V 30 dneh 30 številk
4	strani ob ponedeljkih in dnevih po prazniku
© strani ob delavnikih
5	strani ob nedeljah
za borih
12 dinarjev mesečne
nudi v Sloveniji samo
Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2107. Celje, Prešernova 6/1
(a L
Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2107. Celje, Prešernova 6/1
NARODA
Današnja številka vsebuje:
Zbor mornarjev Dr. Ivo Tartaglia izvoljen za predsednika JS Bolgarski lahki atleti v Ljubljani
Mednarodni lahkoatletski miting in nogomet v Mariboru živahna mariborska nedelja Bajta je majhna, dosti nas je
St. 131 Izhaja vsak dan V Ljubljälll V p011©(l6l]ßk9 đll6 9. SGptCIIlbrä 1935 Rokopisov ne vračamo L<6tO 1
Zfecr ' momariev
En sam slovenski brod je več vreden kakor vse tirade in parade
v okrilju JS so zborovale tudi mornarske sekcije, že snoči so mornarji imeli pod predsedstvom ljubljanske mornarske sekcije gosp. dr. Hlavatega konferenco pri »Slonu«, davi so pa na kolodvoru sprejemali svoje tovariše iz Maribora, Celja, Kranja in drugih krajev, nato pa skupno odšli na velesejem na Jadransko razstavo.
Ob 17. se je v dvorani OUZD pričelo javno zborovanje, kjer smo videli markantne morske medvede ob podjetnih mladeničih iskrečih se oči, samo za naše morje navdušene može. Predsednik g. dr. Hlavaty je pozdravil g. admirala Stankoviča, kapetana fregate g. Wickerhauserja, predsednika 1 j ubij. kraj. odbora, rez. morn. podpolkovnika g. Josipa Pogačnika, predsednika mariborske morn. sekcije g. dr. Vrečka, znanega pisatelja in predavatelja kap. dolge plovitbe g. Rudolfa Črnica iz Zagreba, predavatelja kap. d. pl. g. Marka Kurtinija kot zastopnika kapetanov trg. mornarice, Kluba pomorskih strojnikov in Zveze delavstva trgovske mornarice, nato se je pa spominjal žrtve blagopokojnega kralja Aleksandra, a ko so prenehali vzkliki »Slava«, je pozdravil z vznesenimi besedami pokrovitelja JS kralja Petra II., ki so mu mornarji zaklicali trikrat »živio«. Na predlog g. dr. Hlavatega je bil z naj iskrenejšimi ovacijami izvoljen za predsednika zbora gosp. Josip Pogačnik, nato je pa g. dr. Hlavaty v daljšem govoru orisal namen mornarskih sekcij, ki naj javnosti pokažejo pravo stanje našega pomorstva brez sentimentalnosti, končno je pa med splošnim odobravanjem zahteval zvezo Slovenije z morjem.
Predsednik gosp. Pogačnik je z izbranimi besedami orisal hvalevredno delovanje mornarskih sekcij, ki s svojim delovanjem nazorno delajo propagando za pomorstvo in čut za naše morje, za njim je pa podpredsednik ljubi j. sekcije g. dr. Soudat predaval o stanju našega pomorstva in razvil gospodarski program, zlasti pa dokazal neob-hodno potrebo zveze Slovenije z morjem.
Kapetan Crnićeva predavanja slove po vsej državi, a današnje je govoril s tako prepričevalnim ognjem in obenem s tako hladno resnobo, da nam je prav žal, da niso bili prisotni tudi vsi delegati glavne skupščine. Skoraj neverjetne stvari je povedal, kako zanemarjamo naše pomorstvo, da se ne more razviti pomorska trgovina. Tudi Siovenci so začutili hrepenenje po morju in že prav mnogo jih je dobrih mornarjev, ki resno skrbe za uveljavljenjem našega pomorstva, čast tudi našemu podmladku, a še več kakor vse tirade in pa-
rade je vreden same en slovenski brod!
Večminuten oglušujoč aplavz je prekinila čestitka predsednika g. Pogačnika predavatelju, nato je pa prav obširno predaval kapetan g. Marko Kurtini o socialnih razmerah in zaščiti naših pomorščakov, ki so eadnje na vsem svetu in sramota za vso državo. Edini narod smo na svetu, ki taji, da je morje vir vsega blagostanja, svobode in moči! Narod, ki ne čuva svojih pomorcev, ni vreden morja!
Gosp. dr. Hlavaty je prečital še soglasno sprejeto resolucijo, nato je bila pa odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju ter pozdravi predsedniku vlade dr. Stajadi-hoviču, ministru trgovine ter ministru notranjih del dr. Korošcu.
Ko je predsednik g. Pogačnik z spodbudami besedami zaključil nad dve uri trajale sijajno uspelo zborovanje, se je za vo-i?*ko godbo razvil sprevod z zgodovinsko
r>oi °iko> ki 5e leta 1918- ob Prevratu Pla-na puljskem arzenalu. Že pred spre-lb^°m .ie bila vsa Miklošičeva cesta polna tum tva> ki ie z največjimi simpatijami Tv;-na Marijinem trgu, po Prešernovi ulici, yrsevi in Masarykovi cesti pozdravljalo ostavai1e na glavni kolodvor, kjer so se z bmi delegati odpeljali na svoje domove.
na Pni i Ju'’ 8 ■ septembra. AA. Danes se ' lilnn	Parlamentarne volitve. 104
litve	bo izvolilo 208 poslancev.
Voliir>oi!a:,2 od 9- zjutraj do 21. ure zve na borba se je vršila v popolnem m
Volitve na Poljskem
Glavna skupština JS
SBtt 'pved.s&d.nikta. je z dveivetjinshc večino izvoljen d.v. Jvo Tar la ff lice. —Soglasna zahteva zveze
Slovenije
Ljubljana, 8. septembra
Glavno skupščino je počastil zastopnik Nj. Vel. kralja, komandant Dravske divizije g. div. general Peter Nedeljkovih, poleg njega pa tudi ban g. dr. Dinko Puc, zastopnik ministra vojske mornarice, šef štaba g. polk. Keler, zastopnik ministra financ g. finančni direktor Sedlar, zastopnik ministra prosvete g. načelnik prof. Breznik, zastopnik ministra prometa g. ing. Princ, zastopnik ministra pošt g. direktor dr. Vagaja, zastopnik komandanta vojne mornarice kontreadmirala Poliča g. kapetan b. broda Štajnfl, rektor g. dr. ing. Samec, župan mesta Ljubljane g. dr. Ravnihar, zastopnik osrednjega odbora Češkoslovaško-jugoslovanske lige g. univ. prof. dr. Murko iz Prage, predstavnik CMD g. ing. Mačkovšek, zastopnica JUU ga. Završanova, zastopnika udruženja vojnih invalidov gg. Mirtič in Tomc, zastopnik Ljubljanskega strelskega okrožja in družine g. Starle-kar, zastopnika Nar. odbrane gg. dr. Lulik in Kobentar, zastopnice »Atene« ge. Gusti Danilova, Baragova in Schubertova, zastopnika AK »Jadran« gg. Verbič in Uršič, zastopnik ljublj. policijske uprave g. svetnik Pestevšek in zastopniki drugih organizacij, zlasti močno je bila pa zastopana naša ženska sekcija s predsednico g. Marijo dr. Pirkmajerjevo in tajnico g. Kmetovo, na čelu med delegati je bil pa tudi zastopnik kraj. odb. JS v Pragi g. Malkus.
Stipanović otvori skupščino
Ob desetih je poslovodeči predsednik glavnega odbora JS g. direktor pomorskga prometa Štipanovič otvorit skupščino s pozdravom vseh navzočih. Prav posebno je govornik pozdravil delegata g. Malkusa iz Prage in se mu zahvalil za simpatije Čehoslovakov do našega Jadrana, končno je pa zaklical prezidentu Masaryku in republiki Češkoslovaški »Živio«, ki je utonil v glasnih izrazih simpatij do bratske republike!
Predsednikovo poročilo je natanko opisalo uspehe vseh akcij, ki jih je sklenil pred tremi leti zadnji kongres JS v Skoplju.
Soglasno so izvolili za predsednika glavne skupščine predsednika ljublj. Obl. odbora g. pomočnika bana dr. Pirkmajerja, za tajnika gg. dr. Balabušiča in Vidakoviča, za overova-telje gg. ministra dr. Peleša iz Beograda, ministra grofa Kulmerja iz Zagreba in predsednika ljublj. kraj. odbora Joška Pogačnika in dr. Nikoviča.
Po vseh otvoritvenih formalnostih je burno pozdravljen izpregovoril ban g. dr. Dinku Puc, da so naši predniki že pred iO0O leti vozili po morju, sedaj nam pa nasprotniki odrekajo pravico do Jadrana — a kdor je gospodar sredine Balkana, je tudi gospodar obale, ki jo poljublja Jadran. Žrtvovati moramo vse za eksploatacijo morja, a to bomo dosegli, če bomo vsi brez razlike složno delali za idejo JS.
Po viharnem aplavzu je bila Nj. Vel. kralju Petru II. odposlana kot pokrovitelju JS vdanostna brzojavka, za njo pa pozdravni telegrami predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, ministru vojske in mornarice generalu Petru Živ-koviču in ministru prosvete Stoševiču, med živahnimi aklamacijami pa tudi komandantu vojne mornarice kontreadmiralu Poliču.
Mestni predsednik g. dr. Ravnihar je med klici »Živio« k stvarnim uspehom zlasti na polju tujskega prometa. Priti morajo časi, ko se bo izletnik zjutraj v morju kopal, prenočil pa v naši planinski koči. Naša mesta in industrijska središča streme k morju in zlasti naša hišna oprema se z uspehom uveljavlja tudi ob morju. Planinci hočemo na morje, vi primorci pa pridite k nam v planine! Za vse to pa moramo imeti zvezo z morjem!
Presednik g. Stipanović se je zahvalil banu in ga preosil nadaljnih simpatij, končno je pa s prisrčnimi besedami županu dr. Ravniharju izročil dar mesta Splita, prekrasno Mirkoviče-vo sliko Splita z Beneške obale. Župan g. dr. Kavmhar se je vzradoščen zahvalil za dar, ki ga Split pošilja Ljubljani ne samo iz kurtoazije, temveč v znamenje pobratimstva med prebivalstvom obeh mest. Tako bi moralo biti po-vsod v državi, da živimo v slogi in miru ter ljubezni do vseh krajev, zlasti pa do krone!
