m. 276. T Ljubljani, ? petek, i. decembra 1911. Leto XXXIX. s Velja po pošti: s Za oelo leto naprej . K 28*— zi pol leta „ . ,, 13-— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloietno „ 29'— zi ostalo inozemstvo „ 39'— V Ljubljaul aa Za celo leto naprej . za pol leta „ za četrt leta „ za en meseo „ . dom: K 24'— „ 12'- „ 6— „ 2*- V oprati prejeman mesečna S 1*80 Enostolpna petltmta (72 u): za enkrat . . . . po U v za dvakrat . . , . 9 ia „ sa trikrat.....H , n večkrat primeren popaat Poslano ln rekL notice: eaoitolpni petltmta (TI n) 30 vinarjev. ■Izhaja: t vsak dan, tzvnenil nedelje to praznike, ob 6. ari po peline. K3- Uredništvo Je t Kopitarjev! nllol itev. 8/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma h ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona itev. 74 = Političen list za slovenski narod. Opravnlitvo |e v Kopitarjevi nllol itev. i. *n ivstr. poštne bran. račnn it 24.797. Ograke poitae bran. račnn št 26.511. - Upranlfikega telelona it 188. Dannšnia številka obsega 6 stran!. Vprašanje. Ko je justični minister dr. Hochenburger odgovarjajoč na interpelacijo člana mladočeškega kluba dr. Ravni-harja, zavzel v jezikovnem oziru za Jugoslovane popolnoma nevsprejemlji-vo staliSče, smo mi interpelante vprašali, kakšne posledico bodo iz tega izvajali. Nato nam je »Slovenski Narod« takoj odgovoril, da bodo Mladočehi, ki so vzeli v zaščito slovenske interese, samoposebi umevni z vso odločnostjo delali na to, da dr. Hochenburger »izgine«. Mi smo tedaj čakali, kdaj bo gospod justični minister izginil. V budgetnem odseku je nato dr. Kramar izjavil, da se mu zdi položaj »prijazen«, le kar so tiče dr. Hochcnburgerja, jc on mnenja, da t von ta go-sjrod v kabinetu »temno točko«. Kakor pa da bi hotel vtis te izjave izbrisati, je takoj nato začel govoriti o gospodarskih vprašanjih, ki da stoje zadnje čase hvalabogu pred nacionalnimi v ospredju. Zmisel je bil ta: Čc nam vlada da par milijonov, bomo tudi Ho-chenburgerja prenesli. Tako so se Mladočehi zavzeli za interese slovenskega naroda, ki so jih milostno vzeli v svoje varstvo. Predvčerajšnjim pa se je v zbornici vzdignil velik vihar zoper dr. IIo-chenburgerja. Mož je namreč, odgovarjajoč na neko mladočeško interpelacijo, interpelante izzival in se vedel ta-korekoč kakor zastopnik Nemcev, namesto da bi predstavljal nepristranskega avstrijskega ministra. Mi se sicer veliko ne čudimo, da je dr. Hochenburger tako nastopil, saj so gospodje Mladočehi njegov odgovor glede Elsnerja brez velikih težav požrii. Vendar so bila njegova izvajanja res *aka, da jih ni bilo mogoče mirno prenesti. Drugo vprašanje je seveda, ali ni ona demonstracija zoper dr. Hochcnburgerja prekoračila dopustne meje. Torej bil je velik vihar in »Slovenski Narod«, ki jo postal tolmač mlado-češke politike, nam je, opisujoč to burne dogodke, z vso gotovostjo zagotovil, da bo zdaj dr. Hochenburger z vso gotovostjo izginil. Mož je absolutno nemogoč, tako nam je glasilo narodno napredne stranke z vso apodiktičnost-jo zagotavljalo. In danes? Danes je stališče justičnega ministra dr. Hochenburger j a, predstavnika nemškega zistema v vladi, veliko trdnejše kakor je kdaj bilo! Takoj po znanih kravalih so Nemci izjavili, da za nobeno ceno ne puste, da bi dr. Hochenburger odstopil. In kaj so nato odgovorili gospodje Mladočehi? Danes se z Dunaja poroča, da je dr. Kramar tiste kravale obsodil in izjavil, da so stališče justičnega ministra le utrdili. Ponudil je Nemcem zopet roke v spravo in mladočeški klub slejko-prej sili v vladno naročje ne glede na »temno točko«, ki se piše dr. Hochenburger. Vprašamo: ali ni bila tedaj interpelacija zaradi Elsnerjevih ukazov gola komedija, prazno ropotanje, pesek v oči izvestnemu delu slovenskega občinstva, ki se. pusti od slovenskih in čeških liberalnih političnih voditeljev farbati? Tako branijo slovenske interese Mladočehi s famoznim