlk odstav-sa hipre informacijo zadostaioču odstav-kin poda avtor sgodovinskl pregled o «1-rovnem gibanim, potem pa nelcatere glavne točke o nacrtu statuta o Zvezi aarodov, kl ga je izdelala pariška mirovna konferenca. Utopija bi bila, misliti, da je s tem dogovorom moinost vsake bodočt vojie izkljače-na. Velikega pomeia pa fe vsekakor ta prvj korak, katerenm bode morali seveda slediti le drugi mani boje«, da se edpravf j dosedanjo brezvestno mednarodno anarbV I Jo, v katert |e bilo vsako maleakestie spor- I ■o vprataj* prtpravso, '4a povvod Mni vefae. Naaeato te aaarbU« vem etopl« •orsanUovaMi mei edreJeem batamria mmtodav, seMaeliena mi prevei peelagi« Q. avtor prav1l«e poudarle, 4* le aepeiw» 4e-lovamit Zv«se aaredov Od ai le «veia drtav) molae to pri BaHirle« toiele^fii naroior. Oposaria aa velike llevtle dr»-itev v ekoro vteb drtevae, U ee bevile m mirovne organizacijo; 4edaa ie breiorf imenik tek drmltev. Ta drnltva ae aeie važen faktor v razvofci Meje e Hgi atr»-dov, kl ae bede mogla edefrtvevar! le ta-krat ako ae taduSi vaak imperijalizem i tem da se pri vteb aaredfli raillrlaje hi uglabljajo mačeta pravttaosti. Vtakema, U se zanima sa to veliko svetovne knltarae gibanje, bodi ta prva v slovenske« jeziku e Zvezi narodov pisana knjižica priporo-Čeaa. PMpomaini pa sledeče: v brošuri Je v fraseoskem JezOca pometitkai prvotni ed komisile mirovne konfereace tzdclaai aa-črt, kl pa je bll poaeje znatao spreme«!e«. D*mni pakt ***** g|"» **^_? bek ee glasi ■*!© df^efie. SiaUiee v pr- VMM mlA^^A^ ■^^^■^■^^A ^^flft ttflHl^mOff^ml flP^Bmm^mmt^ iveelraaii meJft eViav H M4n| viaj aeke-like jfbnliiaae, M IMr, ff«i dr. L R- SOllDUtMI. tesaU odeefc II^UfiMMti »Selnli« priredi telovadBo akadeoQo v aoboto, dne 17. aprila ob & svečer v telovadnlci v Na-rodnem domu. Spored: 1. PrednaČTd zbor (vaje s Idji). 2. Naraičaj (čeike proste vale ga vsesokolski rlet L 1920. 3. Orod-na telovađba. 4. DekHce (čeSke proste vaje za vsesokolski »let 1. 1920. 5. Članice (češke prosto vaje za vsesokolski zlet leta 1930. 6. Zaklučna skupina. Po koačanem sporedu družabni večer. StofBče 6 K; se* . dež\ !. vrste 10 K, n. vrste 8K. k nalnooella miroCtla. ZMAGA KOMUNS1TOV V »JUGO-SLOV. SOC. - DEM. STRANKIc. Maribor. 12. aprila. Včeraj se ie tu vršil strankarski zbor »JukosIovcji-ske socijalno - demokratske stranke«. Na dnevnem redu je bilo vprašanje o razkolu v sodjalističnem pokretu v Sloveniji ter ujedinjenju z »RadniSko socijalist i čno stranko« v Jugoslaviji. »Delavsko socijalističko stranko« za Slovenijo ie zastopal Rudolf Golo uh. ki je v daljšetn srmforu pouđar-jal potrebo ujedinjenja vsesra socijali-stičnejra proletarijata v Jugoslaviji. Na zboru se je sprefefo resoluciia, t toi-terl sa odktanja vsak miiristerUall-zem, SDrelema načelo neproiiganega nzredaesa bola ter ncotavlla. da med »Detavsko socilaHstiČno stranko« in »Socijalno - demokratsko stranko« ni v©č bistvene razlike. Izvolren je bil