Delegat praškega krajevnega odbora JS g. Malkus je opisal, kako ima Praga že več let JS in kako se ves češki narod zanima za probleme našega morja, kakor za svoje.
z morjem
Znani provoboritelj JS g. dr. Rubič iz Splita je nato v slovenskem jeziku prečital resolucijo.
Resolucija
V resoluciji, katero so na skupščini sprejeli, ugotavljajo, da so osnovna načela JS ostala ne-izpremenjena. JS bo skušala doseči osnovanje posebnega ministrstva za pomorstvo in podpre pri vladi željo vseh Slovencev za zgradbo avtoceste Ljubljana—Sušak in železnice Kočevje— Brod—Moravice. Protestira pa JS v resoluciji proti vsem onim, ki s svojim delom in idejami rušijo in slabijo narodno edinstvo in državno enoto.
S tem je bil pozdravni del končan in gostje so zapustili dvorano, zborovalci so pa izvolili za skrutinatorja gg. generala Lazareviča iz Osijeka in direktorja Živkoviča iz Beograda. Verifikacijski odbor je nekaj mandatov odklonil in ni priznal pooblastil. Zato se je razvila prav ostra in večkrat celo do skrajnosti razburjena debata, ki so se je udeležili podpredsednik Državnega sveta g. dr. Barič, dr. Jerič, skopljanski delegat Stojanovič ter Matič iz Pe-trovgrada. Ko je za nadzorni odbor g. Novelcr predlagal absolutorij, je bil sprejet soglasno, prav tako pa tudi izprememba pravil, kjer se je pa vendar spet vnela debata o pooblastilih. Udeleževali so se je predvsem gg. bivši minister in senator g. Tanasije Šola iz Sarajeva, Nedeljkovič iz Valjeva, bivši minister dr. Pe-leš, dr. Bojanič, dr. Rubič itd. Ko je končno predsednik g. Stipanović dal oba predloga na glasovanje, je bil sprejet predlog odbora, da pooblastila na glavnih skupščinah niso veljavna.
Pričela se- je končno najtežje pričakovana točka dnevnega reda, namreč
volitve
Delegat g. Radovič je predlagal tajno in poimensko glasovanje, kar je bilo sprejeto z aplavzom. Predsednik kandidacijskega odbora prof. Kulmer je referiral, da se odbor ni mogel zediniti in zato predlaga obe listi. Večina odbornikov je za predsednika g. dr. Jakšo Račiča, manjšina pa za dr. Iva Tartaglio, ki je bilo njegovo ime sprejeto z živahnimi vzkliki »Živio«.
Tajnik skupščine g. dr. Balabušic je čital imena delegatov, a general Lazarevič je pregledal vsak listek ter ga dal v žaro. Naglo so stopali delegati k žari in med živahnimi pozdravi so pripeljali tudi slepega Savo Drnitri-jeviča iz Niša. Precej dolgo j trajalo, dokler med grobno tišino g. general Lazarevič ni objavil, da je oddanih 111 glasov, vendar sta pa dva neveljavna. Dr. Ivo Tartaglia je dobi! 74 glasov, g. Račič pa 35 glasov. Nastal je vihar navdušenja, ki ga je prekinil šele predsednik g. Stipanović, ko je proglasil za predsednika JS g. dr. Iva Targalio.
Tudi glede liste uprave in nadzornega odbora je grot Kulmer proglasil, da se odbor ni u.ogel združiti in je zato predložil dve listi. Spet je bilo poimensko tajno glasovanje z listki in spet je g. general Lazarevič sporočil, da je bilo oddanih 106 glasov, med njimi pa štirje prazni. Za listo dr. Iva Tartaglie je bilo oddanih 71 glasov, za dr. Račičevo listo pa 25 glasov.
Predsednik g. dr. Štipanovič je proglasil za člane izvršnega odbora naslednje gospode: dr. Ivo Rubič in general Todorčevič ter 24 drugih Spličanov, dr. Peleš Dušan iz Beograda, grof Miroslav Kulmer iz Zagreba, dr. Otmar Pirkmajer iz Ljubljane, Josip Vidakovič iz Zagre ba, Vagner Stevan iz Beograda, dr. Matič iz Petrovgrada, Atanasije Šola iz Sarajeva, dr. Jeglič Željko iz Ljubljane, dr. Lipold iz Maribora, general Lazarevič iz Osijeka, general Vukovič iz Valjeva in Vaša Stojanovič iz Skoplja. Prvini zunanjim odbornikom, zlasti pa našemu podbanu dr. Pirkmajerju so zborovalci prirejali navdušene ovacije. Za. člana nadzornega odbora je med drugimi izvoljen dr. Murko Vladimir iz Ljubljane.
G. Anastasije Šola je izvolitev odklonil, pač pa je zagotovil svoje najpožrtvovalnejše sode-iovf- ‘ in pozval tudi ostale, ki niso izvoljeni, da store tako. Ker tudi g. Milan Božič ni sprejel izpraznjenega odborniškega mesta, je bilo sklenjeno, da glavni odbor kooptira po svoji vesti.
Za prihodnjo glavno skupščino je bil soglasno določen Zagreb.
Letalski kongres v Dubrovniku
Dubrovnik, 8. septembra. AA. Glede no kongres mednarodne letalske zveze je danes popoldne prispel v Dubrovnik minister za vojsko in mornarico armijski general g. Peter živkovič, ki bo 9. t. m. ob 11. uri otvoril svečano zasedanje kongresa.
Nocoj okoli sedmih, ko je bilo sprehajališče polno občinstva, se je minister g. živkovič sprehajal po Stradunu in Pilah v spremstvu generala gosp, Radiše Nikoliča.
G. minister je Pii predmet pose one ^ zornosti in so ga zelo prisrčno pozdravljali.
Dubrovnik, 8. septembra. AA. Snoči je prispel s parnikom »Kralj Aleksander« naj-večji del udeležencev kongresa mednarodne letalske zveze, ki se začne 9. t. m. v Dubrovniku. Skoraj vsi delegati iz inozemstva so se zbrali včeraj v Zagrebu. Ob.sk Zagreba je napravil nanje najlepši vtis, zlasti zaradi spontane in prisrčne manifestacije, prirejene včeraj na čast rojstnemu dnevu Nj. Vel. kralja Petra II. Ponoči ob enih so se odpeljali iz Zagreba in prispeli v Split malo pred 11. V Splitu so jih zelo prisrčno in toplo pozdravili ter sprejeli. Goste so pozdravili in spremili na parnik ban primorske banovine g. Jablanovič, splitski župan in mnogoštevilno prebivalstvo.
Na vožnji iz Splita do Dubrovnika po zelo mirnem morju so imeli gosti priliko ogledati si lep del obrežja našega primorja. Delegati v medsebojnih razgovorih posebno poudarjalo, da je to nrvi kongres in nrva država, kjer tako prisrčno in toplo pozdravljajo delegate mednarodne letalske zveze.
Buren pričeiek pr&L kongresa
NIŠ. 8. sept. b. Danes se je pričel v Nišu kongres društva profesorjev kraljevine Jugoslavije. Na kongres je že tekom včerajšnjega dneva prispelo nad 300 delegatov, danes pa še ostali. Zastopane so vse skupine iz vse države, že prvi dan konference profesorskega društva je pokazal, da bo je nastal nesporazum med glavno upravo predsednica glavne uprave profesorske-društva, kar se je jasno videlo kmalu po 9. uri. Kongres je otvorila gdč. Katarina Joviceva, profesor iz Beograda kot podpredsednica glavne upravne profesorskega društva, ker je dosedanji predsednik g. Nedeljko Divac odklonil, da bi predsedoval temu kongresu. Kongresu so prisostvovali tudi zastopniki posameznih ministrstev in drugih oblasti. Za predsednika kongresa je b5' izvoljen prof. Rado Knežević iz Beograda. Po formalnostih je bila poslana pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju nakar je sekretar glavne uprave prečital poročilo glavne uprave. Po tem poročilu, v katerem je bilo govora o delu glavne uprave v preteklem letu o vprašanju društvenega doma in mnogih nrosvetnih vprašanjih, ki dosedaj še niso zakonitim potom rešena, o vprašanju šolskih zgradb in vzdrževanja zvez z mednarodnim birojem srednješolskih učite’iev, se je vnela živahna debata, ki je potekla dosti burno, kongres se nadaljuje tudi jutri.
Imenovanje osnovnošol. referenta
BEOGRAD, 8. sept. b. Za referenta osnovnega šolstva v Dravski banovini v ministrstvu prosvete je postavljen g. Fran Erjavec, dosedaj učitelj v Vučitrnu.
Spori
Bolgarski lahki atleii fr Liuhliam
AC 23 Sofja : ASK Primorje 95:85
V soboto in nedeljo se je vršil na igrišču Primorja lahkoatletski dvomath med bolgarskim drž. prvakom A. C. 23 iz Sofije in našim drž. prvakom A. S. K. Primorjem. — Dvomath je končal z zmago gostov v razmerju 95 : 85. Upoštevati pa je treba, da je moralo Primorje nastopiti brez svojih najboljših atletov, ki so določeni v državno reprezentanco za Balkanijado v Carigradu, katerim je start zabranjen.
Rezultati tega tekmovanja so naslednji:
Tek 400 m: 1. Žorga A. (Primorje) 53.8), 2. Štok, 3. Pleteršek (oba Primorje).
Skok v daljavo: 1. Dojčev (A. C. 23) 6.70, 2. Belov (A. C. 23), 3. Putinja (Prim.).
Met krogle: 1. Dojčev (A. C. 23) 12.95 m, 2. Marek, 3. Perpar (oba Prim.).
Tek 200 m: 1. Belov (A. C. 23) 22.3, 2. Skušek (Prim.), 3. Bičkidijev (A. C. 23).
Skok v višino: 1. Panajotov 1.80, 2. Markov (oba A. C. 23) 1.70, 3. žgur (Prim.) 1.70.
Met diska: 1. Dojčev (A. C. 23) 39.24 m, 2. Penčev (A. C. 23) 36.08, 3. Korče (Prim.) 33.56.
Tek 1500m: 1. Srakar (Prim.) 4.21,4, 2. Ing. Žekov (A. C. 23), 3. Ogrin (Prim.) 4. Skušek (Prim.)
Štafeta 4X100 m: 1. A. C. 23 Sofija 46.0, 2. Primorje 46.5.