dr. Kramarem, nejnesebičnejšim in naj značaj nešim slovanskim politikom, na čelu. DM Al Med sejo proračunskega odsoka je konferiral grof Sturgkh dopoldne in popoldne s Češkimi poslanci. Doseglo se je med Nemci in Čehi sporazumlje-nje, tako da se prično spravne konference med Čehi in Nemci bodočo sredo. Načelnik »Poljskega kola« Bilinski je zastavil ves svoj vpliv, da bi dogodek s Hochenburger jem v zbornici ne vplival na. položaj. Opozarjal jc, da zahteva korist zbornice same redno delovanje, ker se boji, da bi Sturgkh parlamenta ne odgodil in ne vladal s § 14. Bilinskemu sta se zahvalila Choc in Wo!f za njegovo posredovanje. V proračunskem odseku je dr. Krama? potem protestiral, da. bi bili Čehi dogovorili napad na Hochenburgerja in izjavil, da so še vodno zavzema za sporaz-umljenje med Čehi in Nemci. Finančni minister Zaloški je pa obsodil članek »Danzerjevo, Armeczeitung«. ki je ostro napadla uradništvo in izjavil, da list ni v zvezi z vojnim ministrstvom ali z diupimi ministrstvi. Vlada jo v začasnem proračunu določila 109 milijonov za investicije. Kor zahtevajo stranke več, se jo vlada odločila, da ta znesek poviša za 40 milijonov. 20 milijonov te vsote se izda za nove železniške vozove, 20 milijonov pa za razširjenje telefonskega omrežja. Poslanec Gostinčar je zahteval v seji odseka za državne uslužbence, da se ima z začasno provi-zijoniranimi delavci in delavkami v c. kr. tobačnih tvornicah postopati drugače, kakor se jc zadnji čas postopalo v ljubljanski tovarni. Predlagal je, da se ne sme noben delavec ali delavka v začasni proviziji siliti v delo, ako sc izkaže s privatnozdravniškim spričevalom, da je nesposoben za delo. Vsem onim, ki so na podlagi takih zdravniških spričeval izostali z dela in se jim je ustavila provizija, se imajo postavili nazaj v provizijo ter sc jim izplača vsa izostala vsota provizij. Ta predlog je odsek sprejel soglasno. Kaj bo v tem oziru sedaj storila vlada, oziroma tobačna režija, je seveda vkljub sprejetju toga predloga, vprašanje. Gotovo pa jc, da na noben način nc sme tu veljati kaka kaprica. Sprejetes o bile tudi resolucije Go-stinčarja, da se tovarniškim čuvajem v tobačnih tovarnah napravijo primerno uniforme in da sc da tudi sposobnim delavcem pravica, da postanejo 'pazniki in poslovodje. Glede rudarskih delavcev so jc sklenilo, da naj sc glede plač postavijo v eno vrsto s solinskimi delavci. Predlog Gostinčar - Stumpf, da sc dovoli državnim rudarskim delavcem dopust. kakor v tobačnih tvornicah, jc bil tudi soglasno sprejet. UM vMa proti sSoveosKlm lislu. Gorica, dne 1. decembra 1911. Današnji »Novi čas« prinaša od beneške meje z dno 29. novembra od svojega poročevalca naslednje poročilo: »Danes, v sredo, sem obiskal prijatelja na Beneškem. Tu sem izvedel, da je prefektura v Vidmu naperila preiskavo zoper »Novi čas«, ki je pisal, da jc šla Italija ropat v Tripolis, da jo tam poražena, da vojaki dezertirajo in celo na lastne častnike streljajo itd. Vso to pa je prefektura storila iz golega sovraštva, do beneških Slovencev, v prvi vrsti iz sovraštva do beneške slovenske duhovščine, in sicer zato, da bo svoj čas bol j grmelo zoper slovensko beneško duhovščino in jo bodo lažjo napadali v deželnem kakor tudi v državnem zboru, češ, da je sovražnica Italije in hrepeni po Avstriji. Kdorkoli pa so jc kdaj mudil med beneškimi Slovenci, mora priznati, da jo slovensko beneško ljudstvo zelo zvesto vladarski hiši. Sam nadškof videm-ski, ki se je povodom sveto birme žc večkrat mudil med beneškimi Slovenci, jc spoznal in tudi priznal, da je slovensko beneško verno in pobožno ljudstvo, posebno pa vrla slovenska beneška duhovščina veliko bolj dinastična zvesta in udana kraljevski hiši kot vsi framazoni, liberalci in socialisti t Itali.,i. Kako daleč sega sovraštvo do Slovencev na Beneškem, sopznate jasno, ako Vam še sporočim, da so framazoni iz nestrpnega sovraštva do katoliške beneške duhovščine poklicali iz Milana v Videm neko ničvredno človeče, ki je v nekom videmskem framazonskem časniku napadalo slovensko beneške duhovščino in jo pred vso javnostje predstavljalo kot sovražnico Italije Duhovščina jc hotela to človečj tožiti po odvetniku, ki jc zatrdil, da dob; tožbo, a jc potem odsvetoval od tožbe ko jo spoznal, da to človeče nima dru zega kot pot, po kateri hodi.