SL 66. V Ljubljani, petek dne 21. marca 1919. Leto IIL m Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne* Onlnlitr« la ■praTBiitr« v Ljubljani, Proniiikauka klica iUv. t, L Učitelj ek* tiakaraa. m Me. Nanioliii: po polti i dostavljanjem na dom sa celo Mo K 43*—, aa pol X U*—, sa četrt leta K 10-50, za mesec K 3*50. Za Nemčijo celo leto K 40, •stalo tišino in Ameriko K 54. buMrstt: Bnostopna petit vrstica 30 ▼; pofojen prostor K1*—; razglasi in poalaM ▼ratica po 60 v; večkratne objave po dogovora primeren popast Reklamacijo sa liat se poitnine proste. Posamezna Številka 20 vinarjev. in \V Nekaj misli. Dosedanja zgodovina posameznih uržav Pripoveuuje preuvsem o zmagan, ki so osredotočite vse siie v korist zmagoslavne države. je, o kateri je rekel Fr. Austerlitz, da mora gagati vkljub vsem zmagam avstrijskega orožja. v,**-V narodnih državah, kakor je bila po veliki vepni tudi Nemčija, pa je odločeval in še odlo-'-“le razredni boj. V intemacijonali je zmagal If'ed vojno v antantnih državah reformistični Pozitivizem socialne revolucije, ki je deloma Plival tudi na socialno demokracijo v bivših ^ntralmh državah. Vprašanje socialističnega Sn °^taT-V miPerial‘stični oziroma kapitali-^ P0S aI° eno najvažnejših. 2e leta n) -ti- ^ casH’ ie bila Bismarckova slava n, ,,Jn ?,° ,zJ'emni zakoni proti socialni de-v Nemčiji oviral njeno delovanje — je sai Viljem Liebknecht o možnosti, da postajo socialisti ministri! Liebknecht, je slutil dve znosti: ali bo prevzela socialna stranka vla-on^f ^ vehlce nar°dne katastrofe ali pa bo iz oPortumtete vstopila v vlado. V tem niše- Ta katastrofa se lahko zgodi kot posledica svetov- LISTEK. Eisnerjeve slutnje smrti. Kurt Eisner je zbral v prejšnjem lctn, ki ga je preživel večinoma v zaporu, svo-io spomine, ki so izšli pod naslovom »Pred revolucijo«. V naslednjem priobčujemo predgovor tej knjigi, ki postavlja mrtveca ti in njegovo voljo v pravo luč. Predgovor se glasi: Mi, mrtveci na dopustu. i vojllNeki francoski častnik je izpregovoril pri | (Ioh.em sodištu besede: »Mi vsi smo mrtveci na i VoiSV Ali ^ biI° v Prvem, v drugem letu IB Jaz ne vem! V teh letih smo izgubili ča- i" spomin. ne vojne, ali pa vsled splošne nezadovoljnosti nad obstoječim načinom vladanja«. Tako je pravilno menil dalekovidni Liebknecht, ki je prišel do zaključka, da sila sama na sebi ni revolucija-narna, ampak nasprotno — kontrarevolucionarna, o čemer piše tudi Jaures v svoji knjigi »Iz teorije in prakse«. Socialna demokracija v Nemčiji je teoretično in praktično hodila dosledno svojo pot. V letih, ko je avstrijska socialna demokracija, katero je pokojni Viktor Adler na novo organiziral in povzdignil do sedanje višine, omagovala in omahovala, so nemški voditelji že začrtali v duhu pot bližnje bodočnosti do socialistične republike, ki bo rešila nemško ljudstvo pred poginom v katerega ga je vodil monarhistični in delavstvu sovražni državni sistem. Kar so zagrešile posamezne skupine internacionale med vojsko, to bo popravila nacionalna svoboda kot pogoj za splošno svobodo celokupnega človeštva na podlagi razrednega boja v socialni in demokratični državi. Nacionalno svobodni proletariat se mora združiti v vesoljno skupino internacionale in z združenimi močmi nadaljevati boj proti kapitalizmu in ari-stokratično meščanskemu lažidemokratizmu, ki je končno ravno tak sovražnik duševno in fizično delujočega proletarijata kakor pa je monarhistični despotizem. Podajanja rudarjev iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. Ljubljana, 21. marca. Včeraj so se vršila v zborovalni dvorani Dež. dvorca nadvse zanimiva pogajanja med rudarji iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorij in na drugi strani zastopniki Rudniške družbe ter Deželno vlado, ki je posredovala. Delavci so odposlali 30 svojih delegatov, Družbo so zastopali generalni ravnatelj Bellak in drugi, od vlade pa sta bila navzoča podpreds. dr. Žerjav in poverjenik za soc. skrb s. Prepeluh. Delavci so po svojem glavnem govorniku sodrugu Sitarju natančno formulirali in precizirali svoje zahteve, ki so v glavnem sledeče: 35% povišanje dnevne plače in pogodnine, upeljava minimalne plače, ki naj se deli v tri kategorije, izplačilo enkratnega nabavnega prispevka v znesku K 250 za vsakega rodbinskega člana, s tem da se že obstoječa rodbinska doklada pridrži, ureditev perečega stanovanjskega vprašanja in povrnitev stanarine tistim, ki ne stanujejo v poslopjih družbe. To so bile glavne točke njih zahtev; vrhtega so zahtevali, da se povečajo kopeli v Hrastniku in napravijo nove v Kočevju, da se napelje v delavska stanovanja električna luč, preskrbi delavstvo z zadostne prehrano, s čemur bi se tudi dvignila produkcija premoga, d& 50 % povišanje dnine za nadurno delo ostane še v naprej v veljavi ter končno, da se penzijonistom zyiša obstoječa pokojnina za 100 %. Razpravljalo se je o produkciji, pri čemur je delavstvo zavzelo stališče, naj se vzame za merilo 75 % produkcija leta 1917. In da se v zadevi produkcijske možnosti odobre delavski zaupniki. Poverjenik Prepeluh je pri tem omenil, da vlada itak namerava izdati tozadevno naredbo, ki naj bi veljala za vse panoge industrije. Sodrug Sitar je v temperamentnih, prepričevalnih besedah motiviral opravičenost zahtev delavstva, oprl svoje besede ira podatke drugih družb, med katerimi se glede skrbi in brige za delavstvo nahaja trboveljska na zadnjem mestu, žigosal postopanje te družbe napram delavstvu in rudniku samemu, z živimi barvami slikal bedo rudarjev, ki so spričo nezadostne prehrane ii? težkega opravila danes fizično popolnoma izmozgani ter je z ostro hičjo osvetlil nezaslišano mizerfjo, v kateri se nahajajo nekatera delavska stanovanja, zlasti ona podjetja Šuligoj. To poglavje, o katerem bi se dala napisati