odbor, kl ima Izvesti nfedinfenje z »Radnišlco socilalistično stranko«. V zvezi s tem se le sklenilo. tzstoolU Iz drrnse hitemacUotiale hi prissoDiti k trctil. SPOPADI MED DELAVCI IN KA-RABINUERJ1. Placenza, 11. aprila. Včeraj se je vršil shod, na katerem je govoril anarhist Malatesta. Množica je hotela nato vkorakati v demonstrativ-nem pohodu v mesto. Karabinijerji so iim zaprli pot. na kar se je pričelo streljati na obeh straneh. Neki defa-vec je mrtev, drugi pa težko ranjen. Đ' ANNUNZIO SE ZOPET PO-GA.IA. Reka, 10. aprila. Vsled zahteve delavcev. da se morajo mezde iz-plačevati v Hrah, so prišli delodajal-cl v veliko zagato. V Rim je odpoto-valo posebno odposlanstvo: župan Gigante, delegat dr. Bellasich in De Ambris. Slednji kot Df Annunzijev zastopnik. Odposlanstvo bo skušalo stopiti z Nitijem v stik in doseči sporazum med vlado in D' Annunzi-!emf ali pa vsaj zagotovfti Reki ne-kaj živiL Ker se đvoml, da bi se dosege! med Jngoslavijo in Italijo glede Reke sporazum, upa odposlanstvo na vspeh. LLOYĐ GEOROE ODPOTOVAL V ITALIJO. London« 10. aprila. Llovd Geor-ge ie odpotoval s svojo mlajšo hčer-ko v THboarv, kjer se vkrCa za Mar-sflijo. da se odpetje potem od tam v San Remo. Lord Curzon tn mogoče tuđi Đonar Law odporujeta preko Francije tekom enega tedna. ITALUANSKE PRIPRAVE ZA SAN REMO. I Rim, 10. aprila. Oovori mi, 3a I ndnnrniA Nitti v San Pemo v tnfontn. 17. t. m. Državne posle bo vodil v Nittiievi odsotnosti Luzzattf. Predno odpotuje Nitti, se zbere se enkrat ministrski svet, na katerem se skle-ne. o čem naj se v San Remu raz-pravlja. Poleg političnih vprašani se bo obravnavalo po želji italilanske vlade tuđi vprašanje dobave suro-vin, neobhodno potrebnih za italijan-sko industrijo, in dobave premoga. Italija nlma sedaj niti tretjlne svojih minimalnih potreb na premogu kritih. AMERIKA IN RUHRSKI DOGODKL Pariz, 10. aprila. Agencija Ha-vas poroča iz Washingtona: V koli-kor je mogoče vedeti. se je državnf urad v vprašanju ruhrskih dogod-kov omejfl na izlavo, da bi bilo treba pooblastiti nemško vlado, da posije v ruhrsko pokrajino število čet, kl bi zadostovalo za vspostavitev reda in njenega ugleda. Francija je bila na-tančno obveščena o stališču Amerike. To staliSče se ni izpremenilo, ker Amerika še nima podrobnih oo-ročil o obsegu neredov in ker ne more vedeti, ali bo Ebertova vlada v stanu vršiti nattzorstvo z onim šte-vilom čet kl ga dovoljujeja premlr-na in mirovna pogodba. IZ RUHRSKEGA OZEMLJAI LDU Plauen, 11. aprila. (Dun. kor. ur.) V soboto zvečer je prišlo tu do resnih izgredov floelzeve rdeče garde. Tolpe so se valile po mestu in plenlle. Neki oddelek je vdri v ka-varno >Froemel« in pobral gostom denar. Posestnika neke restavracije, ki se je branil izročiti 10.000 mark, je odpeljala tolpa $ seboj, vendar pa ga je resila pozneje množica na cesti. Razbojniki so vdrli tuđi v več zasebnih hi§. Se ponoči so rdeči gardisti zapustili vojašnico m kolodvor ter se odpeljali proti Falkenstehm, pri čemer so vlekli s seboj talce. V mestu Plauen je po odhodu rdeče garde nastopil mir. Ćete državne brambe doslej še nišo prispele. LDU Falkensteta. 