Končno stanje točk prvega dne 48 : 37 za A. C. 23.
Nedeljsko nadaljevanje:
Tek 800 m: 1. Žorga A. (Prim.) 2.021, 2. Srakar (Prim.) 2.02,5, 3. Ing. Žekov (A. C. 23) 2.05. Stanje točk 51 : 45 za A. C. 23.
Tek 100 m: 1. Belov (A. C. 23) 11.2, 2. Dojčev (A. C. 23) 11.2, 3. Sodnik (Primorje) 11.3. Stanie točk 59 : 48 za A. C. 23.
Troskok: 1. Dojčev (A. C. 23) 13.14, 2. Baukovič (Prim.) 13.11, 3. Perpar (Prim.) 12.94. Stanje točk 65 : 53 za A. C. 23.
Met kladiva: 1. Korče (Primorje) 34 m, 2. Dojčev (A. C. 23) 30.43, 3. Skušek (Prim.) 26.71. Stanje točk 69 : 60 za A. C. 23.
Skok ob palici: 1. Dojčev (A. C. 23) 3.40, 2. Gašperšič (Prim.) 3.20, 3. Todorov (A. C. 23) 3.10. Stanje točk 76 : 64 za A. C. 23.
Tek na zapreke: 1. Dojčev (A. C. 23) 16.2, 2. Grgič (Prim.) 17.8, 3. Gabrovski (A. C. 23) 18.6. Stanje točk 83 : 67 za A. C. 23.
Tek 5000 m: 1. Srakar (Prim.) 16.34,8, 2. Krpan (Prim.) 16.38, 3. Perc (Prim.) 17.02.
4.	Nadjev 17.31. — Stanje točk 86 : 75 za A C 23.
Met kopja: 1. Georgijev (A. C. 23) 44.77, 2. Štok (Prim.) 39.37, 3. Weibl 39.26. Stanje točk 92 : 80 za A. C. 23.
Balkanska štafeta 800 X 400 X 200 X 100: 1. Primorje (Skušek, Žorga, Sodnik, Weibl) 3.35,2, 2. A. C. 23 Sofija 3.39,6.
Končno stanje točk je A. C. 23 Sofija : A.
5.	K. Primorje 95 : 85.
Mednarodni lahkoatletski miting
v Mariboru
Maribor, 8. septembra.
Danes dopoldne je bil na novem stadionu SK železničarja velik mednarodni lahkoatletski miting, ki je privabil na igrišče okoli 800 ljudi, kar je za lahkoatletsko prireditev v Mariboru vsekakor rekord. Teka-lišče in vse druge tekmovalne priprave so bile odlične in so zaradi tega nekateri rezultati prav dobri. Od inozemskih klubov so sodelovali Grazer Atlethik Klub iz Gradca in Klagenfurtner Atlethik Klub iz Celovca, od naših pa Concordia in Maraton iz Zagreba, Primorje in Ilirija iz Ljubljane, Slavija iz Varaždina ter Rapid, Maribor in železničar iz Maribora. Tudi organizacija prireditve je bila vzorna.
Podrobni rezultati so naslednji:
Tek 100 m: 1. Dremil (Concordia) 11, 2. Gutmajer (G. A. C. Graz) 11.1, 3. Egger (K. A. C. Klagenfurt) 11.4.
Tek 200 m: 1. Gutmajer (G. A. C.) 23.7, 2. Egger (K. A. C.) 24, 3. Stropnik (železničar) 24.1.
Tek 400 m: 1. Dr. Schöft (G. A. C.) 52.6, 2. Mühleisen (Rapid) 53.1, 3. Kunschitz (K. A. C.) 54.8.
Tek 800 m: 1. Kunschitz (K. A. C.) 2.08,8, 2. Muravs (Žel.) 2.09,9, 3. žingerlin (Maraton Zagreb) 2.17,2, 4. Schwarz (Maraton Zagreb) 2.21,4.
Tek 5000 m: 1. Hader (G. A. C.) 16.14,2, 2. Kreiner (K. A. C.) 16.15,4, 3. šporn (Ili-
rija) 16.29,1, 4. Hoš (Maraton Maribor) 17.23,5.
Štafeta 4X100m: 1. G. A. C. Graz 46, 2. K. A. C. 46.5, 3. Rapid 46.7.
Junior ji 100 m: 1. Lipovšek (Maraton Maribor) 12.8, 2. Hobacher (Rapid) za prsa, 3. Kovač (Maraton) 12.9.
Juniorji 1000 m: 1. Knežević (Maraton Zagreb) 2.55,2, 2. Kornik (Maraton Zagreb) 2.55,3, 3. Cigler (Maraton Maribor) 3.01.
Met krogle: 1. Schwarz (G. A. C.) 13.69, 2. Plattner (G. A. C.) 11.95, 3. Hlade (železničar) 11.69, 4. Kleut (železničar) 11.44.
Met diska: 1. Schwarz (G. A. C.) 38.61, 2. Plattner (G. A. C.) 36.42, 3. Russ (K. A. C.) 35.95, 4. Nusser (K. A. C.) 34.65, 5. Banko (Ilirija 33.90, 6. Gujenik (žel.) 33.20.
Met kladiva: 1. Gujnik (Železničar) 31.64, 2. Schwarz (G. A. C.) 29.10, 3. Banko (Ilirija) 28.89.
Skok v višino: 1. Musnig (Rapid) 1.65, 2. Krajčič (žel.) 1.65, 3. Pribošek (Ilirija) 1.60, 4. Groszy (Ilirija) 1.60.
Skok v daljavo: 1. Požar (Primorje) 6.33, 2. Dremil (Concordia) 6.31, 3. Michaeler (G. A. C.) 6.04, 4. Urbanek (Žel.) 5.97.
Troskok: 1. Gutmajer (G. A. C.) 12.66, 2. černec (Žel.) 12.37, 3. Michaeler (G. A. C.) 12.31.
Skok ob palici: 1. Pribošek (Ilirija) 3.20, 2. Feigl (Maraton Zagreb) 3.20 (v borbi za mesto 3.30, 3. Groszy (Ilirija) 3.20, 4. Gtims (Slavija) 3.3.	B.
Nogomet in otvoritev stadiona
Maribor, 8. septembra.
V okviru proslave otvoritve novega športnega stadiona SK železničar v Mariboru sta se danes odigrali dve nogometni tekmi. Na igrišču je bilo okoli 2500 ljudi, mnogo negodovanja je vzbudila med občinstvom vest, da Primorje ni hotelo igrati z Ilirijo, kot je bilo to prvotno odločeno. Zato je bil Železničar primoran postaviti proti Iliriji svojo drugo garnituro.
Železničar II. : Ilirija 3 : 0 (1 : 0).
Druga garnitura železničarjev, ki je bila sestavljena večinoma iz mladih igralcev, je odnesla nad prvim moštvom podsaveznega prvaka zasluženo in pomembno zmago. Igra je bila lepa in po zaslugi ambicioznega in pogumnega moštva železničarjev tudi izredno živahna. V prvem polčasu je bila igra izenačena, v drugem pa je proti koncu prevladovala nekoliko Ilirija.
Ilirija je danes podala še slabšo igro kakor včeraj. Razen obrambe se ni nihče resno potrudil, posebno napad je igral raztrgano, nevarnejših strelov skoraj ni bilo.
železničarji so vzeli tekmo z najresnejše strani. Z velikim poletom, hitrostjo in odločnostjo so si zaslužili laskavo zmago. Odločila je obramba, steber enajstorice pa je bila krilska vrsta, kjer se je posebno uveljavil Seifert. Napad je pokazal nekaj lepega znanja in veliko odločnosti pred golom. Gole sta zabila v 30. minuti prvega polčasa Pezdiček, v 17. minuti drugega polčasa pa Seifert. Sodil je g. Kopič.
Otvoritev in blagoslovitev igrišča.
Sledila je svečana otvoritev in blagoslovitev igrišča ter tribune. Pred krasno okrašeno tribuno je bil postavljen ličen oltarček. Godba »Drave« je zaigrala koračnico, na igrišče pa so prikorakali lahkoatleti in nogometaši Haška, Ilirije, GAC, KAC, Sla-vije, Concordije, zagrebškega Maratona in Železničarja. V imenu mariborskega knezo-škofa je opravil obred blagoslovitve stolni prošt dr. Vraber. Pred blagoslovitvijo je' naslovil na zbrane športnike in občinstvo nekaj lepih in jedrnatih besed, ki je v njih poudaril, da tudi cerkev podpira z vsemi močmi športna stremljenja in da naj športna vzgoja upošteva ne samo zdravo telo ampak tudi zdravo in močno duševnost. Nato je v imenu športnega kluba železni-
čarjev inž. Gruden pozdravil nekatere odlične goste, med prvimi zastopnika pokrovitelja igrišča prometnega ministra Spaha, direktorja ljubljanske železniške direkcije g. Cugmusa, nadalje zastopnika mestne občine podžupana Rudolfa Golouha, zastopnike vojaških in cerkvenih oblasti, zastopnike ljubljanske nogometne podzveze in druge. Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli k zgraditvi igrišča, ki je nanj Maribor lahko ponosen. Vzpodbujal je železničarja, da naj vztraja pri svojem delu, da doseže še lepše uspehe in da naj ne goji samo sporta, ampak tudi narodno vzgojo, ki je velikega pomena za našo severno mejo. Za njim je v imenu pokrovitelja pozdravil in čestital ravnatelj g. Cugmus. Tudi mnogi predstavniki sporta in drugih organizacij so nato čestitali Železničarju. Po odigraniu državne himne je sledila z novo napetostjo pričakovana tekma med Haškorn in železničarjem.
Železničar : Hašk 4:2 (1:2).
Zmaga železničarja nad odličnim Haskom je pač njegov najlepši in najpomembnejši dosedanji uspeh. Tekma je bila ena najlepših, kar smo jih dosedaj videli v Mariboru. Bila je od prve do zadnje minute zanimiva in polna lepih potez in razburljivih trenutkov. V izraziti premoči ni bil niti Železničar niti Hašk in je igra valovala iz polja v polje, železničar je bil v prednosti, ker je napad mnogo streljal, kar je bilo za končni uspeh odločilnega pomena.
železničar je za to srečanje nekoliko pre-grupiral moštvo, kar se je obneslo. Solidna je bila predvsem obramba, kjer je bil izvrsten desni branilec Frangeš. Tudi krilska vrsta je dala prav koristno igro. Napadalci so lepo kombinirali in niso pozabili na streljanje in sta posebno Pavlin in Luc z ostrimi streli stalno ogrožala Haskov gol.