« »Novi čas« pristavlja k temu po-ročiiu: »Tisti framazoni, ki danes proga-njajo verne beneške Slovence in ,un po krivici očitajo pomanjkanje ljubezni do kralja, isti framazoni bodo prej-alislej podirali v Italiji oltar iu prestol ki pa bo polog katoliških Lahov brani; tudi katoliški beneški Slovenoc. č< znamenja ne varajo, so to utegne zgo eliti co.lo prav kmalu!« OliUske voillve m lesen Terorizem raste. Tovarna jo j« ubrala z vso silo za Pongratzem. On& mu plačuje plakate in letake. V srede ie Pongratz razposlal 1200 pisem s svo jim? letaki. Nekateri agitatorji so dobili po več dni dopusta, da agitirajo p< vseh hišah. Celo v Rovte je bil poslat oden, da strahujc ljudi, ki vozijo ka men v tovarno. Pongratz ne pusti naših ljudi niti na javni cesti pri miru Nemci so imeli v kazini sestanek, ns katerem so agitirali za Pongratzovt kandidate, češ, da je »eden višjih« tako ukazal. Mi pa pri volitvah no poznamo nikakih ukazov, in jih tudi nihč« poznati ne sme! Volitev je prosta! Za to nam naznanite, volilci, vsako nasilnost! —- Pongratz ta. teden tudi ne izplačuje pokojnine vpokojonim delavcem, češ, da je preveč razburjen, na; pridejo v soboto. Lo pojdite, volilci, pc pokojnino, pa brez glasovnic, iste obdržite doma! Pongratz vam mora pokojnino izplačati tudi brez glasovnic. Kaj izda danes tovarna za znamko in letake, s tem naj bi rajše zboljšala bednim vpokojencem njih pokojnino, saj sg vstaj* Si'v'n Sardenko, Mati svetega vesela. Skrivnost vstajenja v petih dramat-skih slikah. — Založila Katoliška Bukvama. — Cena 1 K. »Sardenko jc pesnik. Premeril je dolgo pot od gimnazijskih začetkov do »Mladega jutra«. Kdor je mogel premeriti tako pot, je pesnik in dolga je še pot pred njim . . .« Tako je pred leti Ivan Cankar pisal v »Slovanu« (leta 1904.). Od »Mladega jutra« jc Sardenko zopet prehodil dolgo pot do »Matere svetega veselja« in pokazal, da jc velik pesnik. Ob ljubkonežnem »Mladem jutru« je pač marsikdo ugibal, kam pelje pot, ki se vije na Sardcnkovem obzorju, a malokdo je mislil, da bode Sardenko kdaj tako odločno kazal nova pota naši poeziji. Nekateri so se celo bali, kaj bode s Sardenkom, ko bode krepkeje posijalo solnce, ko se bode osula biserna rosa z mladega cvetja in bodo začeli veneti mladostni spomini. Ali ga bode morebiti celo zadela usoda mnogih nežnočustvenih umetnikov, ki so omagali pred resnim! idonli moške dobo? Sardenko jo dolgo iskal nov!h potov, a vedno sc je šc vračal nazaj na ljubljeno Posavje svoje mladosti; včasih mu jo. še prehitro izletela kaka pti-čica in nesla pozdrave veneči mladosti. A vendar sc ni postaral in ne izpel, ampak pr e r o d i 1. Že v »Mladem jutru« je Sardenko slutil, da bo prišel čas, ko mladost ne i bo imela več »toplega pogleda« zanj — in takrat se mu je zdelo, cla »le Ona gleda šc za njim, Brezmadežna iz znamenja s pogledom zre ga milostnim.« Ko se je začelo solnce njegovega življenja nagibati proti poldnevu, je bil Sardenko tako srečen, da mu ni bilo treba, podirati oltarjev pred mali! i svoje mladosti in jokati nad pustimi razvalinami; saj jo žc v mladem jutru postavil olUir večni mladosti, njej, ki je po Dantejevih besedah »solnce nebe-ščanom in upanje Zemljanom«. Z njo je nastopil s cvctjem posuto pot v mlado jut-o in najlepšo pesem mladega jutra jezapel njej. h kateri zemljani še vedno kakor v Dantejevi dobi ki čejo: »Upanje naše bodi češčena« (tudi Ivan Cankar smatra to Sardenkovo pesem za najlepšo). Z njo je 'začel stopati po trnjcv:h potili in z njo ,io izn'akal svojo