obširna razprava, je morda eno najbolj tragičnih in priča, kako daleč sega zločinska brezvestnost kapitalistov napram delavstvu. — Razprave, ki jo je vodil rudn. glavar Stergar, so se pri posameznih točkah udeležiš še razni zaupniki rudarjev, ki so vsi neomajno zagovarjali svoje stališče in opravičenost svojih zahtev. Sporazum se, izvzemšl v nekaterih manj bistvenih točkah, ni dosegel. Ravnatelj Bellak je v imenu družbe pač nekaj koncediral, kot n. pr. 20 % povišanje pogodnine, na kar de-Iegatje delavstva seveda niso pristali in bo torej vlada končno primorana, da izreče svojo sodbo. To se bo zgodilo v prvi seji danes ali jutri. Kako bo vlada odločila, ni zmano, toda nd bi ji nujno svetovali, naj ne podcenjuje kritične situacije, v kateri se nahajajo rudarji ter gleda na to, da se ugodi njih zahtevam v najširšem obsegu, pa ako seže makar ne glede na eventu-alije pravne nravi po najostrejšem sredstvu, RJ ji je na razpolago. Zadeva je s socialnih in na-rounoprospodarskih vidikov vderesna in zahteva takojšnje remedure. Politični pregled. Protfd za skupno odiiošajo med Jugoslavijo •» Nemško Avstrijo. LDU. Dunaj, 19. (DunKU.) K izjavi Jugoslovanskega ministrskega predsednika Protiča napram zastopnikom dopisnega urada, da je jugoslovanski državi ležeče na tern, da živi z Nemško Avstrijo v najboljših odnošajih in da smatra potrebno ustanovitev nemško-avstrijskega zastopništva v Belgradu v svrbo ojačenja Toda ta beseda, ki sem jo bral, me ne zapusti, ter mi je postala usodna voditeljica. Smrt je dala nam vsem le dopust. Vrnili smo se, sence, začasno v deželo zavesti, kar imenujemo življenje. In to je danes s protezami smrti grotesken in okorno se premikajoč avtomat. čakamo zopetnega vpoklicanja. Granatni drobec končuje naš dopust ali izstrelek strojnice, val dušečega plina, eksplozija municijske tovarne, izmaknenje, lakota, obnemoglost, umor, napad blaznega, ki se je vrnil z bojišča, ali tudi krivica sodnika, ki nam odreka milodar dopusta, ker so sami pozabili, da so tudi oni mrtveci na dopustu 1 Mnogi skušajo potom ponarejenih listin in potnih listov podaljšati dobo dopusta, razsajajo, tepejo se pohotno in pohlepno s svetovno troh-nelostjo in trepečejo pred smrtjo, dasiravno so že dolgo dvakrat mrtveci, ki slutijo samo mučno zvijanje v zadnjem smrtnem boju življenja. Mnogi pa vedo, kako naj izrabijo človeški dopust: da rešijo svojo dušo ter se ne boje smrti, od katere prihajajo, da služijo resnici in do zadnje ure pomagajo čistiti zemljo za živeče od jutri, ki bodo osvobojeni imeli moč, pregnati smrt iz življenja. Njim bo treba še enkrat dela v službi čovječanstva za blaženost predstavljenega jim življenja, ko ga je bilo njihovemu rodu nemogoče priboriti si m uživati. Mrtvec — pričakujoč izreka, ki ga pokoplje — zbira v zadnji uri odlomke svoje volje in mišljenja, boja in sna... spomine z dopusta! Monakovo, preiskovalni zapor, 10. septembra 1918. V uri solnčnega vzhoda. Kurt Elsner. medsebojnih odnošajev, doznava politična korespondenca od informirane strani, da je na nemško-avstrijsko vlado ta izjava Protiča vplivala zelo simpatično in da so že storili korake radi ustanovitve nemško-avstrijskega zastopništva v Belgradu ter da upajo, da se bo to vprašanje kmalu povoljno uredilo. Državni urad za zunanje stvari je uvcrjen, da bo po vzpostavljenju odnošajev postalo razmerje napram Jugoslaviji zelo prisrčno, posebno pa, da se bo zopet vzpostavil stari živahni gospodarski promet — Obupen položaj bosanskih muslimanov. LDU. Sarajevo, 19. »Enakost« poroča, da se nahajajo bosanski muslimani, ki so se izselili v Turčijo, v zelo obupnem stanju. Mnogi od njih so se z dovoljenjem jugoslovanske vlade že vrnili na svoje stare domove, drugi pa še čakajo na vrniter. — Italija žuga. LDU. Rotterdam, 19. (CTU.) Brez-žečno se javlja iz Amerike, da se upira Italija VVilsono-vim zahtevam in žuga zapustiti konferenčno mizo, ako mir z Nemčijo ne bo sklenjen istočasno tudi z Avstrijo. Nadalje žugajo Italijani, da se pol iste z orožjem ozemlja. ki se jim je od aliirancev priznalo z londonskim paktom. — Za Južnoevropsko železniško progo. LDU. Pariz, 19. (DunKU.) »Matin« piše: Komisija interaliirancev je proučevala pogoje namestitve izhodnega ekspresnega vlaka z južnoevropsikm vlakom. Nova proga bo vodila skozi simplonski predor preko Milana, Benetk, Trsta, Zagreba v Belgrad in pozneje v Bukarešto, Odeso in Carigrad, kjer se bo združila z bivšo berlinsko bagdadsko progo. »Matin« pripominja, da bo ta nova proga glavni promet v Mali Aziji in Mezopotamiji nagnila v prid Francile in Velike Britanije in v škodo Nemčije in Nemške Avstrije. — Za internacionalizacijo železnic. LDU. Bern, 19. (ČTU.) »Echo de Pariš« poroča: Komisija za medna- rodni promet in paroplovstvo je sklenila železniški promet podvreči reviziji. Komisija je nadalje odklonila predlog, da naj se najvažnejše železnice upravljajo v imenu zveze narodov od mednarodnih oblasti. Na podstavi tega poročila odpade tedaj tudi internacionalizacija fazne železnice. — Antantna koncesijo politično neodvisni Nemški Avstriji. LDU. Bern, 19. (C.TU.) Dopisnik »Neues Wiener Journal« doznava od dobro informirane strani, da so finančne in gospodarske koncesije, katere hoče dati antanta samostojni, politično neodvisni Nemški Avstriji, nastopno: L Valutno posojilo v zlatu v zadostni visočini, da se bistveno povzdigne veljavo krone v inozemstvu. 2. Dobavo surovin za normalne cene in pod neprimerno povoljnimi plačilnimi pogoji. 3. Takojšnjo zadostno dobavo živil. 4. Zagotovitev premogovnega in železniškega prometa, kojega nadzorovanje prevzame mednarodna komisija. S. Obljuba, da se bo pripravilo francoski, angleški in ameriški kapital do tega, da povzdignejo z novo ustanovitvijo mdustrijalnih obratov odnosno podruž-niških tvornlc gospodarsko življenje v Nemški Avstriji tn tako omogočijo zaslužek delavstvu. 