Hašk je nastopil v ojačeni postavi. Moštvo je tudi danes zapustilo najboljši vtis in podalo odlično igro. Obramba je bila na višini, vse dotlej, ko si je Slivak izvil nogo in je moral zapustiti igrišče. Krilci so bili na mestu samo v prvem polčasu.. V napadu sta bila posebno vidna Petrak in Horvat. Sicer pa je bil napad tudi danes silno skop s streli.
Prvi gol je zabil za železničarja v 28. mi-
nuti Pavlin, v 31. minuti pa je izenačil Vidovič, v 37. minuti je Sram povišal na 2 : 1 za Hašk. V drugem polčasu je v 25. minuti izenačil Luc, v 30. minuti je Pavlin s krasnim strelom postavil na 3 : 2 za Železničarja, v 40. minuti pa je Luc zaključil s 4 : 2. Sodil je g. Vesnaver.
Borba za srednjeevropski pokal
Ferencvaros : Sparta 2:1 (2:0)
Budimpešta, 8. septembra r. Danes se je odigrala tu prva finalna tekma za srednjeevropski pokal med obema finalistoma Fe-rencvarosom in Sparto. Tekmi je prisostvovalo 40.000 gledalcev. Sparta je igrala v I. polčasu proti zelo močnemu vetru, kar je njene igralce zelo oviralo. Prvi gol je dal za F. v 14. min. I. polčasa Toldi, po predložku Sarosija iz daljave 6 do 7 metrov. V '21. min. povišajo Madjari na 2:0. šele v 26. min. II. polčasa zabije gol za Sparto Braine. Proti koncu tekme je večkrat izgledalo, da bo Sparta izenačila, vendar pa ji to vseeno ni uspelo.
Tekmo je sodil Anglež Waiden.
Rezultat, izvojevan na vročih budimpe-
štanskih tleh, je vsekakor uspeh za Sparto, ki igra zadnjo tekmo za letošnji srednjeevropski pokal 15. t. m. v Pragi. Z ozirom na današnji tesni rezultat, skoraj ni dvoma, da bo letošnji pokalni zmagovalec Sparta.
Beograd : Brno 2:0 (1:0).
Beograd, 8. septembra b. Kot reprezentanca Beograda je nastopil kompletni BSK s Savičem iz Baska na levem krilu. Za Brno so nastopili v glavnem igralci Zidenic, ojačeni s par igralci iz drugih klubov. Reprezentanca Brna je bila tehnično na višini, dobrim startom in preciznim dodajanjem. Najboljša je bila half-linija. Beograjčani so danes igrali precej raztrgano, posebno napad, v katerem je bil Vujadinovič zelo slab, kar pa so ostali gralci nadoknadili in bili boljši od čehoslovakov, in zato zmago zaslužili. Pri večji sreči bi bil rezultat še večji.
Prvenstvo II. razreda:
Mars : Reka 2:1.
Jadran : Korotan 5:0.
Sloga : Svoboda 2 : 0.
Grafika : Slovan 0 : 0.
Mariborska neaaim
Maribor. 9. septembra Današnja nedelja je bila zelo živahna. Dijaki so se vrnili s počitnic. Maribor je kakor izumrl, če ni naših študentov v mestu. Torej v tem znamenju je potekla tudi današnja nedelja. Po ulicah vse živo, promenada na Aleksandrovi cesti pestra. Povsod se pogovarjajo o današnjih zanimivih konjskih in motornih dirkah na Teznu in o pestrem športnem sporedu na novo otvorjenem igrišču SK Železničarja.
Stražnik žrtev ponočnjakov
V noči na nedeljo so okoli polnoči prikolovratili iz Tvorniške v Frankopanovo ulico že precej okajeni ponočnjaki, ki so kljub pozni nočni uri na vso moč razgrajali in vriskali, da je moral posredovati službujoči stražnik. Najprej jih je opomnil, ko pa to ni nič zaleglo, jih je pobaral za imena. Takrat pa je stražnik dregnil v sršenovo gnezdo, kajti družba je vzrojila in že je dobil stražnik močan udarec pa čelu in še enega od zadaj na_ glavo. Mož postave je močno krvavel iz zevajočih ran in po obupni borbi z napadalci je pričel klicati na pomoč. Takrat pa so ponočniaki izginili. Stražnik, ki je prihitel na pomoč, je spoznal žensko, ki je bila v družbi in to so danes zju-
ffcMfa nesreia
zatreti brezobzirnega šoferja
Ptuj, 8. septembra Ko se je v nedeljo zvečer vračal Benko Alojz, posestnik iz Ločica, v spremstvu svoje žene Ane in tasta Toplaka Franca z vozom iz goric domov, jim je privozil nasproti na banovinski cesti med Sv. Bolfenkom in Ločičem v smeri iz Ptuja tovorni avto, ves okrašen z zastavicami, na katerem je bilo polno potnikov.
Zaradi zastavic se je splašil konj, ki sicer ni plašljiv. Zato je dal voznik šoierju, ki je vozil z vsemi lučmi in veliko brzino znak, da ustavi vozilo, za kar pa se ta ni zme	Ko
pa je privozil avto mimo in je konja za	:a-
stavica, se je tega tako prestrašil, da ga voznik ni mogel več obvladati in je skočil pod cesto in prevrnil voz v obcestni jarek ter pokopal pod sabo vse tri na vozu sedeče, ki so obležali vsi- nezavestni.
Konj je zbežal s preobrnjenim vozom čez njive in travnike. Našli so ga drugo jutro v gozdu. Benko in tast, ki sta zadobila le lažje poškodbe, sta se kmalu zbudila iz nezavesti ter sta poklicala ljudi, da so spravili nezavestno ženo, ki je zadobila težke notranje poškodbe, domov. Ker se je njeno stanje poslabšalo, je morala v bolnišnico. Za brezobzirnim šoferjem poizveduje orožništvo.
Odhod ^riiiublie-nega sela
Jesenice, 7. septembra.
‘ Jesenice zapusti šef VI. sekcije g. svetnik inž. Riko Šapla, ki odide v istem svojstvu na novo službeno mesto v Celje. G. svetnik je bival na Jesenicah 10 in pol leta. Kako priljubljen je bil med Jeseničanimi, je pokazala njegova od-hodnica pri Paru, saj so se je udeležili poleg osobja, tudi gg. uradniki drugih vrst železniške službe. Ginljivo je bilo, ko so se poslavljali od priljubljenega šefa njegovi uradniki, saj jim je bil, dasi strog zelo, zelo pravičen šef. Da je jeseniški vodovod na taki višini, je nemala zasluga g. inž. Šaple. Za vzorno in vestno službovanje je bil g. inž. šapla odlikovan z redom Sv. Save. Prijetni večer je izpopolnjevalo žel. pevsko društvo Sloga. Želimo g. svetniku inž. Šapli kakor tudi njegovi družinici v Celju vso srečo in^ zadovoljstvo. — Za šefa VI. sekcije za vzdrževanje proge na Jesenicah je imenovan g. inž. Golob Janez znani fotoamater, ki je pred leti služboval kot pod-šef VI. sekcije ha Jesenicah. Novemu g. šefu kličemo iskreno: »Dobrodošli!«
LluhUsmiea odfrsa-zapornica
Dosedaj je Ljubija ni čin o dno »betonirano 20 metrov nad Šentjakobskim mostom. Deževje m nalivi minulega tedna pa so napravili poleg red-dva in pol dneva. V soboto so šele mogli znova pričeti z betoniranjem struge, kajti vode se je bilo naleklo nad pol metra in sta morali dve vodni črpalki skoro ves dan črpati vodo, preden
traj aretirali. Na podlagi izpovedi aretiranke so prijeli še triperesno deteljico, brale Š. in še nekega drugega mlajšega moškega, med teni ko je en napadalec pobegnil. Vsi se nahajajo v tukajšnjih policijskih zaporih, po zaslišanju pa bodo izročeni sodišču.
Nesreča pri kolesarski dirki
Danes dopoldne se je pri kolesarskih dirkah v Polskavi zelo hudo poškodoval 22-letui mizarski pomočnik Josip Aid iz Bistrice pri Limbušu. Med dirko je padel s kolesa in si nalomil desno roko in desno nogo. Hudo poškodovanega dirkača so mariborski reševalci, ki so bili iz Polskave poklicani na pomoč, prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
Usodne posledice eksplozije
Ko je danes zjutraj v temi o ral 31-letni pleskar Franjo Šobernik iz Rač pri Mariboru posodo s karbidom, si je pri tem svetil z gorečo vžigalico. To pa je bilo zanj use^-io. Eksplodirala je posoda, v kateri je bil karbid, m drobci so šo''',rniku zelo nevarno poškodovali obe očesi. Nevarno poškodovanega SoWnika so z vozom takoj prepeljali v mariborkt bolnišnico.
je bila struga godna za betoniranje. — Zadnji nalivi minulega tedna pa so razrvali poleg rednega opravljanja del v slrugi še drugo občutno škodo. V slrugi Gradašžice, nasproti Brgan-tove gostilne, je deroča voda odtrgala že strohnelo leseno zapornico pri jezu in je besnela poplava globoko skrivila debelo železno dvigalo, tako da je bila Građaščica namah skoro prazna. Včeraj so to poškodbo takoj za siio popravili. Drugo škodo so pa na praznik kraljevega rojstnega dne opazili na desnem bregu Ljubljanice ob Šentjakobskem mostu, kjer ee začenja Grudnovo nabrežje. Glavni kandelaber z mnogoterimi električnimi žicami je dobil na nabrežju okrog 15 cm globoko razpoklino in so ga morali zavarovati z debelo žico, da ne zdrkne v Ljubljanico. Vrhutega pa so dognali na opornem zidu ob UubFanici široke razpoke, ki jih bo treba popraviti. Ali izvirajo taiste od težkega kandelabra, ki je bil najbrže preslabo pod-betoniran, ali od kakega močnega studenca, ali od neprestane vožnje mimovozečih tovornih vozov in avlov, ki tlačijo zemljo, to bo vsekakor dognala strokovnjaška komisija. Opornik na tem predelu kaže močno trebušnato obliko. O ' la regulacijska deia se sedaj izvršujejo v zmanjšanem obsegu.