mladost (»M ater Doloros a«). ! Ona mu ie dala orlovsko no ruti. da so je dvignil nad obzorje »Mladega jutra« in iznad mladostnih spominov poletel v jasnejše višave k »Materi svetega veselja«. Kar je bilo v Sardenkovi mladostni poeziji najlepše, to je v njegovem najnovejšem spevu očiščeno, poglobljeno in prešinjeno z novim življenjem. »M a t i svetega v e s e 1 j a« je torej v not anji zvozi s Sardenkovo mladostno poezijo. V »Dolorosi« odmevajo še mladostni glasovi, ponav- j ljajo sc še mladostni motivi, a vendar že »Dolorosa« napoveduje novo dobo v pesn'kovem življenju; zadnje vrstice »Dolorose« nam obetajo novih krep-kejših glasov. Kakor se je junakinja »Dolorosa« v trpljenju sama prerodila in okrepila, tako jo bila tudi Sardenku predhodnica kreplcejše, klasične dobe v njegovem pesniškem razvoju. Ta prehod jc zač tan v klasičnem prologu »Matere svetega veselja«. Sardenko poje. da je njegov sedanji spev »labod zadnjih dni mladostnih« in »orel (novih) misli«, tih zahod mladosti in »upov novih jasen vzhod«. Veselo vzklika, da jc našel Mater svetega veselja, ki mu je podala nez, enljivo »ljubezni rožo, cvet zvestobe; edino Nje obličje milo nikdar ni videlo frohnobC\ Odseva večna v Njej mladost, vstajenja radostna skrivnost.« Krščanske ideje, ki odsevajo v Mart ou i, so bile najljubši predmet velikim umetnikom srednjega veka in renesanse. Tako tudi Sardenko najrajši opeva Marijo, kot, nekako zrcalo najlepših krščanskih idej. Pričujoči speti imenuje Sardenko »skrivnost vstajenja«; s tem je gotovo hotel reči, da je njegov spev nekaj podobnega kakoi srednjeveški misteriji, ki so dramatično predstavljali svetopisemske dogodke, in priznati mu moramo, da je dobro zadel. Evangeljska zgodovina vstajenja ima mnogo dramatičnega in je gotovo primerna za dramatizacijo. V prvi sliki »Vrnitev z Golgote« se predstavljajo dogodki neposredno po pokopu Kristusovem, vmes pa donijo slovesni glasovi začenjajočega se glavnega judovskega praznika. Mogočna slovesni začetek takoj obrne, nase vso pozornost čitateljev oziroma gledav-cev. Potem sledijo otožni prizori med malo peščico pobožnih oseb, ki so do konca vztrajale na Golgoti in sc proti večeru vračajo v mesto. V teh prizorih je mnogo krasnih liričnih mest,, posebno v Marijinih in Janezovih besedah; to je pristna Sardenkova lirika, a skrbno izklesana, polna globokih jedrnatih misli. Z liriko so združuje eoiČ- vso moči pustili v tovarni in do kosti izinozgani sedaj nili pokojnine ne dobe! v boj zoper tako stranko, kakor je Pongratzova gospodarska •stranka! Liberalci so plakatirali včeraj zaradi lepšega svojo kandidatno listo za prvi in drugi razred in podobčine. Po-sebnajepo se sveti med kandidati zloglasno ime »Humor«. Tudi ti bojevniki so si izposodili nekaj mož izmed naših kandidatov. V tretjem razredu nimajo liberalci svojih kandidatov, ampak volijo socialne demokrate. To so narodnjaki! Proč s llumrom in svobod, mislijo. Spominjajte se, volilci, kakšne ljubeznjivosti vam jo napravljal Hu-mer kot občinski tajnik! Nedelja naj pokaže, kakšne misli imajo Jeseničani o Humru! Vsi naši volilci v boj za krščanska in slovenska načela! IiolilansRo-turSko vojska. Veliki boji v Afriki. O strašnih bojih zadnje dni poročajo Turki: Dne 28. m. m. so Turki in Arabci pri Kassr-el-Hu&seinu vrgli Lahe nazaj. Boj da sc še bije na celi črti. Med posameznimi točkami bojišča sc vzdržuje redna poročevalska služba. — Nadalje se poroča 30. m. m. iz Carigrada: Nehet bej poroča: Sovažniko-va, premoč nas je prisilila, da se moramo umikati in da moramo dajati Lahom prostor proti puščavi. Iz Dezibata se pa poroča 29. m. m. v Carigrad: V novem boju mel Mesri jo m in Handie-jem so bili vrženi Lahi nazaj. Izgubili so 1000 mož in šest topov. »Agenzia Štefani« poroča, da Lahi utrjujejo svoje postojanke, dasi jih poizkuša sovražnik porušiti. Laške izgube v zadnjih bojih da so znašale 22 mrtvih, 22 