11. aprila, (D. kor. ur.) Ob vesti, da se bližajo čete državne brambe, so začela đelovati Hoelzova požigalna poveljništva, ki so zapalila pet vil. Okoli tretje ure zhitraj je bflo mesto podobno ognje-nemu moiju. Na dvorišču sodišča je dal Hoelz sežgatl orožje, kl so era bili odvzeli prebivalstvu. Okrog 4. are zjutraj so zapustili Hoelz m njegovi pristaši na desetih avtomobilih mesto m se odpeljali proti saksonsko-češki meji. Talce so izpustUL Posebni poročevalec »Leipziger Neueste Nachrichten«, kl je bil že v soboto V nllh rnlrafi. i« moral iti hai« r nffrrrt. Ker so brzojavi im ftofontke *vt> ze pftttrfane, ni ođitof nobene vesti več o Hoelzu, vendar sodllo, da se nahaja v KliageoUlu._____________ Oospodarske ucstl. — f PnAd tn)WL LDU Praca, 9. ■prih. (CTU) l*rvl praški veliki semeai bo od B. do 38. Mptembra 1920. Informa« di# đa)e sejemika pisarna v staromest-tkem MestMOi 4oani v Pragi. 2eletf je, da inozemstvo postavi Iastne paviljone. Me-rodajnl kroči bođo dovolili olailave pri tzdajanju Izvoznic — Prodaja Mpleoienih konj. V četr-tek. dne 15 .aprila se vrši ob 3. popoldne na Zelenem hrttm poleg đolenlskega kolo* dvora v Ljubljani lavna draiba zaplenje-nlh konj. — Dobri čevlji po nfzkl cenl. Lepo se sliši to v današnjem času, ko se nam nuđijo slabi čevlji po visoki ceni. Angleški izdelovalci in prodajalci čevljev so ustanovili proti invaziji ameriških čevljev društvo, ki hoče na veliko poskrbeti za nabavo potrebnih surovki za izdelavo čevljev ter urediti čevljarsko delo tako, da bo moglo nuditi dobre čev-Ije po nizki cenl. V vseh evropskih dr zavali hoče ustanoviti filijalke. — Svetorna produkcija raznih potreb^čin se manjsa. Tako prinaša »Nieuve Courant« nastopne podatke- Svetovna produkcija oglja se ie zmanjšala za 2.150,000.000 q, pšenice za 320,000.000 q, železa za 140 milijonov q, ameriške volne za 8 mi-fijonov q, sladkorja za 6 milijonov q. Živila so se podražila proti letu 1913 v odstotkih: v Zedinienih državah za 206, na Anglešketn za 257, v Franciji in Italiji za 330, v Nemciji za 1000 in v Avatriji za 4000. —• Za tfslasovMtv sladkorae lovarai. Shodi posavskih kmetov dne 25. marca 1930 v Zakoto, Dobavi in KriBd vast ma katerih se je govorilo o u stanovitvi slad« kome tovarne v Posavjn, so se prav dobro obnesIL Gosp. Pran Malasek, strokov-of nCftelj na kmetijsk! soli na Grmu, je piav Doljudno popisoval, kako so bile tuđi na Češkem klaverne razmere, predno se ie vpeljala sladkorna industrija to kako so si potem s sejanje steđkorne pese pomasali Čcikl kmetje in kako se je razširilo vsled sladkorne indastrtje blagostanje po ćeli đeželL Pojasnjeval Je podrobno vse kori« sti, katere ima kmet vsled sejanja slađkor-ne pese in iz sladkorne tovame. Končno ie podačil kmete, kako je ravnati