Dresiran kradel
Posestnica šmigoc Terezija iz Eotmana je že dolgo opažala ,da ji nekdo krade kokoši. Posebno čudno se ji je zdelo to, da niso izginjale ponoči, temveč podnevi, kadar ni bilo nobenega doma.
Ker hiša stoji bolj na samem, jc sumila, da
ji hodi lisica v vas. Slednjič Pa ie zadevo Is razčistila. Ugotovila je namreč, da ima sosed izvrstno dresiranega psa, ki na gospodarjev ukaz hodi po kure. Na ta .nacm ji je odnesel 13 kokoši in 2 domača zajca. ,
Radio
Ljubljana: 12.00 Kino orgije na ploščah, 12.45 vreme, poročila, 13.00 čas. obvestila, spored, 13.15 baletna godba na ploščah, 14 00 vreme, borza, 18 00 glasbeni kontrasti, radijski orkester, 18.40 zdravniška ura (dr. B. Magajna).
19.00	čas, poročila, spored, obvestila, 19.30 nacionalna ura, 20.00 Prenos z magistralnega dvorišča. 21.00 Radijski orkester. 22,00 čas. vreme, poročila, spored, 22.15 Radijski orkester.
Zagreb: 20.00 Prenos opere, v odmorih porm čila, čas, vreme in napoved sporeda.	v .
Beoarad: 20.00 »Manon«, opera na ploščam
22.00	čas, poročila, 23.00 prenos iz restavraciji
— O —
Dnevna pratika.
r>ohed‘'1i’k, 9. se-,tendira. K Uolrcni: 'Klaver. Pravoslavni: 27. avg,Bit. Pinien v' h
Dežurne lekarne v Ljubljani
Sušnik. Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec, Cesta 29. oktobra.
Vremenska napoved
Novi Sad: Na vzhodnem in južnem^delu Ijevine preti oblačno in nekoliko deževno ^ me. Na zapadu in severozapadu kraljevn prevladovalo jasno vreme. Solnce izide o
Žana
©alfa le maifana, dosti nas #g
pri ^III
Prav za prav nočem delati nikomur niti majhne niti velike krivice. Vendar pa se mi zdi čisto prav, da vam povem o majhnem koščku majbnesa življenja naših kmetskih deklet-služkinj. ki jih človek takole vse nebogljene v njih mišljenju in obnašanju srečava kot sopotnice na vlakih z Zidanega mosta proti Štajerski ali Kranjski.
Pred nedavnim časom sem nekje brala o nadvse žalostnih razmerah naših deklet-služkinj bodisi v Beogradu ali drugod, kjerkoli si naša dekleta iščejo s poštenim zaslužkom poštenega kruha. Spoznala sem, da res ni vse tako lepo, kot si človek predslavlia. Prav posebno me je zadela tista »profanacija slovenskih deklet«; sklenila sem resnejše se pozanimati za tisto mizerno živijenjs naših deklet. Hotela sem priti z njim' v stik ah jih kje srečati, da bom mogla potem naravnos* od njih zvedeti, kolike so krivice, ki si iim godijo.
Triko t, štirikrat je prilika nanesla, da sem se vozila na štajersko ali nazaj v Ljubijano. Sedela sem v vlaku v družbi slovenskih deklet, ki služijo v Zagrebu ali Beogradu. Morda so se peljale z majhnim hrepenenjem in domotožjem le za par dni obiskat svojo mater, domačo hišo, niive in travnike in vse lepo življenje na vasi, ali pa so se že vračale v sredo tistega velikega, od ljudi toliko spoštovanega in ljubljenega živ-lienja v mestih. Čudno. Kar po obleki, po obnašanju in govorjenju jih spoznaš! Nekaj prav posebnega je na njih. Na njihovo preprosto slovensko kulturno vsebino v mišljenju in samem življenju se je obesila vsa tista mestna malo-v"edn v obleki ir samem izražanju in predvsem ocenjevanju liudi iz njih lastne sredine. Z njimi je bilo tudi par deklet neslužkinj, dobrih, preprostih kmetskih deklet. Kakšna razlika med enimi in drugimi, dasi so vse iz enega samega slovenskega doma! Izpod malo nerodno zavezanih rut pogledujejo plaho-boječe in 'sramežljive oči, kretnje so še plahe in besede iim gredo le s težavo iz ust. Tihe so in molčeče. Druge pa imajo klobuk, skoraj drzne oči, ostre geste in so silno nagle in prazne v besedičenju. In nekako vzvišene se zde same sebi nad preprostimi kmetskimi dekleti. V nekem čudnem mešanem jeziku so vse vsiljive. Poštene slovenske besede ne zmorejo več, ali je pa nočejo povedati, ker se jim zdi premalo vredna in premalo imponirajoča domačemu dekletu. Pri nas je zmerom tako: da človek, ki je komaj malo povohal čez domači plot. že misli, da so vse reči doma nelepe in njega samega nevredne. Moj bog, kakšna silna revščina je vse to na-ziranie! Ampak, kar je, je! In s tem se moramo tudi sprijazniti. Kdo bi zameril našim kmetskim dekletom, da jih tja v njih leni preprosti vsebini vrednotenja vseh domačih reči stre mestno in celo malomestno življenje in jim ugrabi, kar je najlepšega v našem kmetskem dekletu. Moda? Ne, to ni moda, to je zmota! Kajti najbolj pohabljen in skrivenčen je tisti človek, v katerem se v enem trenolku družita prirodna, preprosta inteligenca z navlako vsega, čemur nravimo civilizacija in napredek me-sla. Najluiiše pa je, če tak nesrečni človek ne zmore niti toliko kritičnega duha, da bi pravilno presodil mestne in vaške vrednote, ampak
se pusti kar tako podreti in si vzeti vse, kar je prinesel dobrega in zdravega od doma. Ravno v tem je tragika naših kmetskih deklet, ki odhajajo z doma v mesto iskat zaslužka. Točneje, ker morajo spričo razmer na domu oditi za kruhom.
Lahko je človeku, ki je trden v sebi, oditi z doma. Ampak, pomislite, ta naša kmetska dekleta, ki ne vedo, kam bi s svojo lepo domačo besedo, kam bi s svojo kmetsko vero in 'tedanjem na življenje, ki sta v njih in ž njimi zrast-la na vasi. Težko je. Življenje je v mestu vse preohlapno, široko se razliva in ne pozna »vaških moralnih zakonov« in modrih rekov in pregovorov prirodne brihtnosti, ki za življenje na vasi čisto zadostuje. V mestu je človek prepuščen kolikor toliko samemu sebi; navadno se šibkejši izgubi, ali pa čisto oddalji od vsega, ka- ga je vezalo na vas in nieno življenje. Tiste lepe, drobne in majhne reči, ki se dogajajo dan za dnem na vasi in ki jim pravimo: jedro slovenske kulture, se zazdijo takemu dekletu sila smešne in brezpomebne. Vso nesrečno se čuti ž njimi, pa se jih zato skuša čimprej rešiti, kajti take lepe in majhne vaške reči so v mestu postavljene v zasmeh in ogibanje. Zdaj pa pomislite: Kaj naj vendar store ta naša kmetska dekleta, če nočejo veljati v mestu za »kmečko butaro«, kot se radi čestokrat izražaio meščani? Mesto zahteva brezpogojno — če hočeš, da si v očeh povprečnežev vreden član njih sredine — da se oblačiš^ v svilo po 20 Din, da hodiš v ki h o, da imaš »nedeljskega kavalirja«, da ne hodiš ob nedeljah k maši, da nič več ne zardevaš ob najogabnejši kvanti, da imaš maihno torbico in v njej vse »toaletne« potrebščine. Vse to so mi naštevala dekleta. In to so tiste dobrine mesta! Tako so mi pripovedovala dekleta, pa še posebno dobro in pravilno se jim je vse zdelo, ko so mi vsako reč povedale s prav posebnim poudarkom in dopadanjem. Ničesar jim nisem zamerila; kako bi jim tudi, prej moram vsem tistim številnim šolanim inteligentom, ki se v bistvu prav nič ne razlikujejo od teh naših nesrečnih deklet.
Pa še druge reči so mi pripovedovale. Lepo se jim je zdelo, da se življenje v mestu tako lepo ureja, ko ni treba več človeku doma garati od jutra do večera in je še naposled doma sama nejevolja in velika obupna skrb.
Zakaj pa so šle z doma? — bi kdo utegnil vprašati — ko se vendar v mestu ne morejo znajti?
Morale so oditi. Bajta je majhna, dosti nas je pri hiši. Najstarejše smo bile, pa je mati dejala: ti pojdeš v mesto! Zemlje je tudi malo, vseh nas ni mogla preživeti. In na koncu koncev. saj vendar povsod in zmerom pravijo, da je v mestu zelo lepo. Šle smo: ena z lahkim srcem, druga hudo težko; ampak morale smo iti.
Pišejo, da je slabo z vami tam v Beogradu in še drugod. Da je vaše življenje sila mizerno, da ste iznostavljene »profanaciji«. — Kar pišejo naj. Kruha in zaslužka nam dajte, pa bo konec vso mizerne in vsega tarnanja o našem nemoralnem življenju. Vse bomo ostale doma. Sicer se pa moramo preživeti, bodi kakorkoli.
Študentka.
ES
Nega obraza in teiesa.
je dandanes že potreba, ne le za modno lutko, ki nima drugih stvari v glavi, temveč tudi za resno, delavno ženo. Toda med letom navadno manjka časa (včasih tudi denarja), da bi si žena pravilno negovala svoje telo. V počitnicah pa je vsaj časa dovolj za to! Raznim prijateljicam, ki nas opozarjajo na hibe kože ali postave, ne bi smeli zameriti, tudi ako opozorilo ni vedno narejeno iz čistega srca? morale bi jim biti hvaležne, da nas opozarjajo na naše napake. Najprej lahko ugotovimo, ali nismo postale pretežke. Dieta in telovadba ^ začetku lahko odpravita nepotrebno maščobo, in za gibanje so počitnice pravi čas. Opazujmo tudi, ali je naša hoja še prožna in drža pravilna.
Skoraj vsaka žena opazi, kdaj izgubi lepo postavo, a kdaj se pokvari koža, je dosti težje opaziti, ker se kvari le prav polagoma. Saj tolikokrat pogledamo v zrcalo, da smo vajene svojega obraza in niti ne opazimo, kdaj nastanejo gubice, kdaj se luknjice večajo in zadobi koža namesto cvetoče rdeče barve sivo in bledo. Mnoge žene niti ne opazijo mozoljčkov na obrazu. In vendar naj bi vsaka žena negovala svoj obraz.