6. Propaganda za tujski promet z ustanovitvijo posebno ugodnih železniških zvez antantnih držav z Nemško Avstrijo. — Avstro-ogrski bankovci v inozemstvu. LDU. Dunaj, 19. (CTU.) Zastopniki nevtralnih držav so zahtevali od ministrstva za zunanje stvari odredbo, da av-stro-oerski bankovci, ki se nahajajo v neotralnem inozemstvu, vsled žigosanja ne izgubijo plačilne moči in da mora vsaka novoustanovljenih držav potom jamčenja pripoznati del teh bankovcev, ki naj se še določi. — Avstro-Ogrska banka sama nima zaupanja v vojno posojilo. Dunaj, 19. »Slevenski Narod« poroča: Avstro-Ogrska banka na Dunaju je določila, da ne kupuje bivšega avstro-ogrskega vojnega posojila za 75% svoje vrednosti, marveč samo še s 50%. — Dr. Laramasch naj bo zastopnik Nemške Avstrije v Parizu. LDU. Basel, 18. (ČTU.) Kakor doznava poročevalec lista »Neues VViener Journal« iz povsem verodostojnega vira, se bivši avstrijski ministrski predsednik dr. Lammasch sedaj mudi v Parizu, kamor je prišel na povabilo Leona Bourgeoisa, ki smatra dr. Lammascha za enega najresnejših nemško-avstrljskih politikov. Dr. Lammasch je konferiral z vodilnimi francoskimi politiki. Porazgovori seveda nimajo obveznega značaja in se večinoma tičejo postopanja antante napram Nemški Avstriji. Govori se, da so se zavezniki izjavili pripravljenim, nemško južno Tirolsko pustiti Nemški Avstriji. Francoska vlada je baje dala razumeti nemško-avstrij-skemu kabinetu, naj' pošlje dr. Lammascha kot zastopnika v Pariz. — Vojna škoda Italije, LDU. Rim, 18. (DunKU.) Milanski »Secolo« poroča, da ceni komisija, ki je bila ustanovljena za ugotovitev vojne škode v ozemljih, ki so bila zasedeira od sovražnika škode, ki so narasle vsled kršenja prava narodov, na 16 milijard, ki jih mora plačati Avstrija in na'15 milijard, ki jih zahteva od Ogrske. — Sporazum alilrancer zastran Nemčije. LDU. Be. lin, 19. (DunKU.) »8 Uhr Abendblatt« poroča iz Baslla: Neposredne vesti iz Londona javljajo: Pariški zastopnik »Manchester ,Quardian« piše, da so sedaj prišli aliir. nci do sporazuma glede predmira z Nemčijo. Francija se je odrekla načrtu ustanovitvi neodvisne renske province kot odbijalne države. Tudi je opustila svoje ugovore proti priklopitvi Nemške Avstrije k Nemčiji. V vprašanju saarske kotline se zadovoljuje s tem, da zahteva za vrsto let dobivanje premoga kot odškodnino, ter da ne obstoja na aneksij. Ti sklepi so posledica dogovora med Wilsonom, Clemenceaujem in Lloyd Oeorgejem. — M:rovno razsodišče. LDU. Bern, 18. (ČTU.) V pariških političnih krogih so soglasnega mnenja, da bodo določbe, ki se tičejo Nemčije na mirovni konferenci sredi aprila ne samo že končnoveljavno formulirane, temveč da jih bo v tem času tudi že sprejela Nemčija in podpisala. Neposredno na to se bo razpravljalo o problemu bivše donavske monarhije, kojega rešitev se pa z ozirom na skoraj nerešljivo kompliciranost vprašanja mej ne bo tako gladko končalo. —■ Dobava kalija Angleški. LDU. Nauen, 20. V Amsterdamu se je 16. marca sklenil dogovor o dobavi ka- | lija Angleški. Ni izključeno, da se sklene dogovor tudi o dobavi kalija Ameriki. Angleška prevzame 30.000 ton, ki jih bodo poslali preko Bremena ali Hamburga, in 20.000 ton, ki jih bodo transportirali preko Rotterdama. Poziv strokovnim organizacijam v Ljubljani in okolci! Na podlagi sklepa krajevne politične konference, vršeče se dne 19. marca t. 1. se poživljajo vse strokovne organizacije, da najpozneje do nedelje, dne 23. marca naznanijo svoje delegate v odbor za proslavo Prvega Maja. Vsaka organizirana stroka naj imenuje tri delegate ter vpošlje imena istih krajevni politični organizaciji za Ljubljano in okolico, Mahrova liiša, 1. nadstropje. Dopisi. Ustanovni občni zbor »Zveze trgovskih nastav IJencev«. V nedeljo, dne 16. t. m. se je vršil v »Mestnem j domu« ustanovni občni zbor »Zveze trgovskih nastav- j ljencev na slovenskem ozemlju«. Zborovanje, katero Je 1 bilo prav dobro obiskano, je otvoril tov. Sterle kot pred- | sednik pripravljalnega odbora. Tajniško poročilo jo podal tov. Remic, o stanju blagajne pa ]e poročal tov. Pestotnik. Tovariš Pavlin je govoril o dosedanjih organizacijskih razmerah trgovskega nastavljenštva, povdar-jajoč potrebo resne strokovne organizacije. — Zbor le pozdravil v imenu »Zveze delavskih društev«, sodrug dr. Lemež, v imenu »Jugoslovanske strokovne zveze« pa s. Kogoj. — Prečitana pravila in podporni opravilnik sta bila brez ugovora soglasno sprejeta. Istotako tudi predlog pripravljalnega odbora, da znašaj članski prispevek za društveno leto 1919. mesečno dve, štiri oziroma šest kron. — V odbor so bili soglasno izvoljeni: kot predsednik tov. Remic, kot podpredsednika: tov. Leo Kraner in Mimi Lehanova; tajnik tov. Kralj; nam. Milka Osana? blagajn.k tov. Pestotnik; nam. Mira Ocvirkova; odborniki tov.: Kunstek, Sterle, Pavlin, Pungartnik in tovarišici Tomažičeva in Zužekova. Pregledniki tov.: Kovačič, Slana in Oajetova. Dalje pet članov razsodišča in pet namestnikov. — V imenu ženskih nastavljencev je. govorila tov. Ocvirkova, Tov. Kralj pa je poročal o nalogah organizacije v bodoče. — Ko je govoril še sodrug Kocmur, zagotavljajoč novi organizaciji pomoč in podporo delavskih organizacij, je tov. Sterle zaključil lepo uspelo zbo> rovanje. — Uradne ure društva so vsak dan od 6. do 7. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 11. do 12. ure dopoldne v društveni pisarni, Streliška ulica 12, drugo nadstropje. — Ob uradnih urah se sprejemajo nov! člani, sprejema članarina, posluje društvena posredovalnica služb, ter sploh vse društvene zadeve. — Vsi članL kateri imajo veselje do učenja srbo-hrvaščine, naj se zglase ob uradnih urah v društveni p.sarni. Iz Tržiča. Podružnica delavskega izobraževalnega društva »Svoboda« je priredila v nedeljo, dne 16. t. m. ob 3. popoldne društveno predavanje. Predavala je so-družica M. Urbančeva iz Ljubljane o »Delu in kapitalu«. To je bilo prvo predavanje, ki nam ga je priredila naša podružnica. Predavateljica ie v poljudnem prednašanju skušala pripraviti nekak temelj za nadaljnil predavanja, ki bi se naj še vršila, kar tudi mi najbolj želimo. Delavstvo stremi in se želi izobraziti. Vsi vemo, da si le 1 izobrazbo delavstvo pribori popolno osvoboditev iz kapitalističnega suženjstva. V. Celje. Dne 16. t. m. je bil v Št. liju pri Mislinju zelo dobro obiskan shod, na katerem je poročal sodrug Marn iz Celja. Ob 1. uri je bil napovedan shod v šoli, pa je bila že ob tričetrt na eno šolska soba polna, tako da so bili ljudje kar natlačeni! Sodrug Kranjc je otvoril shod točno ob 1. uri popoldne ter pozdravil zborovalce. Za predsednika shoda je bil izvoljen sodrug Krničnik, ki je dal besedo sodrugu Marnu. Ta je pojasnil delovanje nekdanje in sedanje vlade, govoril o socializmu in zahtevah socialnih demokratov, za kar je žel burno priznanje in pritrjevanje. Omeniti še moram, da je župnik imel tudi shod kmečke zveze ob 9. uri dopoldne, in pri- poročal, da se kmetje organizirajo v njej. Imel je pa menda smolo, ker je k socialno-demokratični stranki pristopilo več kot 150 novih članov! Ustanovila se bo tudi strokovna organizacija lesnih delavcev, ki bo štela najmanj 130 članov. Kajneda, lepo število za tako majhen kraj? Sodrugi so prosili, da bi se priredilo še več tak.h shodov tudi v Šmartnem in v Slovenjem Gradcu, za katere bi prav pridno agitirali. Dnevne vesti. — Ubogi Radič. Pravijo, da se je drznil priti na praznik v Ljubljano St. Rad.č, da izroči antantni komisi!1 svoje »republikanske dokumente«. Alj jih je izročil, ne vemo in nas ne briga. Vemo le to, da je b.la za Radiča sreča, da je »odnesel iz hotela »Slon« in Ljubljane v Pfa' vem času pete, ker drugače ne bi zapustil Jugoslovanka Ljubljane z zdravimi kostmi«. Tako poroča radikal* dnevnik! Radovedni smo, kdo so bili ti ljudje, ki napravljajo iz »zdravih kosti bolne«? Morda isti, ki so pred meseci iztrgali angleškemu majorju v javnem lokalu ^ rok nemški časopis ter s tem napravili »uslugo« vladi, ki se je morala zagovarjati. Morda so to »iredentisti«. & v slovenski Ljubljani kažejo svoj pogum, v slučaju P°' trebe pa bi se skrili za peč! Rabimo več doslednosti, treznosti in politične zrelosti na Slovenskem, posebno pa v Ljubljani. — »Narodna galerija«. Umetniška komisija vabi člane odbora, da si ogledajo L. Dolinarjevo skulpturo, P°* nujeno »Narodni galeriji« v nakup. Delo je na ogled do 24. marca od 2. do 5. ure popoldne v delavnici gosp. *" Dolinarja, baraka štev. 1, nasproti obrtne šole. — VseučiHška komisija ima svojo XI. redno sejo soboto, dne 22. t. m. ob 5. uri v deželni palači, Blei^el' sova cesta št. 10, II. nadstr. — Razpis. Ljubljanski dopisni urad potrebuje večie število slovenske ter nemške stenograf.je povsem zW°; žnih, politično orijentiranih sotrudnikov, ki Imajo vsal delno akademsko naobrazbo in veselje do časnikarskega posla. Priglasiti se je treba osebno v vladni palači v Ljubljani, južni trakt, pritlično, v dopisnem uradu. — Iz Maribora. Slovenski magistratni uslužbenci, •* so prevzeli mesta odslovljenih nemških tovarišev, osnovali stanovsko društvo pod imenom »Krože* mestnih uslužbencev v Mariboru«. — Kdcr irna šo kaj terjati od naučne uprave nek' danje Avstrije (predvsem učno osobje), naj so obrne p|' smeno na naslov: Profesor dr. Ivan Arnejc, Dunaj, Minoritenplatz 5. — Za društvo »Svobodo« je daroval gosp. &nbar 5 K 22 vin, za kar mu izreka društvo iskreno zahvalo. — Strašen zločin. »Mir« poroča: V četrtek 6. t. m' je neznan lopov v Celovcu ob 10. uri zvečer skozi okn° ustrelil hišnega posestnka in tovarnarja Jožefa Ba-cherja. Bacher je bil takoj mrtev. Zaprli so vojaka »Volkswehra« Jožefa Plazzeta, ki ga sumijo, da je izyr' šil zavraten umor. Ta žalostni čin dokazuje dovolj tužne razmere, v katerih živimo. — Gledališče v Sarajevu. Začetkom aprila se otvori v Sarajevu stalno narodno gledališče. Tako belgrais^a kakor sarajevska pokrajinska vlada sta obljubili sv°*° pomoč. , — Nevarnost vsled pegavice. Po soglasnih poroci‘u je v zadnjem času v vzhodni Evropi pegavi legar raZ' širjen naravnost nevarno. Bolezen divja v vseh deni1 Poljske, v jugoslovanski državi, zlasti v stari Srbii1’ najbolj pa v Ukrajini. Z ozirom na hudo nalezljivost Pe' gastega legarja ni ogroženo samo prebivalstvo prizade' tih dežel, ampak tudi prebivalstvo srednje in zapadn6 Evrope. Avstrijsko društyo Rdečega križa se ie zai°' v sporazumu z državami, ki so nastale na ozem')11 Avstro-Ogrske monarhije, obrnilo na mednarodni ko* mite Rdečega kriza v Ženevi na pomoč, da bi na 13 način pridobilo zavezniške velesile, kakor tudi nevtraln” države za to, da se takoj ustanovi mednarodna komisija za boj proti tej kužni bolezni in da se opremi s potreb' nlmi pripomočki. Komite v Ženevi je nato začel takoj * tozadevnimi pripravami. — Razno. Poljski narodni komite v antantn h državah je naznanil telegrafično poljskemu ministrskem" predsedniku, da je odposlala poljsko-židovska prehra' njevalna komisija iz Anglije ladjo, napolnjeno deloma 1 živili, deloma z blagom, namenjeno polovico za Poljak®; polovico za Žide. Ladja ie dospela že na Dansko. — . Varšavi, kakor v celi Poljski se zelo širi t fus. —-Bratislavi je umrl holandski konzul ing. J. Wagner. ^ Listi poročajo iz Rima, da je zrastlo število m'lijoiiar' lev med vojsko v Milanu na 2500, v Turinu na 2000. * Iz krogov schonbrunskega personala poročajo »D^' nickim Listom«, da se preseli tja župan dunajskega n1®' sta. Baje si je najel tam že stanovanje. To je že