ranjencev, sovražnik je pa izgubil 150 mrtvih, med njimi dva častnika in 150 ranjencev. Lahi so bombardirali mesto Taguira. Pri Adrijanu je vjela laška vojna ladja grško jadrnico »San Nicola«, ki je hotela vtihotapljati Turkom vojne potrebščine. Boji p i Bengasiju, Derni in Tobruku. Angleški listi poročajo, da so se bili med Lahi in Turki pri Bengasiju hudi boji, kakor tudi pri Derni in Tobruku. Turki in Lahi da so izgubili 1500 mož. Lahi nameravajo napasti Carigrad. Carigrajski dopisnik bcrolinskega »Lokalanzeigerja« poroča, da mu je neki aktivni turški državnik izjavil, da sicer Lahi ne nameravajo z ozirom na velevlasti blokade Dardanel, pač pa da nameravajo s svojimi vojnimi ladjami vdreti v Dardanele in pripluti z ladjami pred Car;grad. Tako da se glase tajne Turčiji došle informacije. Turški ministrski svet se je s to možnostjo pečal v seji dne 29. m. m., ki je trajala še pozno ponoči. Sklenilo se jc odposlati velevlastim spomenico, v kateri se izjavi, da se bodo Turki za slučaj laškega napada na Carigrad primemo zavarovali. Nadalje so Turki sklenili, da koncentrirajo ob obeh obrežjih Mar-marskega morja 60.000 mož. Iz Carigrada so Turki izgnali dva preoblečena laška častnika, ki sta vohunila. Koliko stane vojska? Vzdrževanje laške armade v Afriki, nad 100.000 mož, stane vsak dan 5 milijonov lir. Rusija pritiska aa Turčijo, da bi se sklenil mir. V Rimu se trdi, da je ruski poslanik zopet pozval Turčijo, da naj se prične pogajati z Lahi za mir, če hoče preprečiti resno posledice v slučaju, ako se nadaljuje vojska. Novi kardinali. Iz Rima sc poroča: Dne 30. t. m. dopoldne je zboroval pod predsedstvom svetega očeta javni konzistorij, v katerem so podelili novim kardinalom kar-dinalskc klobuke. Proti 9. uri dopoldne so se pričeli voziti povabljenci, diplomati, rimske patricijske rodbine in drugi povabljeni dostojanstveniki. Za papeža je bil pripravljen poseben prestol. Poleg prestola na desni je bila pripravljena tribuna za diplomate. Na neki drugi tribuni so bili veliki mojster Malteškega viteškega reda grof Thun z vitezi. Škofje so sedeli na sedežih za kardinali. V Sikstini so mod tem prisegali novi kardinali. Medtem se je podal papež v spremstvu nobelgardistov v parametno dvorano, kjer so čakali nanj kardinali, patriarhi, nadškofi, škofje in drugi ccrkveni dostojanstveniki. Tu si je nadal sveti oče mitro na glavo in šel peš do avle, kjer se je vso-del pred vhodom v Scdio gestatorio (nosilnico). Ko so prinesli sv. očeta do prestola, je dal znamenje, da se prične obred podelitve baretov novim kardinalom. Med petjem slavnoznanega sik-stinskega zbora so prihajali novi kardinali v avlo. Vsakega novega kardinala sta spremljala dva kardinala dija-kona. Papež in kardinali so poljubili nove kardinale in se vsedli na določene jim sedeže, nakar jim jc podelil sveti oče kardinalske barete. Nato jc podelil sveti oče apostolski blagoslov in se vrnil v svoje prostore. Ko je odmolil kardinal subdijakon Vanutelli oratio su-per creatos cardinales, so zapustili kardinali med petjem zahvalne pesmi avlo, da se udeleže tajnega kolegija, v katerem so se podelili novim kardinalom kardinaski prstani. Kakor poroča »Ger-mania« iz Rima, morajo novi kardinali poleg običajne prisege tudi priseči, da se bodo držali dekreta Pija X., ki kardinalom pod izključitvijo iz cerkve prepove pri volitvi papeža ugovarjati proti kaki izvolitvi v imenu kake države. V imenu kardinalov je po ceremoniji nagovoril svetega očeta kardinal Falconio. Sveti oče je v svojem odgovoru opozarjal na slabe razmere v katerih živi Kristusov namestnik. To je storil ne zato, da vzbuja usmiljenje, marveč da utrdi nove kardinale v prepričanju, da pomenja, osobito v sedanjih časih purpur simbol boli, trpljenja in požrtvovalnosti, ki vodi lahko do prelivanja krvi. Cerkev je po Kristusovih prerokbah preganjana, a upati moramo, da zmaga, ker ji je zagotovil Kristus zmago. NAČELNIK