Pri olepševanju je dobro začeti s skrbno nego rok, ker se tam lepe spremembe najprej opazijo in dajo poguma za nadaljnje tlelo. Tudi pričeska se da lahko spremeniti po dnevni modi. in pričeska je lahko silno važna Zanemarjena koža pač potrebuje nekaj mesecev skrbne nege, preden se popravi, a tem prej je treba začeti. Prav dobro je, umivati obraz vsaj enkrat na dan z dobrim, ne ostrim milom. Uporabljajte zato mehko cunjico, ki jo je treba dobro namiliti in paziti, da prodre milo globoko v luknjice kože. Toda prav tako je treba potem paziti, da milo tudi skrbno odstranimo in izperemo. Sicer je odvisno od kakovosti kože, kaj se potrebuje zn njeno nego. Mnoge žene imajo lepe uspehe, ako zvečer pred spanjem obraz najprej temeljito očistijo s coldkremo, potem umivajo z vodo in milom in končno temeljito izpirajo najprej s toplo, potem še z mrzlo vodo. Če vam je do čistega tena, se vsekakor varujte, da bi čez dan obraz kar na suho pudrale, ne da bi ga prej na en ali drugi način očistile.
»Ženski svet« prinaša v septembrski števi
s,jnVo"s «gr •s»?, us
«Mr Jž
TS-tran 8Toija v Prsih hrani«, v katerei narn skusa v avtobiografični obliki približa Prešernov lik m dobo, v kateri je živel, vei dar se čuti, da je morala pisateljica tu in tai dodajati sama k Prešernovemu liku, saj drt gače tudi ne bi mogla spesniti o Prešernu t; kega romana, ki je pisan sicer živo in m Denfn r ?lav&.ev(J nadaljuje povest o ib
dilmf \ JUbeZni’ kakor se razpleta »Po dalmatinskim soncem«, ki bo utegnila nar zavoljo svoje neproblematičnosti precej oc meva med ženskim svetom. V prevodu je ol javila P. Hočevarjeva povest bolgarske pisc teljice Sande Jovčeve »Dve materi«. Angel Voaetova razpravlja o nazorih A. Kolontajev o »Novi zem«. V »Književnosti in umetnosti poioca M. Ž. K. o Marije Omeljčenkove knjigi Me dojmy z Jugoslavie, P. Hočevarjeva piše knjigi Alme M. Karlin: Tränen des Monde Olga Grahorjeva prinaša »Popravek«, češ, d je povest g. Harriet Beecher Stoweja: Koč strica Toma socialna slika iz življenja ami riških sužnjev in ne mladinska povest, kot j trdila površna ocenjevateljica. V »Obzorniku piše urednica o Olgi ševčikovi, nato pa sled razne drobne vesti.
Društvo »Dom visokošolk« v Ljubljani, Gradišče 14/1. V Ljubljani v Gradišču 14 v prostorih stare Mundove zapuščine stoji »Dom visokošolk«, ki ima namen nuditi nadarjenim, y slabših razmerah se nahajajočim visoko-šolkam Aleksandrove univerze ugodna, higienična cenena stanovanja v centru mesta, domačo tečno hrano ter v skupnem bivanju vzbuditi čut za tovarištvo in socialni čut, ne glede na njihovo mišljenje. Prošnje za sprejem v »Dom« se vlagajo na odbor »Društva dom visokošolk« v Ljubljani, in sicer za zimski semester od 1. do 15. septembra, za letni semester pa od 1. do 15. februarja. Prošnji mora biti priložen izkaz staršev, zdravstveno izpričevalo, izpričevalo o univerzitetnih ali srednješolskih ocenah prosilke in obveza staršev, da bodo v redu plačevali prispevke za oskrbo prosilke v »Domu«. Minimalni mesečni prispevek znaša 150 Din, srednji 350 Din, maksimalni pa 500 Din.
Uspel f@f©-£®afeia#
Foto-natečaj revije »Jugoslovenski turista« in tvrdke Lojze šmuc (Foto Tourist) na Aleksandrovi cesti št. 8 je nadvse dobro uspel.
V	sredo je Jurija pregledala vposlane fotografije 43 konkurentov, ki so poslali okrog 500 slik. Od teh so jih 256 vzeli v oceno in nagradili 65 izbranih del. Razpisanih je bilo deset skupin. V skupim »Naši kraji« je prvo nagrado dobila gdč. Tršanova za »Zaton sonca na Krki«. Nagrada: 7 dni bivanja na Bledu. Nagrajenih je bilo še 9 slik. V skupini »Morja« je odnesel zmago in prejel glavno nagrado s parnikom od Sušaka do Kotora m nazaj gospod Janlcde s sliko »Sončni vzhod na morju«. Deset slik je bilo še posebej nagrajenih. V skupini »Naši ljudje pri delu in na praznik« je dobil za sliko »Da bo lepše svetilo« prvo nagrado g. Rajko Kos; z avtobusom se bo peljal na Sušak in nazaj. Sledi še 9 nagrad.
V	skupini »Dete« je Tršanova za sliko. »Sandi« prejela prvo nagrado: z avtobusom na Sušak in nazaj. Nagradili so še 6 slik. Za skupino »Tihožitje« ni bilo konkurentov. V skupini »Narodne noše« so nagradili z II. nagrado sliko pod geslom »Na — Jug«. Ante Kormč je za »Ljubljana ob svečanostih« prejel prvo oceno in avtobusno vožnjo do Sušaka in nazaj. V skupini »Božji hrami« so nagradili 3 slike, prva nagrada je odpadla. V skupini »Ulica« je zopet Komič prejel prvo nagrado in 5 knjig. V skupini »Sport« pa Rajko Kos za »Golman, bravo!« prvo nagrado, let z avi-jonom do Sušaka in nazaj.
V kratkem bo prirejena razstava nagrajenih fotografij. Kakor čujemo, se bo te dni razpisal že drug foto-natečaj, ki bo zaključen marca meseca 1936. leta, da se zainteresira čim več naših fotoamaterjev. Prvonagrajen-cem in vsem ostalim čestitamo!
Sv. Maguaiena
Ena najlepših umetnin neznanega nizozemskega umetnika iz 1. 1530.
Pestra kmmka
Akrobacije nemške letalke v Zagrebu. V petek so se zbrali v Zagrebu zastopniki vseh evropskih držav, ki se bodo udeležili kongresa Mednarodne letalske federacije v Dubrovniku. Ob tej priliki so priredili naši letalci z gosti veliko letalsko produkcijo nad zagrebškim letališčem. Naše letalce je vodil major Gradišnik. Posebno pozornost je pa vzbudila Nemka Alojzija Hoffman, ki je pokazala drzne in vratolomne akrobacije s svojim letalom »Jung-mann«. Ljudje so jo vzeli na rame, ko je stopila po produkciji iz svojega majhnega letala, in jo navdušeno pozdravljali.
Vojna sirota brez staršev in listin. Zagrebška policija je imela te dni opravka z mladim človekom, ki je iskal kruha, starše in listine. Okoli 20 let star fant je vedel povedati o sebi le to, da mu je ime Velimir, in da so ga našli srbski vojaki 1. 1914. na poti med Valjevem in Ložnico. Srbski častniki so ga odnesli v Kragujevac, nato pa v Beograd. Po vojni si je služil kruh kakor je vedel in znal, toda tudi to siroto je zadela kriza. Naposled je ostal brez službe. Najhuje je pa občutil svojo usodo zaradi tega, ker je brez dokumentov in ga nihče brez njih ne vzame v službo.
Vlom v okrožni urad. V Karlovcu so vlomilci vdrli ponoči v Okrožni urad za zavarovanje delavcev, navrtali prav vešče blagajno in odnesli ves denar, ki je bil prej ta večer pripravljen za izplačevanje. Denarja je bilo okoli 17 tisoč dinarjev. Blagajna je bila osvetljena in kdor bi prišel ta čas mimo, bi vlomilce skozi okno s ceste lahko opazoval, pa ni bilo pač nikogar in vlomilci so svoj posel lahko v miru opravili.
Zadavil je svojo ženo priležnico. V Bukovici pri Bosanski Gradiški je 60 let stari Gjuro Vujič zadavil svojo priležnico, 32 let staro vdovo Pero Marič. Živela sta v divjem zakonu že
Slepci bodo videli...
V Ameriki so sestavili novo vrsto naočnikov, s katerimi vidijo tudi skoro slepi. Slika kaže nekega slepca iz Bostona, ki je s takimi naočniki lahko čital.
več let. Ona je prinesla v hišo svoje tri otroke iz prvega zakona, z Vujičem pa je imela tudi otroke. In zaradi paglavcev, ki so se med seboj pretepali in sovražili, je nastalo med možem in ženo sovraštvo, ki je končalo z zločinom.
Vlomilec Marjanec pod ključem. V Sarajevu ja policija prijela vlomilca in nevarnega zločinca Marka Marjaneca, ki je pred tedni oropal blagajno podjetja »Industrija« d. d. v Da-ruvarju. Odnesel je okoli 100.000 Din. Ker je bilo precej denarja v srebru, je tega zakopal in poskril pri nekih znancih, bankovce je pa vzel seboj in odpotoval v Bosno. Po Bosni se je
predstavljal pod raznimi imeni za veletrgovca ali industrialca in je živel kakor baron. Svoje rdeče lase si je dal pobarvati, s klobukom si je pa pokril brazgotino nad očesom, po kateri bi ga detektivi takoj spoznali, ker so za njim izdali tiralico. V Sarajevu je končalo njegovo »trgovsko«potovanje. Nekdo ga je spoznal in policija ga je aretirala.
Prijateljska sreča in Zagrebčani. Čeprav je zagrebška policija prepovedala znano »Prijateljsko srečo«, se veriga te sreče vije kar na-
Spor v Ženevi.