posle'1' nja postaja. Dr. Weskirchner ve, da se bliža po padc monarhije tudi njegov padec. Vendar se hoče še majj poigračkati... — Na dunajskih pokopališčh so uved osemurni delavnik. — šo,>ronj bo glavno mesto netriS*1® zapadne Ogrske. — Iz New Yorka poročajo, da Pr‘^r^ Wilson pisati zgodoviro svoje vlade, takoj ko zapuSij predsedniški urad, kar bo prihodnje leto. Wilson ie tn izjavil, da je to„ da ne srne biti nihče dalje kot osem let Predsednik, zelo dobra uredba, ker sodi, da ne more zdržati noben človek več kot osem let — jeze, ki jo je nakopičil sebi tekom teh let. Umetnost in književnost. Repertoar Narodnega gledališča. Dramsko gledališče, V petek, 21. t. m. ob pol 8. zvečer * • • •. ulica štev. 15« burka v treh dejanjih izven abonementa. V soboto, 22. t. m. ob pol 8. zvečer »opanska muha«, burka, za abonement A. V nedeljo, 23. t. m. ob pol 8. zvečer »Španska muha« j za abonement B. V pondeljek, 24. t. m. igrajo ob Pol S. zvečer vrhniški diletantje »Kralj na Betajnovi« izven abonementa. Operno gledališče. Petek, 21. t. m. ob pol 8. zvečer »Boheme« za anonement A. V soboto, 22. t. m. ob pol 8. zvečer »Slovaška princeska« za abonement C. ,v nedeljo, 23. t. m. ob pol 8. zvečer »Manon« za 'zven abonementa. . , ,,. a koncerta. V petek, 14. marca je koncertiral v 1 1 dvorani »Uniona« hrvatski virtuoz Zlatko Balo-' 1 d. čiear ime je poznano tudi izven mej njegove n_*ovine. S svojo precizno igro in sijajno interpretacijo zanmrvih samoslovanskih skladb je umetnik vzlic delni "e ,spor,iranosti, ki sta jo očitovali zlasti prve dve točki r°Srama, osvojil srca ljubljanskih poslušalcev. V znani j'metanovi »Iz moje domovine« in tudi v obeh Dvora-ovih »Slovanskih plesih« je dosegla Balokovičeva vilenska umetnost svoj višek; to mojstersko prednašanje “•sisurno obvladanje instrumenta, spojeno z globino ču« stv'a in razneženo iskrenostjo, ko je lok vijoiine plakal, stfastno drhtel, zastajal v smehu in tožbi ter pel, je po-n}®nil človeku redek užitek. Prednašan z izredno, izra-10 halokovičevo tehniko in njegovo naravno eleganct. I s6 j!Udi Wiesna\vskcga artistični »Ruski karneval«, poln fines in nazornega glasbenega slikanja, dosegel viri* r>0polen usPeb- O. Balokoviča je spremljal na kla. v, u ^ Mihalovich. — Prostori niso bili vsi zasedeni, ,c temu, da je večer pomenil odlično umetniško prire-ev in kar je čudno, ako pomislim, da ljubljansko ob-'nstvo rado poseže slične večere, kot je dokazalo to Pri drugem koncertu, ki ga je priredila gdč. C. M e d v e-0 v a, članica opere, dne 17. t. m. v veliki dvorani Na-^dnega doma. Saj to je bil pravi triumf obema prire-ditejjema, gdč. Medvedovi in mlademu komponistu ski zelo lepo. Njen glas je dobro šolan, dasi še ne em rufiniran in ne preveč obsežen ter bi se v intim-akustičnejši dvorani vse bolj uveljavil. Njen glas e blestel zlasti v Debussyjevih pesmih in Brahmsovem “dovitem »Utešenem hrepenenju«, ki ga je podala na, »vno in z globino čustva. Največ odkrite pohvale so žele Sm*6 °tr°Šk0 PeSmi Muss°rgskega, ki jih je pela . o .ena s oplino in nežnostjo, mestoma s pesmim od-varjajoco dramatiko. Z načinom njenega prednašanjd m,", ne s°Kla^m. ker ljubim gledišče v gledišču. 'nanj Pa na podiju koncertne dvorane, kjer mi celoten v društvenih prostorih. Predsednik. ruštveno vodstvo Spl. žel. org. za Jugoslavijo skli-Žeie (lJ’e 23. in 24. sušca 1919 v Ljubljani, »Mestni dom«, _ er ju ncu, triumf z venci in celimi svežnji rož in cvetja. VOŽhlstvo, zlasti mladina, se je preploskovala; aplavz Sb ve^csioma stopnjeval do pristnih ovacij. Zato je bil ta f" zanimiv ne samo radi ekskvizitnega programa, ki in ~"e '1UdiI’ ne samo radi petia in Ptcdnašanja, zanimiv za objektivnega ocenjevalca podučen tudi radi — p. t. j„\ • ie. da večina občinstva s svojim 'čiščenjem kultom odene tisto, v kar ima avtoritativno vero in edvsem tisto, česar T- ne razume. Uverjen sem, d« ^Imanj polovica tistega občinstva, ki je najbolj besno Vih k °’ n‘ Umel° mestoma zel° težkih lePot Škerjanče-ved npozicii- S tem seveda ne trdim, da je gdč. Med-zaD?|Vil Pela slabo: recitirala je dobro, nekaj pesmi Je * zel n 1f*nn Nien i rlnhrn : POVS, Prin0 Ieml*e vsako drugo iluzijo in se mu zato hoče samo Pen '°Ste naravnost* 'n Prirodnosti. — Občinstvo so selih 5 predvsem zanimale kompozicije g. Škerjanca, k! a Je tudi zapela gdč. Medvedova. Nesporni talent mla-komponista, k, men v bodočnost, pozdravljamo, o njem še ne moremo izreči sodbe. Ne m0rč se lote. koliko je v njem primernega; v njem je še evolucija 'revolucija, sijaj in tema, melodike in jecljanje ter ka kčna razviharjenost. Njegovi kompoziciji končujejo ^modernejše glasbene struje. — G. Škerjanc se je iz-1**41 (udi kot pianist; zaigral je Debussyjeve »Tri pre-lo pr *!°v. pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« priredi svoj letošnji redni koncert dne 4. aprila t. 1. v veliki dvo-0d].1 “‘Uniona«. Sodeluje kot solist g. Josip Rijavec,* $iJ n' prvi tenorist zagrebške opere. Podrobnosti o slede._________________________________________________ ■| Shodi. ' 8an,Se)a centralnega odbora Splošne železničarsko or-5 ,v *»dje se bo vršila v petek, dne 21. marca ob 7. url |l1 p e skih fZaičarsko konferenco slovenskih, hrvatskih, bosan- *n srbskih železničrjev s sledečim dnevnim redom: 1. Splošno poročilo. 2. Ujedinjenje vseh deželnih organizacij v centralno organizacijo za Jugo-slavijo. 3. Predložitev spomenice za vse železniške kategoriji države SHS. 4. Stališče razredne strokovne organizacije napram nacionalni organizaciji. 