GENERALNEGA ŠTABA ODSTOPIL. Že ko je odstopil vojni minister Schonaich, se je trdilo, da mu bo sledil tudi načelnik generalnega štaba Konrad pl. Hotzendorf. To se je zdaj zgodilo. Konrad pl. Hotzendorf je ponudil cesarju že pred enim tednom svojo de-misijo. Cesar mu je določil entedenski rok, naj se premisli. Načelnik generalnega štaba, je nato obnovil svojo prošnjo za odstop. Cesar je nato sprejel njegovo domisijo. Trdi se, da jc Aeh-renthal nasprotoval Hotzcndorfovim zahtevam za armado in da ni odobraval, kor je Hotzendorf koncentriral armado ob laški meji. »Neues Wiener Tagblatt« pa piše: Baron Hčtzendorf je vedno zastopal stališče, da ne zadošča sedanje število vojakov v mirnem stanju in da ga je vznevoljila počasnost parlamenta glede na obravnave o braranbni preosnovi. General Hotzendorf postane armadni nadzornik, načelnik generalnega štaba pa najbrže sekcijski načelnik vojnega ministrstva podmaršal Blaž Schemua, katerega rodbina izhaja iz gorjanske občine pri Bledu. izpred toksjSDleoa porotnega sodisCa. Premetena goljuflca ln njena po-magalka. (Dalje.) Dne 21. avgusta t. 1. je obdolženka zopet poizkusila svojo srečo v Ljubljani. Izvedla je namreč, da je delavka Marija Potočar ptrecej petična. Šla je k nji ter se ji je začela lagati, da je podedovala v Ameriki veliko denarja in da ga lahko potegne s pomočjo župnika v Prečni. Kazala in prečitala je neko pismo »prošta in profesorja Janeza Potokarja«, ki jo obvešča o tej dedščini in ji priporoča, naj mu pošlje takoj svojo hranilno knjižico, da se vanjo koj vpišejo obresti te dedščine. Marija Potočar ji jo verjela in obclolženkd izročila svojo knjižiao Mestne hranilnice. Ta je takoj dvignila vlogo 1000 K in 10 K obresti. Ker se ni Kranjc več k nji prikazala, jo Poto-čarjeva takoj sumničila, da je oslepar-jena. Ovadila je zadevo mestni policiji, katera je k sreči našla pri obdolženki še 1007 K. Meseca decembra je opeharila Ana Kranjc Katarino Šafec, služkinjo v Ljubljani, za 20 K s pretvezo, da je bil njen stric, ki je župnik, okra-den in da mu je treba denarja, nekaj dni potem je pa še osleparila Marijo Marinko v Ljubljani tudi za 20 kron, češ, da potrebuje denar za napravo pohištva. Tri dni po tem dogodku je bila Ana Kranjc z novega aretovana ter sc je napravilo za zdaj konec nadaljnim sleparijam. Kakor prej omenjeno, je bila obdolženka zaradi nosečnosti izpuščena iz preiskovalnega zapora, a je takoj začela z novimi goljufijami. Zopet aretovana je bila po goljufiji v škodo Marije Potočar, a dne 22. avgusta je bila zopet izpuščena. Komaj prosta jc že zopet izvršila celo vrsto novih sleparij in da se ni z nova ukrenil proti nji preiskovalni zapor, bi bila podjetna Ana Kranjc še marsikoga opeharila. Obdolženka Kranjc pripoveduje, da je mož ž njo grdo ravnal in ker je bila dostikrat brez krajcarja, se jo je lotila misel, kako da bi mogla do denarja priti. Po naključju se je »seznanila z Marijo Golf, katero je potem izkoriščala v svoje namene. Vprašana po predsedniku, katera od obdolženk da se je izmislila, da sta nastopili pod tujim imenom, in sicer se je Kranjc imenovala Hudovernik, Klančar pa Dular, sta se ena na drugo izgovarjale. Slednja trdi, da se je potem, ko je bila izpuščena iz zapora, Kranjčeve izogibala, kar pa ta odločno ugovarja. Med obravnavo je bilo več smešnih prizorov, posebno zanimivo je bilo, kako se je obdolženka pri svojih sleparijah lagala o g. dr. Jeršetu. Lagala je, »da tam, kamor gospod dr. Jerše na -kosilo hodi, pri nunah, ima že toliko napisanega na kredo, da mu nune že več ne krediti- ua plastičnost, kakršno smo doslej redko brali pri Sardenku. Kako bogat je kratki 3. prizor; koliko plastike in mračnega kontrasta (Judež!) je v 7. prizoru prve slike! Vedno pa je Marija središče in žarišče vseh opevanih dogodkov; njena vzvišena oseba ožarja dejanje »kot rlata zarja nad gorami« (str. 12). To se vidi zlasti ob koncu druge