Italijani so demonstrativno zapustili zboro-valnico, zaradi ostrega napada abesinskega zastopnika prof. Jeze-ja. Naša slika nam kaže italijanskega delegata barona Aloisija v trenutku ko zapušča dvorano.
prej in je oklenila že več tisoč Zagrebčanov, ki bi radi vlak. v žep 10.240 Din dali pa samo 10 Din. Policijska prepoved torej ni pomagala, pomagalo pa bo pojasnilo s številkami, kakor ga prinašajo »Novosti«. Kaj enostavno se da namreč dokazati, da bi morali vsi prebivalci Jugoslavije, moški, ženske in otroci, plačati po 10 Din, če bi hoteli samo oni tisoči Zagrebčanov, ki so doslej plačali po 10 Din, dobiti končni znesek 10.240 Din. Če plačajo 1024 osebe v nepretrgani verigi vsaka po 10 Din, dobi prvi, ki je plačal, 10.240 Din. Vsaka od teh 1024 oseb pa mora najti zopet po 4 osebe, da dobi naposled, če vsi plačajo, tudi 10.240 Din. Recimo, da igra samo 750 oseb. Da dobi vsaka od teh oseb jx> 10.240 Din, mora plačati po 10 Din, reci in piši 768.000 oseb, torej več oseb, kakor imajo skupno prebivalcev Zagreb, Ljubljana, Beograd, Sarajevo in Subotica. Ta račun torej kaže, da je igra pravcati hazard in da mora večina igralcev »gor plačati«, kakor pravimo po domače.
Požar v kinu. V Mitroviči se je v petek med predstavo v kinu Hrvatskoga doma vnel film. Plamen je švignil iz kabine in med gledalci je nastala panika. Na srečo ravno pri tej predstavi ni bilo mnogo ljudi, sicer bi bilo človeških žrtev. Lažje poškodovan je bil samo operater. Škode je bilo za 20.000 Din.
povoženca
Ljubljana, 8. septembra
Dne 6. septembra je neznani voznik povozil komaj 3 leta starega Bakoliča Janeza, sina kovaškega mojstra z Dolskega in mu zlomil levo roko. —- Istega dne pa je tudi na Hrušici povozil neznan voznik Klinarja Henrika, šefa prevoznikov državnih železnic z Jesenic, in mu zlomil levo nogo. Oba so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
OmMiaii Uubljaniana
¥ toßikah
Dolenjske Toplice, koncem avgusta.
Kljub visoki številki prejšnjega meseca sem jo mahnil v Dolenjske Toplice, hoteč si pregnati nevšečnosti revme in dolgočasje bele Ljubljane. Že prej mi je kolega Mirko pripovedoval, ki je prebival 14 dni v Toplicah, o reformi načina zdravljenja, ki ga je uvedel novodošli zdravnik dr. Rožič. Dospevši na cilj, mi je temeljito izprašal vest ter se zanimal za moje bolezni. Kakor bi bil pri spovedniku, sem mu gladko odgovarjal na stavljena vprašanja. Ko me je temeljito pretipal zlasti na okončinah, je dejal, da mu nekaj ne »Štirna«. Nepremično me je zrl v oči in slednjič z zadovoljstvom vprašal, mar nisem imel zlatence, ker sem mu v obilici vprašanj in odgovorov prvotno pozabil povedati. Zavedajoč se uspeha svoje znanosti kot dober diagnostik, se je lahno nasmejal in mi dal listek, s katerim mi je dovolil kuro sedem kopeli na teden v velikem bazenu ter masažo vsak drugi dan.
Jadrno sem jo odkuril v Kopališki dom. Po opravljenih formalnostih mi je pritekel nasproti strežaj, ki čaka na kopalce. Odkazal mi je kabino, nato pa vhod v bazen. Iz radovednosti sem malo počakal na vzvišenem prostoru in motril nežni spol v termi. Tam v kotu je prav sramežljivo »masirala« visoka nimfa oni del telesa, kjer hrbet izgubi svoje lepo ime. Preganjala je »miščno« revmo. V drugem kotu se ie veselila tepa deklica t<»r pmovedovala med sinfonijo pogovorov ostalih kopalcev, kako hlastno »fruška« vsako jutro »kufe«. Ej to so vam pogovori in pojasnjevanja o revmatičnih
obolenjih. Za hip te prevzame občutek zadovoljstva, ko opazuješ obilno linijo. Eto ti nežni spol s 116 kilami v beli mokri srajci. To je vila z vsemogočimi odtenki v obliki. Voda v bazenu po načelu Arhimedovega zakona polagoma pada, ko se dviga špehata mesena masa.
Kožo ti pokrije nešteto majhnih mehurčkov. Vidiš polt, ki postaja počasi rožasta, gledaš po gladini terme, na kateri se razpokavajo milijoni mehurčkov kot miniaturni vodometi. Prevzame te prijeten občutek. Na zidu so tablice: Plavanje in skakanje v vodo je prepovedano. V kotu je črpalka, kjer se po zdravnikovem priporočilu napiješ te vode. Po preteku 20 minut te pokliče stražnik in moraš iz vode, čeprav je zelo prijetno in zabavno.
Po opravljeni kopeli greš pregret in prekuhan v posteljo, kjer se pričenja neprijetno potenje. Gospodinja te povije kot dojenčka. V čakanju, da mine predpisana ura počitka, daš popolno svobodo svojim mislim, ki bliskoma prehajajo na razne dogodivščine. Zatopljen v svoje misli, čujem pogovor dveh veseljaželinih gospodičen, ki sta bile v Toplicah le kot spremljevalki svojih mamic: »Kad nemaš... Nijednog ... Nočas sam tako lepo sanjala ... Žao, bila je samo iluzija.« Za hip me prešine radovednost. Ali kura je kura! Leži kar mirno v postelji!
Nekdo potrka. Naprej! Gospodinja: »Maserka vaš je prišla masirat.« črna, brhka Štajerka, stara do 22 let, z močnimi udi in še močnejšimi prsi, stoji pred menoj. »Zdravnik
Nasilna prehrana »tigrovke«.
Znano je, da veliki reptili v ujetništvu kaj radi napovedo gladovno stavko. To se dogaja tudi v berlinskem zoološkem vrtu, kjer imajo 4 m dolgo kačo »tigrovko«. Kačo morajo čuvarji krmiti s silo. Za tak obed so potrebni trije krepki moški, ker se reptil z vso svojo silo brani. Pa tudi po pitanju morajo strežaji masirati kačo, da na ta način pospešijo prebavo zavžite hrane.
Zasedanje v Ženevi.
Posnetek zborovanja v trenutku, ko je nastal spor zaradi govora profesorja Jeze-ja.
X baron Aloisi, XX Laval.
me je poslal, da vas zmasiram. Kar slecite se.« »Kako?« »Do nagega, drugače ne gre!« Z mešanimi občutki sem sledil njenemu povelju.
Temeljito zmasiran na vseh koncih in krajih svojega telesa sem se počutil kakor prenovljenega, pomlajenega in lažjega. Na revmo sem popolnoma pozabil. Odšel sem urnih korakov med ostali kopališki svet. To so znani ljubljanski obrazi. Tudi »elitna« publika je zastopana. Vseh vrst uradništva: od strojevodje do univerzitetnega profesorja, od bivšega ministra in senatorja z zalimi spremljevalkami hčerk in boljših polovic. Mirno sem stopil pred kegljišče in opazoval, kako je vrgla »vila« kroglo in zadela »kmeta«. Poizkusil sem tudi jaz svojo srečo. Drugi dan nas je popeljal g. Valič z limuzino v Žužemberk na ogled tamošnjih zanimivosti. Šegavi g. Staut je aranžiral avtopartijo preko kočevskih hribov v Metliko. Gorjanci — Novo mesto — Straža Toplice — sokolska veselica — godba — ples. Kdo bi mislil na revmo, ki jo preganjamo v Toplicah!
Sodobna gas. služba
Gasilstvo je v Sloveniji najbolj organizirano in je doseglo višino, kakršno b\ nam lahko zavidali večji, da ne rečem najkulturnejši narodi, kljub temu, da je naše gasilstvo bilo že pred vojno na višku, nismo imeli pa strokovne knjige, ki bi nas uvajala v tehnično znanje gasilstva, kar je tembolj važno, ker gasilstvo teži i radi nastajajočih potreb i radi tehničnih ih etično izpopolnjujočih si pridobitev k izpopolnitvi, k dosegi končnega vsem ustrezajočega uspeha, ki mu je jedro! »Bližnjemu v pomoč! Bogu v čast!«
Nevredno bi bilo vsakega kronista, če bi hotel in skušal prezreti kulturne pridobitve gasilstva slovenskega, čigar bistvo je požrtvovalnost in nesebičnost, še nevredneje pa bi bilo preiti preko dejstva, da smo Slovenci in slovenski ter hkrati jugoslovanski gasilci dobili s Furlanovo knjigo o sodobni gasilski službi prvo strokovno knjigo, -ki jo je napisal veščak z najmodernejšim znanjem o gasilstvu. Že njegov poklic nam jamči, da snov obvlada, knjiga sama pa nas je celo lajike presenetila.
Gostje v Toplicah so med seboj pravi prijatelji, ki si preganjajo dolgočasje največ s sprehodi po parkih, ki so prav lepo in okusno urejeni, po katerih se lahko sprehajaš skoraj 20 minut do gostilne »Pri mostičku«. Nizke in pripravne klopice vabijo parčke v večernem času.
Kako pa je življenje v Dolenjskih Toplicah? še dosti lepo in zabavno, le da manjka marsikaj: v vasi električne napeljave, mrzle vode, v kopališču dobrih slačilnic in postelj za izletnike ter še marsikaj, predvsem pa godbe in plesa. Pričakovati je, da se bo v tem pogledu zboljšalo, za kar bo morala poskrbeti Ljubljanska Kmetska posojilnica, ki ima sedaj ves obrat v zakupu, v zvezi s tamošnjo občino. Zunanje lice Dolenjskih Toplic je še dosti privlačno. Preko potoka Sušice se dela sedaj nov most. Zidajo nov Sokolski dom, ki bo pripraven za razne prireditve in morda uporaben v glavni seziji tudi za goste. Terma je odlična in zelo zdravilna. To občutim sedaj sam in tudi kolega Mrko. Zdravje se nama z dneva v dan boljša.	R. B,
Dasi strogo strokovna, nas vendar tako poljudno seznanja z vsemi najtežjimi problemi mehanike, fizike, kemije in zgodovine, da poleg priporočila ministrstva za telesno vzgojo pogrešam še priporočila prosvetnega ministrstva.
Jezikovno pa je knjiga še posebej zanimiva. Terminologije, ki je v knjigi tako dosledna, bi se moral učiti marsikdo, kajti to ni terminologija za dan, dva, ta bo ostala in bo jedro nadaljnjih knjig, ki bodo brez dvoma sledila tej prvi brazdi iz široke in plodne njive gasilstva.