s sladkorno peso. Kmetje sd Wli gosp. predlagatelju zelo hvaležnl sa njegovo predavanje ttr so skjerjfli ne * ie, da bodo sami se poprf-jeli selanja stedkoroe pese, marvefi tud!, d kmetovalcl so naročili rc letos seme da bodo svoje sosede pridobili za to. Mno-sladkorne pese in si bodo mogli v jeseni napravit! za svoje domaće potrebe nado« mestek za slađkor — svoj domaći sirup. Na željo ranoeft kmetov se prtobči recept, kako se dela U sladkorne pese sirup. lija a stadkor. Srbsko • CeSka đrnfba ft lastnfea slađkone tovame v Ćupriji, kl je med vofno vsled okupacije nemškesa vo-jaltva moČMO trpela. Na ooSnem zbom ane t marca 1920 se je sklenilo sanirati Škodo, kl jo ie tavama trpela vslei «*Kenja te-ventarja in poSkodovanja stavb* ter bi* laačnoca Icpa4a vsled nedeiaostt podjetja tekom let 1913. do 1920. na ta načm, da se prvotni deaiSkt kapital 5 mflUosor kroa znifa na polovico, potem doplača aa po-preJŠajo visino ta aato zvfia aa li Billjo* nov kros. — CtM ptmbocovhI stismil. LDU Prag a, 21 marca. (CTU) Kakor 4otnm~ va »Narodni Politikac, se bo danas vtSH ministrski svet ▼ katerem bodo raspravljali o premogovnem sindikatu, cTf*r na-loia bi bfla, izpremealti dosedanle raxde-Ijevanje premofa, List meni, da so ta po-talanja v zveči * ■ameravaBo avedbo premocovneca davlca. sno2fDo dgaretnega H U r 11 papirja, Hma, barv, vse ko* lonialno blago, crno plof^vino, pasti za pod ga ne itd Ponadbe v nemikem jeziku bi a. Irame, Zafrei.PaiSifCakt. 3630 Trniniii buhi o*1«""* ▼mmem v injOTIBI inUL najem tuđi p«zen lokal v prometnem kraju. Poinidbe pod .leelet trgovec 3604" na uprav. Stovenskega Naroda. 2604 rum i đo 3 m visoke se v večji UplBK množini oddajo. Naslov pove apravoištvo Slov. Naroda. 2606 poize pri I. Feriai v LjcMjaal, Krekev ftrr___________________________2656 AmJa« 100 vrtnih stofliMi stolov riNH (Ktoppses9em)lsbakovefBtesa Naslov v opravnlftvn Stovemkega Naroda. 3653 Ml 8 BPlH WKŠL mtrm^ Ia. VpraSanja pod »SpeaesJk" stste rt* ttaatf LJatCasa L_______________3N0 izmdmilmiaiftai franko proti franko vagon ođdajaa postaja v Sloveniji Pooodbe pod Mfro: 9MMWmmt BI IMICII HVm PI^B* V^W* ijsk, LjifcU«aa, CasJUMjm M*r. i, 3648 Rlfl ff HHII llllf nudbe na frase Nsflr, MHiluPS ifica n, UsMjtsjs. ______________3664 _________ Hgfj^. 100 cm Urok. po 106 K BlOn, meter |e asfvodai 30*/. cene)ii kot dmgod. Oespserilsfci c », 0. aa4 vftta Ii7. 3600 Mf^Ul na|ra)tvlrffoiofroW InMH brea sutere išce uststo inteligentna gospodična. Ponsdba pod ••••pMiilaMN" na opravdAiitro Sknrea- skega Naroda._________________36M - kuharica • zanesliiva sobarica, M M Mla v vsrstfo treh otok (sMlt es» IdBv dva v«*|a) in ktepko flSftMf sa vsako oclo, m 8^§H|i SHtt M» wL MM« lH9 (flMBfoO drzavnega kolodvora). 2662 opimminianni NaSHv pove l^favolslvo siovenskefli Naroda. 36% TpaTi— #iilHi Astsv ako ff ne vtHIm. iniOi SOOlf Đm dobra naisfMhL Poimdbe na aprav. Slov. Narodi pod: .?. a m\* ___________2661 I^HbUi veKssloveatkefihiBes*. imiMqi »«t« &**** »eltoliko tndJlsMMgt, dobu tornjam mot se spref- W* ■ .