Skupščina občine Litija in
družbenopolitične organizacije ČESTITAJO vsem delovnim ljudem in občanom
ob
OBČINSKEM PRAZNIKU
in
DNEVU JLA in jim želijo v
NOVEM LETU
1978 obilo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva
Delegatski sistem v krajevni skupnosti
Povezovanje delovnih ljudi in občanov v KS je v ustavnih in drugih rešitvah politično in družbeno rešeno, vendar je sama resničnost še marsikje preslaboten odraz ustavnega delovanja KS. Kljub spoznanjem, da je neposredni interes združenega dela usklajen z interesi občanov v KS, so
taki pogledi še premalokrat dejansko politično in gospodarsko delovanje tako delavcev v združenem delu ali pa občanov v krajevni skupnosti. Na eni strani delavci, na drugi strani pa občani, ki delajo v isti TOZD, je še vedno
# Dalje na 2. strani
Dogodki, povezani s praznikom občine Litija, sežejo 36 let nazaj v obdobje revolucije in NOB. V tistih težkih in za usodo slovenskega in jugoslovanskih narodov hudih časih, si je začel naš človek utirati pot v prihodnost. Takrat seveda ni bilo mogoče vsega predvideti, vendar je eno jasno, da so se udeleženci bitke na Tisju 24. decembra 1941 z orožjem v roki odločili, da se tudi za ceno življenja borijo proti zavojevalcu in za novi družbeni red. To je tisto veliko spoznanje, kije ves čas revolucije in po njej bilo vodilo pri premagovanju mnogih ovir, mnogih nasprotij vseh vrst in da ni nikoli zmanjkalo moči, kako nadaljevati naš socialistični razvoj.
Ob prazniku občine se vprašujemo, ali smo verni našim dosedanjim ciljem in predvidevanjem ter kako vse to uresničujemo. Izhajajoč iz tega, da smo postavili v tistih zgodovinskih, pa tudi naslednjih letih trdne temelje, ni bojazni, da ne bi uspešno nadaljevali tudi naprej. Zato tudi ob letošnjem občinskem prazniku vidimo pred seboj
bilanco leta 1977, za katero je mogoče reči, da je uspešna. Delovni ljudje in občani so tudi v tem letu mnogo prispevali, da se je njihovo politično orožje, t. j. delegatski sistem, čedalje bolj uveljavljal, in sicer ne samo zgolj skozi sodelovanje pri posameznih krajevnih vprašanjih, ampak se kaže ta moč čedalje bolj na vseh področjih družbenega in političnega delovanja. Mnogokrat smo bili priče, kako so naši delovni ljudje z novimi samoprispevki pristopili k reševanju nekaterih nalog v krajevnih skupnostih, priča smo tudi uspešni uresničitvi programa izgradnje vzgojno-varstvenih objektov. Še posebno pa je pomembno, da se je v tem letu ponovno ojačala gospodarska moč občine.
Praznik sam po sebi bi bil le formalno dejanje, če ne bi za njim stali delavci in občani, ki mu s svojo dejavnostjo skozi celo leto dajejo tisto vsebino, ki jo na samem prazniku povežemo v recital naših skupnih rezultatov in uspehov.
J.D.
lil
11 mirnu
Znano nam je — 24. december je praznik občine Litija. Ob pomembnih dogodkih leta organiziramo svečanosti in tako bodo v krajevnih skupnostih, kot vsako leto, praznovali občinski praznik.
Tudi letos se bodo na proslavah ozrli nazaj v leto 1977, ugotovili, koliko je bilo uspešno in kakšne naloge nas čakajo v bodoče.
Ocenili bodo dosežke, pa tudi neuspehe, izrekla se bodo mnoga priznanja požrtvovalnim posameznikom, kot tudi skupnostim.
Ob kulturnem programu bodo občani seznanjeni s prejemniki letošnjih občinskih priznanj in ob njih ugotovili važnejše dosežke na področju gospodarskega in družbenega razvoja občine.
B. Nefat
UREDMKOVSTOLPEC
Ob koncu leta
Navada je, da povsod ob koncu leta pregledamo svoje uspehe in neuspehe, jih ocenimo in si zadamo nove naloge za novo leto. Ni moj namen, da bi na tem mestu podal oceno uspešnosti naše celotne družbenopolitične skupnosti v letošnjem letu ali v imenu nje podajal račune za leto, ki se izteka.