V strokovna vprašanja se ne bom spuščal, tu so poklicani morda drugi, dejstvo pa je, da knjiga po svoji bogati pa razmeroma do sedaj težki razčlenjenosti sličnih vprašanj nudi v celoti ne samo idealno razporeditev gasilske službe, njenega namena in pomena, temveč tudi zgodovinski, etični pregled z dragocenim slovarčkom in kar je veliko vredno, tudi s ponatisom zakona. Knjiga je brevir za vsakega gasilca, za negasilca pa učbenik in vodnik v nesrečah, ki nas bognasvaruj. Slovenski narod in slovenska literatura sta s Furlanovo knjigo dobila dragocen dar, ki ga mora tudi naša javnost prav ceniti. Kajti vedeti mora, kaj se pravi orati ledino. In ta ni bila lahka.
Plestenjak.
Z iadmim w Gral©
(Dalje)
Zaliv, ki smo počasi vhajali vanj, je bil skoraj geometrijsko pravilne četverokotne oblike z odprto stranico na morje. Plaža, ki je obrobljala zaliv, je bila nad pol kilometra dolga in polna najdrobnejšega peska. Tudi dno zaliva je bilo peščeno, tako da se nam je zdelo, ko smo nestrpni in kopanja željni skočili v morje, da hodimo po najbolj nežnih in mehkih preprogah sveta.
Še preden smo utegnili jadrnico zasidrati, smo poskakali z nje in se začeli premetavati po vodi kakor da smo otroci. Neizmerna sproščenost je ležala nad pokrajino, in z mogočnimi va-. 1: je prešla vame ter me vsega prevzela. Tiho, negibno nebo nad nami, kopajoče se v svoji bujni modrini, belina skalovja krog nas in temna zelenina polj in drevja v notranjosti zaliva - vse to se je stapljalo v nedoumljivo lepo podobo ,in z vso silo sem začutil v sebi čistost, veselje in vedrino življenja. V meni je razkošno zavalovalo in me do globin prenovilo, očistilo. Nobene misli, nobene skrbi, nobenega -pomina ni bilo več v meni, vse je umaknilo in izgubilo v bogastvu neposrednega doživljanja. Ril sem jasen in lahäk, kakor da bi nikoli v Življenju ne živel nič mračnega, nič težkega.
Jadrnica, nevezana in svobodna kakor mi, podrhteva na umerjenih valovih, vsa bela in lahka liki galebje pero. Zunaj zaliva, v bleščeči daljavi, se mirno riše na gladino v strogi avnini črta vetra. To je mistral, najlepši ve-’er morja, najblažji, človeku najprijaznejši. Danes veje brez nas, dane« se mu nismo prepustili. Danes ostanemo tu, ker je taka naša želja.
In smo ostali.
Vse popoldne smo zapravljali čas e sladkimi neumnostmi in brezdeljem, človeških bivališč i tem zalivu ni bilo, le sredi peščene obale je stala hladna, mrka hiša brez oken — skladišče na poljske pridelke z bližnjih njij, ki z njimi oskrbujejo Budvo in druga letovišča, kakor smo nvedeli kasneje.
Pozno popoldne sta nenadoma stopila iz grmovja dva starejša moža, ki sta se očividno prišla kopat. Toda solnce se je že močno nagnilo in sence so zrak ohladile. Zato se je slekel samo eden, ne da bi šel v morje, drugi pa je odložil lovski klobuček, puško in suknjič na grm ter sedel na ploščato skalo. Za jadrnico in za ljudi krog nje sta se oba zelo zanimala, in tudi psiček, ki je prišel z njima, je polajeval z začetniško nerodnostjo in se ogorčeno zaletaval k morju.
Mi se sprva sploh nismo zmenili zanje, in tako je preteklo precej časa v molku. Nato pa je eden od njiju izpregovoril, in čez nekaj časa sta nas povabila na suho.
V začetku smo bili malo nezaupni, in držali smo se hladno in tuje. Zakaj večno skrivanje in »gusarjenje« nas je napravilo previdne in skeptične. Ko pa smo videli, da se za prijaznimi obrazi ne skriva nič nevarnega, smo se spustili v razgovor.
Odgovorili smo odkrito na vsa vprašanja, ki smo jih znali že na pamet in skoro po vrstnem redu, ker smo že tolikokrat odgovarjali nanja. To pojasnjevanje, kdo smo, odkod, zakaj, kako to, kam, doklej, ali se ne bojimo — nam je začelo že krepko presedati. Vendar smo z vso potrpežljivostjo nakrmili radovednost obeh mož, ki sta si nas neprestano ogledovala z vso pozornostjo in majala z glavo.
Ko je prišlo na vrsto vprašanje o tem, kam smo namenjeni, pa je postala stvar za nas zabavna.
»V Albanijo!«
Moža sta poskočila.
»Kaj pravite? V Al—ba—ni—jo?«
»Da, v Albanijo! Zakaj pa ne? Svet je povsod zanimiv, še prav gotovo pa je zanimiva Albanija! — Kaj ste že bili kdaj tam?«
»Jaz ne, pač pa moj brat,« je odvrnil mož, ki je imel puško. »In ta moj brat mi je pravil takšne stvari, da ne bi šel tja, tudi če bi kadili rezano zlato namesto tobaka!«
In mi je ponudil tobačnico, da bi si zvil cigareto. Takoj sem spoznal, da je tobak tihotapljen.
To me je dokončno pomirilo. Postal sem čilo domač in vesel. Zdaj sem vedel za go’ovo: človek, ki kadi tihtapljen tobak, ni nevaren. Poleg tega je do državnih oblasti približno v takem odnosu kakor mi na tem potovanju. Torej nimamo razloga, da bi ne bili zaupni.^
Iz tobaka sem napravil celo cigaro, še več — kar bakljo. Mož se je razumevajoče smehljal in mi z navdušenjem prižgal.
Po prvem potegljaju me je vprašal, kako se mi kaj zdi albanski tobak — in je pri tem besedo »albanski« tako poudaril, da bi moral vedeti, pri čem je stvar, tudi če bi ne bil že sam spoznal tihotapljenega tobaka.
»Tako. tako, — iz Albanije ga torej dobivate?« sem vprašal, ovit v oblak dišečega dima.
»E, zakaj bi ne, ko je pa toliko cenejši!«
»Kako pa gre vsa ta stvar s tihotapljenjem?« sem vprašal iz resničnega zanimanja.
»E, do sredine Skadarskoga jezera pridejo oni in ga tam predajo našim, ki jim pridejo nasproti. Oni dajo tobak, naši pa denar. Kilogram 25 do 30 Din,« je pojasnjeval mož.
»In po čim ga naši tihotapci tukaj razpečavajo?« sem vprašal.
»Po 50 dinarjev,« je kratek odgovor.
»No, potem pa tihotapci prav dobro živijo!«
»Seveda! Saj pa tudi zaslužijo, ko pa opravljajo tako naporno in nevarno službo«! Kaj mislite, da je otročarija, izmotati se ponoči s čolnom, včasih tudi z motornim, iz množice carinikov, ki jih kar mrgoli po jezeru? E, za kaj takega je treba imeti glavo na pravem koncu! In prepeljati 700 do 1000 kg tobaka na varno — to se ne posreči vsakomur! Mnogo jih cariniki zasačijo in postrelijo, mnogokrat pa jih napadejo tudi tihotapci. Posebno, če zeleno nevarnost kmalu opazijo, napadajo sami prvi in neprizanesljivo podirajo v morje nevšečne zasledovalce. Kdo bi jim pa brez boja prepuščal tolikšno vrednost? In če bi bili sami kaj boljši! Ali mislite, da zasledujejo cariniki tihotapce tobaka zaradi tega, ker je to njihova, dolžnost . Eh, kaj še! Zaradi službene dolžnosti bi nikoli ne tvegal noben carinik iti na »lov.« Nanj hodijo samo zato, ker si potem zaplenjeno blago
sami obdržijo in razdelijo med seboj. In ga prodajajo in razpečavajo naprej prav tako kakor bi ga pravi poklicni tihotapci. To jim nosi lepe denarce — seveda — in le to je ono, kar imenujejo »službeno dolžnost« in nje »vrlo izpolnjevanje«. Samo kadar ne morejo zaplenjenega tobaka prikriti, napravijo protokol — drugače pa ne!«
Mož se je razgovoril. Stvari ki jih je pripovedoval, so vsekakor zanimive in nove — vsaj za nas, ki ga verno poslušamo.	,
»In zakaj, pravite, da je nevarno, podajati se v Albanijo?« sem vprašal, da bi se vrnili k nekončanemu razgovoru.
»Zakaj? Zato.“ker te Albanec na mestu ustreli, če le 'zasluti, da imaš v žepu kak dinar. Prijatelja mojega brata, ki je delj časa živel v Albaniji, je ustrelil njegov znanec — Albanec, ki je vedel, da ima pri sebi dva dinarja. In ga je oropal.«
»Zakaj pa Albanci kar tako za takšno malenkost streljajo?« sem vprašal.
Vprašanje je bilo na prvi pogled naivno, in mož me je s smehljajem pogledal. Toda vedel sem, kaj vprašujem. Vprašanje sem nalašč izoblikoval tako, da nisem možu niti najmanj sugeriral odgovora. Hotel sem pa vedeti, ali streljajo Albanci iz gole pohlepnosti po denarju, ali iz prirojene divjosti in krvoločnosti, če bi bil moža naravnost tako vprašal, bi mi mogoče pod vtisom mojih besed odgovoril napačno. Tako sem ga pa prisilil, da je sam od sebe poiskal psihološki vzrok in ga navedel.
Odgovor mi je v polni meri nudil tisto, kar sem pričakoval in hotel vedeti.
»Zakaj?« je mož ponovil vprašanje. »Sam» zato, ker so tako siromašni, da mnogi vse svoje življenje ne vidijo tistega kosa kovanega železa. ki mu pravimo denar. Ta je v Albaniji Pra® tako redka in nenavadna stvar kakor pri o® v Jugoslaviji dober tobak. Do nedavnega banija sploh ni imela svojega denarja; trgo'^1 in kupčevali so največ s tolarji Marije Terezij • pa tudi z drahmami, lirami in dinarji. Alban _ vzame karkoli, samo da je okroglo in dena J podobno.«
Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga ■ o. z., predstavnik L Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek. tiska tiskarna »Merkur«,