^ mm ■_ ,1,^.,, -n|, —- lalSl moj. tvana m sunovsoii v nm. Rt««dbt z mm** sortčeval na naslov: Jnreflžrt. tBK ltlsfctaJhM 2676 Mekafti MUradco nm voojo Tvotnscs, pnarojevaica, nv* zarja, prlbijalca. modeliiia za kopita, ■■iW|iB^ \cvncaT]C/t pnpi otibwv tedi roCna nsiavm m faltnleriisJco W mn Min pBti k^Ssja §> zaloga, postavno vagon Ljubljana. H. pouka ia konverzacije v trbohrvasanL Ponndbe pod 9DCtttQ 2457- na nprav. Stottntkfga Naroda. 3657 MM tlbj strojepisko, tuđi začetnico^ Placa po dogovoru. ■». !«• JnsM, odvetnik t Hnrski SsML ^^____________________3674 : iflinii: i« Ia od*fi. 1000 koflL K 100*—.Ogla-Sin \w in mKwj iiivpnn ■■ vpnva ■ainfitBInC___________2©1^ Stroiepisko9 spretno za slovenski in nemttf Mhd sprejroe pistraa #r. K. TriBcr — m. wi Tnt9 Dateatinsfa aL 7. Ntstop tškoltoil Stroji Draisina za 10 oseb za normalni tlr: 6 pUteonskSi voz za normalni t%*j bencinov motor 20—2$ PS. Renaner! 40000 K; elektromotor 330 volt 9JTO koamtet; elektromotor, 190 volt, 2 PS, parat ttroj s kotli, 250 PS, parat stroj; »kotlom, 13-20 PS— IM npntfn^ Vse v Jvgoslnvi^ ngodne pffHka. Vprssanta ali brzojavi podT .SMI1 aa AnonCni savođ Sisji tsif-9st UaMJsas. CHterjm aiar. X 3640 Kdo provsam« v jugoslovanski državi razpečavaoje naših najbolje pwilii»nili ter prvovrttnib strojar a valjeoje Jnjec, uohrenainili nzćsobfadk mlinov itd. na trden račun? Spričo ogodnega položaja :: nMffib Pla a ranrtral! ■ rib :: Interesanti s kapitalom naj ae tako) obrnejo na sajvečjo in naj- starejio spedalno tvornico NICKERL ^lj^fiffl^ bol Hfton Specialiteta: oijaiki valilni rtroji ta 3000 — 90.000 jajiC Hrt večja tvorflna zmotnosi ter rentabilnost v veleobrata. 20T1 Brošura fi iaBa v poutiiii. — Dobi ae ▼ Jkv ■aaaaaaai aaaaaa^saaaaavIM aa> I aaaaaaaaaaaat " ^^■aJLatt^aaa^aaai aaaaaVaa^ 9 •^n^anBBj aaa^^B^BBBvBBB' ^Lf "j^ai^n^anaa^^na^ w nj ^B^paajajmaanaai anjn^ngnBj a*aj Gena s potoino K 15—v ^HafOaiaa reiajejo le proti poifljatvi sueska vnaprej *ManaVavaaV 88 pO pt)Vltqtt» aaaaaaaV^^ NaprodaJ ^■^aaaaaftaani ^^Aa^aaaaaaaHaaaafl aaa^aaaflaaiaaaa^ a^a^ • iftl^ avaMa ^aa*% aV^w * - • £ a^ma^^p^aa^B^a^af ^ajapa^m^^pr^aa^a^a^^^ap bjb^^bbpib^^^^^^ ^^^^ ™ ^mw^^ %mi a ^^^%^ ^^^a^ft' ■ * ■ ■ V" *- * ^ * MHMeU MaHaHnl papir 50 j 70 cm, 27 kg., 56:83cmS5kg. kaMMapinl papift đober sa pisanje 42 : 68 cm, 20 kg, vaake- ga en vagon, s Dnnaja isvosa prosto. KaMaMtaMla: Salmijak, amonij, nigrozin, boraks, šelak, aceton. anttaM, natronv tvtasfieni aladkor, kromov galon, Glauberjeva sol, bakreni vitriol, kolofonija, vasdttna, dnkov sulfat, galon i. dr. ataMb •arvtt pariško modra, rane aoilhtove barve, s Dsnaja. Vtooi Tokajsko szamorodno, letnik 1917 s Severnega Ogrstoaga, Stran 6.