5. Razno. Konferenca se prične dne 23. sušca točno ob 10. url predpoldne. Vsaka kr. skupina Splošne žel. org. za Jugoslavijo pošlje do 100 članov po enega delegata; in za vsakih nadaljnih 100 članov po enega delegata. Gostje imajo vstop le proti izkaznicam, katere izdaja centralno vodstvo na priporočilo kr. skupine dotič-nega člana. Kr. skupine izdajo poverila, katere morajo delegatje pokazati pri vstopu. Po naročilu centralnega vodstva Centralno tajništvo Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg št. 10. Shodi v nedeljo, dne 23. marca 1919. Gabrijele (pri Krmelju), poroča sodr. Č e 1 e š n i k. Laški trg, poroča sodrug Malovrh. Shodi v torek (praznik), dno 25. marca 1919. Petrova vas pri Črnomlju, poroča sodrug poverjenik Prepeluh. Boh. Bristrica (gostilna Grobotek) ob 2. popoldne, poroča sodrug dr. Korun. Kraj in uro določi krajevna politična organizacija. Dnevni red: Politični položaj. Strankin tisk. Dne 23. marca ob 11. uri dopoldne shod v Velenju i v lokalih gosp. Gol. Dne 23. marca ob 4. uri popoldne shod na Gomilškom pri Kunstu. Dne 24. marca ob 7. uri zvečer shod mlinarjev in pekov na zelenem travniku v Celju. Poroča sodrug T o k a n iz Ljubljane. Zaloški in Jjubljans i dogodek. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 19. marca: Danes popoldne ob pol 3. se je v dvorani ljubljanskega dvorca pričela prva seja medzavezniške komisije, da se preiščeta takozvani zaloški ‘n ljubljanski dogodek. Člani medzavezniške komisije so: General Gordon kot zastopnik Britanije, general Savy kot zastopnik Francije, general Segre kot zastopnik t Italije ter general Treat kot zastopnik Amer.ke. Kot naj višji po činu predseduje komisiji italijanski general Roberto Sagrej -- Italijani so dvignili obtožbo, da so 12. februarja t. 1. nekateri jugoslovanski civilisti in vojaki na železniški postaji Zalog pri Ljubljani napadli v Trst vozeči vlak tržaških civilnih beguncev italijanske narodnosti, ker so bile na njem poleg emblomov italijanske vladarske hiše italijanske zastave. Italijani trde, da so Jugoslovani vlak obmetavali z blatom in kamenjem, razbili mnogo okerl, šiloma sneli italijansko zastavo, jo polili s petrolejem in jo zažgali. Prisoten jugoslovanski častnik da ni interveniral. Nadalje navajajo Italijani, da so se zaradi tega dogodkd pritožili pri vojaškem postajnem poveljništvu na ljubljanskem kolodvoru, in da jim je bilo dano zadoščenje. — Kakor je Ljubljanski dopisni urad že svojčas poročal, trde Jugoslovani, da ne more biti drugače, nego da je ves ta dogodek ali naprosto izmišljen ali pa da gre za tako malenkosten pripetljaj, da se kasneje sploh ni dalo več dognati, ali in kako se je dogodil. Sicer pa je očitna provokacija, ako civilne osebe iz nekdaj avstrijskih krajev na slovenskem ozemlju rabijo italijanske zastave. Da bi bil kdo, so nadalje izvajali zastopniki Jugoslovanov, s kamenjem pobil kako okno, je docela izključeno, ker je bil dotični vlak sestavljen zgolj iz takozvanih vo» za živmo, ki sploh nimajo oken. Vse prej nego verjetna je trditev, da so »napadalci« italijansko zastavo polili s petrolejem, ker tisti čas pravtako kakor poprej in pozneje v vsem okolišu petroleja sploh ni bilo dobiti. Kar se t.če italijanske trditve, da so je pri postajnem poveljništvu na ljubljanskem kolodvoru za »dogodek« v Zalogu italijanskim beguncem dalo zadoščenje, je stvar pač takšna, da je kak slučajno takrat na ljubljanskem kolodvoru navzoči jugoslovanski častnik, ne da bi se bil poprej podrobno poučil, kaj je pravzaprav na vsej stvari, pritožnikom ljubeznivo izjavil, da obžaluje, ako se je res kaj takega pripetilo, ne da bi bil vedel, ali je na pripovedovanju italijanskih beguncev sploh kaj resnice. Tako stoji trditev proti trditvi. Preiskovalna* komisija je sklenila, kot priče zaslišati vojaške in železniške funkcionarje in pa take osebe, ki so bile takrat na železniški postaji. Drugi predmet preiskave to medzavezniške komisije je takozvani ljubljanski dogodek. Kakor smo svoj čas že poročali, je namreč dne 20. februarja t. 1. podkomisija italijanske misije za prevedbo'premirja morala zapustiti Ljubljano. Da se pojasnijo vzroki tega izgona, jo medzavezniška komisija sklenila, naprositi ljubljansko deželno vlado in tukajšnjega vojaškega poveljenika, naj ji naznanita, zakaj se je italijanski sub-komis ji velelo, odstraniti se iz Ljubljane. Istotako naj se pojasni, zakaj se je italijanski subkomislji prepovedalo šifrirano brzojavljenje in zakaj se je nekemu italijanskemu častniku zabranilo potovanje po ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ob šestih zvečer se je seja zaključila. Razprava se bo nadaljevali Jutri. Vestnik „Svobode“. Ljubljana: Izobraževalno društvo »Svoboda« vabi vse člane, ki imajo veselje do petja, da pridejo v soboto, dno 22. t. m. ob pol 8. uri zvečer v društvene prostore, Šelenburoova ulica štev. 6. —• Nadalje se vsem obiskovalcem izobraževalnega tečaja naznanja, dd se vrši pouk danes ob pol 8. uri zvečer v realki. Zadnje vesti. Stavka bančnih in zavarovalnih uradnikov v Zagrebu končana. LIJU. Zagreb, 20. Uradniki so pričeli v danes popoldne z internim delom, a jutri bodo pričeli v vseh denarnih zavodih z delom tudi za stranke. Bančni uradniki so dosegli sporazumno nastopno: 1. Enkratno šesturno uradovanje, ki se prične čez 14 dni; 2. Regulacija plač se izvede do 10. aprila t. 1., vsak zavod zase sporazumno s svojimi uradniki; 3. Enkratno vojno podporo v znesku 1500 kron, za ženo 900 kron in za vsakega otroka 400 kron; 4. Uvedba razsodišča, v katerega izvoli vsak zavod 3 uradnike in 3 člane uprave, ki volijo vsi skupaj predsednika;, 5. Uradniška pragmatika se mora osnovati na najmodernejših principih, a v veljavo mora stopiti 1. oktobra t. 1. Narodni klub za monarhijo In dinastijo. LDU. Zagreb, 20. Dopisnik »Riječi Srbov, Hrvatov in Slovencev« javlja iz Belgrada: Dne 15. marca t. 1. so v Belgradu k ministrskemu predsedniku Stojanu Protiču došli dr. Ante Pavelič, dr. Ivan Lorkovič in dr. Mate Drinkovič kot predsedništvo Narodnega