slike. V prvi in drugi sliki še nekako boječe pro-seva upanje vstajenja, v tretji sliki (Velika noč v Getzemani) pa že krep-keje zašije ideja vstajenja. Zadnji prizor tretje slike je poln ljubkosti in globoke poezije. Ob odprtem grobu (4. slika) se rešijo še zadnji dvomi, Kristus tse prikaže Magdaleni; v peti sliki pa zavlada veselje na Sionu, ki izzveni v navdušeni pesmi vstajenja. Na odru se bode najbolje pokazalo, kako se je Sardenku posrečila dramatizacija. A že sedaj lahko rečemo, da je v tem dramatičnem spevu mnogo dejanja in življenja, in da je Sardenko mojster v dialogu. Pesnik se je strogo držal zgodovinske resnice, mnogo svetopisemskih mest je skoraj doslovno prelil v verze, marsikaj pa je seveda dopolnil s svojo domišljijo, a vse je lepo naravno razvrščeno in ožarjeno z idejo. Dasi je vseskozi ohranjen isti j i leni in ista dolžina verzov, se vendar tudi že v zunanji obliki čuti menjavanje čuvatev. značaiev, dogodkov. Pesnik Sardenko je v svojem sedanjem spevu napredoval in sc prerodih Prej se ni rad vklepal v ozke meje, ni se dolgo vezal na isti ritem, še v »Dolorosi« je menjaval ritem in verze, kakor mu je narekovalo čuvstvo in razpoloženje. V sedanjem spevu pa jc vedno ohranil isti ritem in v pravilni zaporednosti sledečo rime. Pri tem ni trpela. Sarclenkova preprosta iskrenost; čuvstvo ni izgubilo toplote, ampak se le umirilo. Zelo se je pa pomnožilo bogastvo idej, misli so sc poglobile in izkristalizirale; vse je bolj preudarjeno, izklesano, klasično. V spevu je mnogo resnično lapidarnih verzov. Pohvaliti moramo tudi pravilen in lopo uglajen Sardenkov jezik. V sedanji spev je Sardenko brez dvoma zakopal veliko študija in dela. Nad vse drugo pa moramo pri Sardenku pohvaliti, da se je tako globoko zatopil v krščansko mišljenje in čustvovanje. Gotovo ni lahka stvar, tavati tako visoke ideje, slikati tako vzvišene značaje kakor je Marija, in vse to s tako toplim in iskrenim čuv-stvom, s toliko doslednostjo in v tako dovršeni obliki. V tem oziru se s Sar-denkom ne more primerjati nobeden naših pesnikov. Ravno to važno Sar-denkovo prednost je kritika pri »Dolorosi« popolnoma prezrla in šla mimo nje, kakor da bi bila »Dolorosa« le slučajna zbirka leDih verzov Snrdonir. in šel kljub temu dalje po svoji poti, ker je vedel, da se po tej poti bliža idealu ljudske umetnosti. Kdor ve, kako globoko posegajo verske ideje v življenje, ftdor ve, da je umetnost v svojih začetkih in na svojih vrhuncih zajemala iz živih verskih studencev, ta se pač ne bo bal, da bi zaradi verskih idej in motivov postal preveč abstrakten. V našem ljudstvu je vera še globoko vkoreninjena, v njegovem verskem življenju in čustvovanju je mnogo prostora in dovzetnosti za poezijo. Naše ljudstvo samo torej dosti jasno kaže pot. k pravi ljudski umetnosti. Sardenko brez omahovanja hodi po tej poti in odločno kaže nova pota naši poeziji. V zadnji številki »Časa« nas uvodni članek resno opozarja, da je treba več nadnaravnega v življenje in v umetnost, ker je sicer nevarnost, da^ bodo katoliški narodi izgubili najdražje, kar imajo, božji element rešilne vere. Verska poezija je torej za naš čas ne samo primerna, ampak celo zelo potrebna. Zato z veseljem pozdravljamo »Mater svetega veselja«, ker smo ž njo o pravem času dobili, kar smo želeli in potrebovali, dobili klasičnega religioznega pesnika. Dolga je še pot pred njim, prerojene so njegove moči in jasni njegovi cilji. F. X. rajo in da revež tako ne vc, kam bi šol jest«. S to pravljico je ganila srca že. nic in dobila je marsikaj za »dr. Jei^0. tovo kosilo«. Porotnikom so se stavila tri vprašanja, katere so porotniki po. trdili med drugimi tudi to, da je An| Kranjc sleparslvo v navado prišlo, vri Mariji Klančar pa, da ni imela name. na čez 200 K oslepariti. Sodišče je ob-sodilo Ano Kranjc na triu pol lcia težko ječe, poostrene z enim postom in trdim ležiščem, Marijo Klančar pa na en