________________________________________________»SLOVENSKI NAftOP*, dne 13. apfffa 1WM. ______________________ -_____________________štčv. 83. I Potrti žalosti naznanjarao vsem sorodnikom, ■ prijateljem in znancem prežalostno vest, da je [naša I iskreno ljubljena mati, teta in svakinja gospa Aeneza HoMg I poaeatnloa t Rađovljiol ta Seljak« I danes po dolgem, težkem trpljenja, previđena s 1 tolažili sv. vere, v 62. letu svoje starosti umrla, B sledeč tako svojemu, komaj pred 14 dnevi prerai- I nulemu soprogu. I Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 13. I aprila 1920 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na I župno pokopališče. I Sv. maše zadušnice se bodo darovale v tu- ■ kajšnji župni cerkvi in Sv. Nikolaja cerkvi v Beljaku. I Pokojnico priporočamo v prijazen spornin. I HađOTlJica, dne 11. aprila 1920. I Miči, Nina, in Finea, hčere. : KAMERA: I skladište I mLna veliko na maloM Bk = fotografskih potrebština =Jm NN. Zagreb, Ilica 12. /fA SMBHMaMMaMa^aMaBaBaBaMaMaMUM Svarilo! Petrolafakl železni tn leseni sodi ter bidoni z znakom O. P. V. G. ali H. Mahorko ostanejo našd neprodajna Iastnina, katere oddamo na naše kuoce le v posojilo proti kavciji in se imajo isti takoj po izpraznitvi franko nazaj vposlati. Svarimo torcj vsakogar pred nakupom, ka kor tuđi pred posojilom naprej ter pred zopetno napolnitvijo takih sodov. B Dražba za promet petrolela i o. z. [ L Mahorko, Maribor, PtaJ, CelJ«. | Kdo dobavlja fekoče lepivo pripravno za topljenje adrea? Ponudbe na upravo .Slovenskega Naroda" v Ljubljani. Mi opusiiivg tvnrnirp jEnđavirp se oddajo kompletne strojne naprave s potrebnim} pritiklioami n. pr.: 1.) aparat za sodavico z mešalom model II- B; 2.) polnilnik „Anstria* za pokalice; 3.) 1600 sifonskih stekleoic kompletnih, oblika s 4 koleni. 99% dna; 4.) 350 sifonskih steklenic brez glavić. Steklenlce so gladke, polovico belih. polovico zelenih (iqtumafin). 5.) 200 alaminijastih glavić (popotooma novih); 6.) 150 sifonskih zabofev s pokrovi, moćno stesanih, sposobnih a transport; 7.) 50 sifonskih zabojev za lokalno porabo. Aparati so rabljeni prav malo, torej v brezhibnem stanju in so tzdelek znane tvornice strojev za sodavičarnice Karl Pochtler na Dnnain (Wien). — Vprašanja s ponndbo cen na aj. Fraa Seklefaerfa, goatUalearla r Koeev!« (Jngosla*i|a), in se pripominja, da se navedeni predmeti lahko ogledalo vsak čas.___________________2636 Poottdbe aa tatari aretal ». 3506 aa fcaJHf, ajpbl w * aodHa aa ■ mm Poli, dom prat mt e**. wen. smo M bila* (itn*f*tv) x? •ftetat retiaaca v Vatfea. 3655 ■—dri tevntoi klavir (Boaendorfer) Mpim Ptuj Slovenjsld trg 6. 8516 Nil a in nz ii pnnft (oljnatc osi). Jaati Zarvaa, Sa. Šttfca. 2629 Ral « nn aB atn tfmjaj flahrii mar* nbim ltw dobre U|laT|l IPUI. oglane ki aastopijo dobro ogije paliti, plači po dogovoru« hrana co zntžanlh cenah, drva so gotova. Ponudbe na Aatta Jaktariai Katetje ________________________________256^ Pnlai nt Male Jalnuke laike iz leta 1910. Kdo, pove upravni3tvo Slovenskega Naroda. 