kluba ter mu izjavili: Za nje in njihovo stranko je vprašanje monarhije in dinastije Karagjoi gjevt-čev izven vsake diskusije. Oni so za monarhijo in dinastijo ter vobče nočejo tega vprašanja nositi med narod. Antantna komisija za izvršitev premirja v Celovcu. LDU. Celovec, 20. (DunKu.) Deželno vojaško poveljstvo za Koroško razglaša: 19. t. m. se je prijavil pri deželnem noveljstvu v Celovcu francoski stotnik, član kontrolne misije za Štajersko in Koroško, ki je prispel semkaj iz Ljubljane in je napovedal obisk imenovane misije zavezniških držav za prihodnje dni. Misija bo sestojala iz polkovnika, kot predsednika, iz osem častnikov raznih zavezniških držav in 12 mož spremstva ter bo uradovalo v Celovcu. Potovala bo kakor svoječasno ameriška komisija po deželi in nadzorovala izvršitev pogojev premirja. Javnosti se bo o tej stvari poročalo. LDU. Ženeva, 20. (ČTU.) »L’ Oeuvre« piše: Ako izbruhne v soboto splošna stavk* v Angliji, ni izključeno, da ta preide tudi v Francijo in Špansko. List trdi, da je L!oyd George kljub prošnji Wilsona, Clemenceauja in Orlanda že odpotoval v London. Listi sicer zatrjujejo nasprotno, a to ima samo namen, da pomirijo razburjeno javno, mnenje radi prekinjenega delovanja mirovnega kongresa. Seja čehoslovaške narodne skupščine o agrarni reformi LDU. Praga, 20. »Pravo Lidu« piše k položaju v narodni skupščini: V ožjem odseku predsedništva, ki je imelo včeraj sejo, je prišlo do razmotrivanja vsakovrstnih nazorov, ki so se medsebojno pobijali. Zastopniki socialno demokratičnega bloka in zastopniki agrarne stranke so stali vsak na drugem stališču. Drugi klubi so se trudili, da preprečijo konflikte. Zastopniki socialno demokratičnega kluba so predložili ožjemu odseku načrt zakona o konfiskaciji premičnin, ki so last cesarja in posestev cesarske družine, kakor tudi o razlastitvi zemlje veleposestnikov do gotovega obsega. Koncem seje so sklenili imenovati tričlensko redakcijsko komisijo, v katero so bili voljeni sodrug dr. Meisner, dr. Vyskovsky od agrarne stranke in prof. dr. Mersec od državno - demokratične stranke. Danes dopoldne ob devetih so se sestali vsi klubi, da se posvetujejo o poslih te komisije. Ob enajstih zborujejo načelniki, ki ukrenejo končne sklepe. Kriza v narodni skupščini najbrže ne bo trajala čez današnji dan. Jutri se zopet sestanejo zastopniki strank, da se oosve-tujejo o nadaljnji taktiki socialnih demokratov, za primer, ako bi se izjalovili vsi poizkusi. Za premirje med Ukrajinci in Poljaki. LDU. Pariz, 20. (DunKU.) -»Agence Ha-vas« poroča: Najvišji svet zaveznikov je imel v sredo sejo, kjer so razmotrivali vojaški položaj v Galiciji. Svet je sklenil, pozvati obe armadi pred Lvovom, naj z gotovimi pogoji nemudoma ustavita sovražnosti. Konferenca st> je nato bavila z zapadnimi mejami Poljske. Italija zahteva odškodnino. LDU. L u g a n o , 20. (DunKU.) Kakor poročajo listi, bo Italija kot odškodnino za škodo v Benečiji, povzročeno po sovražnih napadih, zahtevala pet milijard v gotovini in deset milijard pa v premogu, ki se razdeli na~pet let. Stavka tiskarjev na Ogrskem. LDU. Budimpešta, 20. (ČTU.) Davi so stopili vsled mezdnih diferenc z izdajatelji listov vsi črkostavci dnevnih listov in tiskarji v stavko. Popolna odprava blokade. LDU. Berlin, 20. (DunKU.) Po listu »Morning Post« se Lloyd George dne 5. aprila začasno vrne na Angleško, da pripravi zakonodajne ukrepe za popolno odpravo blokade. Ni torej dvomiti, da bo vsa blokada odpravljena s 1. majem. Sporazum v dveh glavnih točkah. LDU. Pariz. 19. (DunKU.) Kakor poroča »Temps«, kaže, da so se načelniki zveznih vlad v včerajšnji seji sporazumeli glede dveh glavnih točk, in sicer 1. glede potrebe, da se v kratkem sklene pogodba, ki jo bo konferenca predložila Nemčiji da jo sprejme, in ki vsebuje poleg določb o vojaštvu, mornarici in letalstvu, tudi točke glede ureditve mej in financ ter končno določbe o zvezi narodov; 2. glede potrebe, da se hkrati pripravi tudi pogodba, ki določa italijanske meje. List meni, da bo mogoče izdelati ti dve pogodbi tekom 14dnevnega roka, o katerem so govorili Clemenceau, Wilson in Orlando v svojem pismu, naslovljenem na L!oyd Georga. »Svet desetorlce« v Parizu zboruje. — Angleži silijo na ureditev vprašanja nemških kolonij. LDU. Pariz, 20. (DunKU. — Brezžično.) Veliki svet se je zbral v sredo popoldne. Predsednik Wilson se je peljal v spremstvu svoje soproge k seji; med potom ga je množica spoznala in pozdravljala. Na dnevnem redu sta bili dve vprašanji: 1. Način postopanja napram bojem, ki se vrše med Poljaki in Ukrajinci v okolici Lvova. 2. Določitev ostalih mej Poljske, tako proti Cehoslovaški, kakor proti Nemčiji. Delalo se je na to, da se ti dve vprašanji čimprej rešita, ker vsa vrsta drugih vprašanj čaka na rešitev. Tako n. pr. vprašanje nemških mej v Šlezvik-Holsteinu in avstrijski problem. Ož'-komisija za teritorijalne stvari je predložila formulo, v smislu katere naj se prisili Nemčija, da respektira neodvisnost Nemške Avstrije. Končno je pozvala angleška delegacija svet, da se uredi vprašanje nemških kolonij in da se določijo mandati onih narodov, katerim naj bo poverjena uprava teh kolonij. Kako je Nemčija podpirala revolucionarno gibanje v Rusiji. LDU. Berlin, 20. (ČTU.) Poroča se iz Lugana; Ruski socialni revolucijonar je ameri-kanskemu konzulu v Moskvi pod prisego izjavil o svojem razmerju do nemške vlade, da je bil začetkom vojne v Nemčiji in da ga je nekega; \ dne pozval Bethmann-Hollweg, naj proučuje v Švici, na stroške nemške države socialistično skupino Rusov, ki so se takrat nahajali v Švici. Državni kancelar je želel posebno, da dozna ter mu poroča o radikalnih stremljenjih. Nemška država da je* pripravljena dati na razpolago 6 in pol milijonov frankov za republikansko pro- pagando