mesec strogega zapora, poostrenega z enim postom in trdim ležiščem vsa-kih štirinajst dni. S tem je poroln ško zasedanje zaključeno. Vipava, 25. nov. 1911. Žc površni pogled v kulturni raz. voj vipavskega prebivalstva pokaže ve. lik napredek tako glede splošne iz. obrazbe, verskega življenja kakor tudi na gospodarskem polju in v politični organizaciji. S. L. S. je prinesla temelj in harmonično enotnost v ves razvoj Počasi se izločujejo iz tega kulturnega razvoja razni ovirajoči in škodljivi elementi. Liberalizem izginja iz javnega življenja in čas ni daleč, ko ne bo niti ene liberalne občine več v nekdaj tako razvpiti vipavski dolini. Pri tem naravnem razvoju pa sto pa na dan v čedalje določnejših črtah kot najpogubnejši sovražnik — naše liberalno učiteljstvo. Naše učiteljstvo je z nekaj častnimi izjemami skoro vse liberalno. Za Slomfkovo zvezo niti po skusov ni. Učiteljstva pa ni malo. Do. lina šteje šestnajst šol in trideset uč nih moči. Sedež učiteljske liberalne sile je i trgu Vipava, zato se javlja tudi tu naj izrazitejše značaj učiteljskega libera lizma. Ne bomo se dotikali za zdaj nji hovega gospodarskega delovanja: Pun čuhove posojilnice iti hirajoče Mercino-ve vinarske zadruge (sam Bog ve, čc mu ji je država dala 4000 K podpore!) ker je brez pravega pomena, niti nji hovega dela za šolo — da se ognemo očitku denuncijantstva — pač pa ho čemo njihovo »kulturno« delo za ljud stvo razkriti. Naš učiteljski liberalizem je dose gel višek ob občinskih volitvah v Vi pavi. Kako se je agitiralo zlasti od strani Mercine, kako se je delalo v komisiji, pustimo na strani. Le to konstaU-iamo, da so sedeli v volilni komisiji štirje učitelji, župan (bivši orožnik) nek pisač in Franc Andlovic, pošten kmečki mož, edini pristaš S. L. S. Volilni lokal je bil v šolskem poslopju, skratka: volitev se je vršila v okrilju učiteljev. Ze velike nepostavnosti, ki jih je zakrivila komisija, kvalifikujejo liberalno inteligenco. Pri skrutiniju je namreč zmanjkala ena važna in odločilna glasovnica prvega razreda. Ona bi odločila popolno zmago S. L. S. Komisija sama je konštatirala, da je ni. Pa kaj se je zgodilo? Predno so sestavili volivne akte in zapisnik, so šli zvečer na ulice trga demonstrirat. Našega moža so komaj domov spravili; šele potem, ko so mu ponovno zagotovili, da bodo vse po pravici spisali in mu dali v podpis, se je odstranil. Tisti večer, ko bi imela komisija svoje delo dovršiti in bi po pravici morala razglasiti zmago S. L. S., je po trgu demonstrirala nahujskana množica in med njo je bila tudi učiteljska inteligenca. Andlovic je pa dobil šele tretji dan po demonstracijah zapisnik v podpis. Zanesel se je na poštenje, treh učiteljev in župana, in je podpisal. Dne 23. november je bil pa sodni dan! Na uradnem dnevu c. kr. okrajnega glavarstva se je konštatiralo, da zapisnik ne omenja ene zgubljene glasovnice in tudi število glasovnic prvega razreda je bilo polno. Zapisnik je bil torej falzificiran in ena glasovnica vrinjena. Konštatiramo: C. kr. vlada je bila nalagana, naša stranka oslepar-jena v tako odločilni volitvi, pošten mož, ki je zaupal besedi učiteljev in župana, pa preverjen; krono temu so pa postavili v hrupni demonstraciji proti pošteni ljudski stranki. V ospredju vsega tega pojava pa stoji seveda liberalni učitelj! V dolini imamo zvečine lepa šolska poslopja, letos na primer sta se sezidali šoli v Št. Vidu in Vrabčah, ki sta kras kraja. A imamo tudi 'epe stroške za te šole. In tega se kmet grenko zaveda. Učitelji zahtevajo povišanje plač, kar bo težko leglo na rame kmeta — in zavest, kmeta bo še grenkejša. Vprašamo pa, kaj se bo dvignilo enkrat iz t,e najgrenkejše zavesti, ko bo kmet spoznal, da se v palačah, ki jih sedaj tako požrtvovalno gradi, goji najstrupenejši dih liberalizma ki preti upropastiti kmeta ne samo gospodarsko, ampak tudi moralno! 'S Dnevne novice. + Zmaga S. L. S. Včeraj smo poro-