2567 Ifaiianiflrffa prvovrstna moč, zmožen HlIlIBlUUJd, bilance, slovenščine, hr-vaščine in nemščine, se sprejme proti dobn plači v večje mlinsko podjetje n? Hrvatskem. — Istotam se sprejme tuđi tuđi dobra ptearstika avoc (moska ali ženska) zmožna omenjenih treh je-zikov, slovenske ali hrvatske ter nem-Ske stenografiie ter strojepisja. — Po nudbe pod .Mlin 2M5* na uprav. Slov. Naroda. 2645 VcQi niftu SltiArikiv |e aaafaati PdUvt at: Janaova ut Itrvflka lt 10434 Orah za sama kakor todi za Jdo po K a— %• dobi v trgovini s icacai Sevet k Kompu. LhiMJana, WoJfova ulica IX 2541 h BMihil Protlm-. •^■»^■— U HBanlt Bvakt>Wlaaa)ai« 6 zvn vtl lelca. iorm. a popol. franc. In angi jezikon hi vsemi drug. vedami. Hali latafa, 36 pišem, f. In U tečaj, po xig met Toussaint - Largensche dr, ilataala »Iaiai1ae< Tiiaal Rastat ■m apr. m$hw Mar • 2640 latatika pH«varM teite sitejaie uradnlka aa afoaaiai poajaHlv Fre4a«tt iauij« r pivafartki strati izfetaaal araaautl ali aradaice. 2639 lanenega semena, kupujem zajčie kože I Gjorgie Grujić I Bc^n) JliletiM iL 15. J Št. 6139. . 2668 Razglas. Lov krajevne občine tratske se v četrtek dne 29. aprila 1020 ob enajstih na uradnem dnevu v Škofjiloki v občinski pisarni na javni dražbi oddav zakup od dne 1. maja 1920 do dne 30. aprila 1925. Zakupni in dražbeni pogoji se morejo vpogledati pri podpi-sanem okrajnem glavarstvu med navadnimi uradnimi urami. Okraiao ilavaratro v Sraalm, dne 9. aprila 1920. Pomii Mana sprejme takoj Narodna tiskarna. Razpis. Uprava veleposestva Otona Steinbetsa v Vrtanju nad Celjem proda potom pismenih ponudb žično vzpenjačo (Drahtseilriese), urejeno za odvoz lesa v gozbu Javor, dolga 3200 m (električen pogon), z vsemi zraven spadajočimi pritiklinami. Proda se eventu-elno posebej elektromotor 25 H. P. Ponudbe je vposlati priporočeno nadzorniku Alojziju Rihteršič v Celju, Kersnikova ulica 6 do 30. aprila 1920. Ne glede na visino ponuđene cene odločuje o prodaji g. glavni poverjenik ministrstva za agrarno reformo v Ljubljani. 2667 mm — §9" portir Prednost lmado ratni invalidi i podofi dri. Povade stati na .»*■ ca" traralca ■sailfta ar^lstatla, Kasftafc. 2680 Kupujem po najviSjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina, Ruše pri Mariboru. 9919 KiitiijeTlei kupim po najvtiji ceni prosto vagon Ponudbe s skraino ceno in Časom do-bave je nasloviti: tVj«hlfamap poital artxtat 191. Opoštevati se bodo samo zanesljlvi dobavitelj i — vagoni na raz-colago. 2589 DRU A mehka in trda dobavi in pripelje na dom. V- Saagaiattlf parna žaga za državnim kolodvorom. • Vrstnoa feoresiBBdeita kerespoBdeotkifllo. vještog hrvatskom i njemačkom dopisivanju, strojepisu i steno- grafiji, sa nastupom odmab, potrebuje JMW, iihitnla mm nfee d. et. Crlkvattlea. Za eksporterle velike partije frizlrnlli In modnih glavnlkov •i njprcprostcjSe i« ujfii^ie imiitvc. Tvoniiea ghvaikov Joseff Parsch, Wien XII. Rauchgasse 39« Vsaaua araataisla« tmM rogov« » koapMuallo. 