v Rusiji. Zaupnik je sprejel to ponudbo ter poslal Bethmann-Holhvegu 300 strani obsegajoče poročilo, v katerem je svaril Beth-mann-HolIwega, da naj ne podpira Ljenina, ker bi Ljetiinova vlada značila razsul Rusije. Nemška vlada je to poročilo dpbro plačala. Za uslugo je državni kancelar poročevalcu dal tudi priliko, da se vrne v Rusijo. Tam je bil ta prijatelj Korenskega. Tega razmerja pa nemška vlada nikakor ni izrabila. Kar se tiče sveta, da naj se ne podpira Ljenina, se je nemška vlada tega le v toliko, poslužila, v kolikor je ravno nasprotno ukrenila. Z nemško pomočjo, pod nemškim pokroviteljstvom in najbrže tudi z nemškimi denarnimi sredstvi se je peljal Ljenin začetkom leta 1917. v Petrograd. — (Če je le resnična ta pravljica? Op. uredn.) Angleška pred generalno stavko. LDU. B e r 1 i n , 19. (DunKU.) »Achtuhr-abendblatt« poroča iz Basla: Kakor javljajo londonski listi, pripravljajo angleški rudarji, železničarji in transportni delavci za prihodnjo soboto generalno stavko. Bati se je, da generalna stavka teh treh delavskih kategorij privede v desetih dneh do popolnega razsula angleškega narodnega gospodarstva. Razno. * Kako misli Wilson o bodočih vojnah. Na.kongresu Zedinjenih držav je pri razpravi o zvezi narodov senator Brandakee pripomnil, da zveza narodov ne bo mo-gla preprečiti vojne, nakar je Wilson odgovoril, da nobena reč na svetu ne more preprečiti vojne, toda zvžza narodov nas bo pripravljala do tega, da boino poprej razpravljali nego se začno sovražnosti. Ako bi imeli le osem dni časa za razpravljanje, predno se je pričela svetovna vojna, pa bi ne prišlo do te vojne. * Brandenburškl monarhist'. Na brandenburškem provincijskem deželnem zboru je imel 12. t. m. predsednik pl. Lobell otvoritveni govor, ki je vseboval sledeče, sedanjemu času malo neprimerne stavke: »Izgubili smo našo največjo posest, čast. Vse smo izgubili po junaštv« polnih bojih, izgubili smo nemškega cesarja, kralja Pruske, in Brandenburg je izgub.1 svojega mejnega grofa. Tada nikdar pa ne bo ugasnila naša globoka hvaležnost za vse ono, kar je storila dobrega hiša Hohenzollerjev mestu Brandenburg. Do zadnjega diha bo pomnil vsak Brandenburgovec svoje mejne grofe in v globoki žalosti so danes naše misli pri težkoizkušeni cesarski dvojici. Bog naj bo z njimi!« — Pl. Lobell gotovo ni bil v strelskem jarku in ni skušal gorja vojne, da še sedaj tako hvali cesarskega krvnika Viljema H. Aprovizacija. Krompir za III. okraj. Stranke III. okraja dobe krompir v soboto, dne 22. t. m. in v pon-deljek, dne 24. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določa se tale red: V soboto dopoldne od 8 do 9 štev. 1 do 150, od 151 do 300, od 10 do 11 štev. 301 do 450, od 2do 3 štev 451 do 600, od 3 do 4 štev. 601 do 750, od 4 do 5 štev 751 do 900. V pondeljek, dne 24. t. m. dopoldne od S do 9 štev. 901 do 1050, od 9 do 10 štev. 1051 do 1200, od 10 do 11 štev. 1201 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 5 kg krompirja, kilogram stnae 80 vinarjev. V upravništvu »Napreja« jc dobiti brošuri »Demokratizem in ženstvo« in »Pogled v novi svet« po 60 vin.; Bezruč: »?!ezke pesmi«, izvod 7 kron; Cankarjevo številko »Demokracije« po 2 kroni (s Cankarjevo sliko); tržaško številko »Demokracije« po 2 K 60 vin. in jugoslovansko številko »Demokracije« po 2 kroni. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učitellske tiskarne« v Ljubljani. Razpis. Pri kopališču v Doberni pri Celju se razpisuje za letošnjo sezijo mesto kopališkega zdravnika z ginekologično predizobrazbo. Tozadevne pri' merno opremljene in kolkovane prošnje je po* 8latl do 3. aprila 1.1. poverjeništvu za javna dela v Ljubljani. Glede renumeriranja zdravnika se bode 2 nameščencem pozneje dogovorilo, eventuelo« se lahko v prošnjah stavijo tozadevne zahteve- Ljubljana, 17. marca 1919. Poverjenik za javna del Anton Kristan m. p. Išče se strojni ključavničar vešč popravil na vodnih turbinah, Iesnoobrtnili strojih in transmisijah, v stalno službo s stanovanjem, za vzdrževanje vseh strojnih naprav večje tovarne na Gorenjskem. Sprejme se M v vsakem oziru zanesljiv prosilec z večleb10 praktično skušnjo. Ponudbe na Ing. V. Remec, civilni inženir, Ljubljana, Nova ulica št. 7. Enega ali dva mizarska pomočnika se takoj sprejme Hrana in stanovanje v hi^ Plača po dogovoru pri Ivan l eskovar mizarju v Trbovljah MISi, podgana« slanica, Ščurki I Izdelovanje in ra*' pošiljate v preizkuse-nega rad*' kalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vt»<& dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in miši Ko5 za ščurke K 5- —; tinktura za stenice K 2, posebna močna tinktura K 5’—, uničevalec moljev K 2; prašek proti mrčesom K 2-— in K 4‘—; tinktura za človeške uši K 3; mazilo proti ušem pri živalih K 2; prašek za uši v obleki in perilu K 2; tinktura proti pasjim bolham K 150; prašek" proti pernim ušeni K 2; tinktura protj mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) K d; Pošilin po povzetju: Zavod za pokončevanje mrčesa M. JUnker, Zagreb 40, Petrinjska ulica 3, (jj* ! Posestvo! Proda se hiša, 5 minut od postaje, tik cest« V hiši je električna luč, trafika, dovoljeno y točiti vino, pivo; poleg hiše je svinjski hlej1 velika njiva, sadonosnik in vrt. Cena 32.000 p Ponudbe na Val.Jančič, Sp. Poljčane, Štajerk • • ..Izprašan strojniti se sprejme pri tvrdki Strojilna tovarO* Kurka & Wlldl na Polzeli j ‘ ” ” Celju. — Deinlika glavnica _ k 1s.0e0.000. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnem‘u obrestovaniu. v Ljubljani. Pošlovnica razredne loterije. Podrožnite: Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru. Rezervni fondi okroglo K 4,000.000. Kupuje in prodaja vBevrste vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoliuie — aprovfzacljake kredite —