2610 I Raspis službe. I I ZinftN tafhjeitftnta mtmka Aladiia i fiiali I I iar§|amt takoj pisamlSko pomožno žensko moC, katera mora I ■ biti marljiva, hitra v strojeptsju in računanju. Opozarja se, da I ■ se se zahteva lepih spričeval, ampak samo popol na zmožnost I ■ v navedenih ozhih. Gospodične, kl so tega v resnici zmožne, I ■ naj vložijo la^tnoročno pisane prošnje najkasneje 7 dnl po raz- I ■ glaienja v .Slovenskem Naroda*. Prednost imajo hčerke rudar« I ■ skih nastavljencev oziroma rudarskih delavcev. Plača po dogovora. I Broj 12686/C—1920. ^f^ m Oglas. Ministarstvo Saobraćaja raspisalo je za dan 15. maja o. g. javnu licitaciju u svrhu dobave slijedećih količina ulja i bencina! 1.1,360.000 kg mašinskog i vagonskog ulja za letnju potrošnja n. 600.000 , . . • 2imsku ni. 670.000 . ulja za dlindar sa zasićenom parom. IV. 500.000 , » . , » pregrejanom parom. V. 320.000 » , , osvetlenje. VI. 30.000 , „ , dinamo-mašine. VII. 655.000 „ • , proizvodjnu gasa. Vm. 1,325 000 , petroleuma. IX. 1,540.000 , bencina. Pozivljn se svi oni, koji žele sudjelovati pri nabavki gore na-< vedenog materijala, neka svoje ponude pošalju ekonomskom ode-lenju Ministarstva Saobraćaja u Beograd. Pobliže upute i pismene usleve glede liferatije gore navedenih ulja, mogu se bezplatno dobiti u ekonomskom oddelenju ove direkcije. U Zatreba, dne 6. aprila 1920. Direktna S.H.S. đržnunni žcljeznlccL ZajaiCEM lOilH mtiŠUl »inn belo in rdeče, letnik 1919, nudi na vagone po ceni od K 14*— naprej M, MiSSlai» OtllMniilC, I Jadransko hotelsko in knpolKno dion. druJtvo I Suiak*Rekat Zvonimirova ulica Jtev. IO2. 9m~ LaaUlk alcafetih hotelav in aamaUri]av: -^aj Hotel Pcnsion Sanatorij in veliko mor- Palače-Hotel I ^rnmA11 sko kopališče eJallAaUU*1 I , IamFKBTA -,* Ootifr, I „TMUaflfaV*4 Crifcfcnlca. CrftTClIci Takta itfBlfc. 11. Hotet-Pensi nin morsk » y$1 hoteli in banatoiiji so najmodemeje z vsem Hotel-Lension kopaliiSe JUUKT SttthMa konfortom ure cni. — O-krba Jzvrstna. — Otvor- naAlf-BlAalllfO44 TVlefon n^rurb 2-14. jenl skozi ćelo leto. -- Vse naroCbe prejema ir ■«,• r«rf.ltii M i.t«r» k I | daie pojasnila za Crikvenlco: uprava hotela | mw naraun ib. mm. >. p—■—^—^^""^^^ .Miramare' v Crikvenici: za Novi: uprava hotela r™""■■""-——»^« Hotei-Penso r. morska .Saa-Maria«a v Novom: za SuSak; Sređišaji vred dre- Hotel - Peatlon ia veliko kopališCe „JAMMMM9 itra, Saiak-teka. - Naslov za brzojave Jadran- aorsko kopaliiče _________Bakar.________' —trala> laaajk-aUfca*, hteatii Wrfw »n. M-§. .LISJUU* Noti Vlaodoltki ■ i | | | Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, laflmiCl/^) n2inl#2l Kram, LI ubijana, Maribor, Motko- Julii Ql li#l\M IIQI II\U vio, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge Zadar, Zagreb, Trst, Wien. vloge pod najagodnejšimi pogoji. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v pPrmvm* vse kanta* pmI« pt ■BliaiBtjliail »—U. tu- in inozemstvu. ■v ^^"^^Vft'latplffMBl 4a1 ealnfefeji Vajaattaj ^epllft^