Pa vendar ne morem mimo nekaterih dejstev, ki jih je potrebno napisati, saj so nam lahko v ponos, to pa pomeni veliko moč tudi za naše delo v naslednjih letih.
Nedvomno smo v občini v zadnjih letih silovito napredovali na mnogih področjih. Zlasti je bilo plodno letošnje leto. Na prvem mestu moram omeniti izredno dobre gospodarske dosežke naših TOZD in DO, saj so le-ti osnova za razvoj vseh drugih področij. Planske naloge uresničujemo po pričakovanjih, čeprav ne brez težav. Rezultati so vidni. Naj naštejem samo nekatere izmed njih, ki doživljajo svojo otvoritev ob praznovanju občinskega praznika: nov obrat tiskarne Slovenija na Vačah, nova šob v Kresnicah, športni dom v Šmartnem, novi prostori milice, novi obrati Pletilje, nova telovadnica v Šmartnem,.. . Letos smo zgradili 68 novih stanovanj, asfaltirali preko 20 km ceste... Če bi hotel še naprej naštevati, bi bil prostor, namenjen tej rubriki, premajhen. Gre za to, da ob koncu leta ugotovimo, da so naše planske usmeritve pravilne, in vsi napori, ki so vloženi v njih realizacijo, bogato obrestovani Trend napredka naše občine kaže na stalno napredovanje na lestvici razvitosti sbvenskih občin, in to nam daje nove sile, da s takšno politiko nadaljujemo.
Seveda so pred nami še velike naloge. Nimamo še vsega, kar potrebujemo, toda plansko so te naše potrebe začrta: ne. S sredstvi združenega dela, s samoprispevki občanov in drugimi sredstvi bomo gotovo zmogli uresničiti naše načrte. Zato bodo naše poglavitne naloge nadalje predvsem nadaljnja krepitev našega gospodarstva, skrb za enakomernejši razvoj nerazvitih območij občine in nenazadnje mnogo hitrejše in učinkovitejše izvajanje zakona o združenem delu, saj smo resnici na ljubo pri njegovem uresničevanju letos le premalo storili
Glede na celotne rezultate v letošnjem letu lahko s ponosom stopimo v praznične dni ob občinskem prazniku in novem letu, saj smo bili tekom leta delovni in uspešni, naše samoupravne odnose in delo pa smo še bolj poglobili in utrdili
485348235348485323234853485353232323
899999999999
69999999999^
23482348534848532348234853
Namen poslovne enote temeljne banke
- JEVNICA bo kmalu prišla do primernejšega priključka na Zasavsko cesto. Kdor pozna problem, ve, da ni slabšega priključka na Zasavsko cesto, kot je ta. Izvedbo primernejšega priključka je omogočila pomoč skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je prispevala za izboljšavo tega priključka 200.000 din. Tiho upamo, da utegne priskočiti na pomoč še dodatni vir sredstev, in sicer vir za izboljšavo črnih točk na cestah.
Organizatorji in izvajalci želijo pričeti izvajati ta dela še v mesecu decembru letošnjega leta.
-USTANOVITEV NOVE KOMUNALNE ORGANIZACIJE za občino Litija se bliža s hitrimi koraki. Delavci komunalnega servisa v sedanjem TOZD „Gradmetal" Litija (GIP Beton Zasavje) so se odločili, da ne bodo ustanovili enovite delovne organizacije ali OZD, temveč, da bodo ustanovili temeljno organizacijo združenega dela v sestavi GIP Beton Zasavje. Nova temeljna organizacija združenega dela bo imela svoj žiro račun. Samostojno delo komunalne organizacije se bo pričelo s 1/1-1978.
- PRIPRAVE ZA GRADNJO BENCINSKEGA SERVISA — črpalke v bližini kegljišča Litija potekajo sedaj že z zamudo. Zamudo so povzročile komplicirane zemljiške zadeve in zahtevna soglasja. Pričetek gradnje je možen spomladi 1978. Investitorje Istra-benz Koper.
- PRIPRAVE ZA GRADNJO BENCINSKE ČRPALKE v Moravčah pri Gabrovki imajo večjo zamudo. Zamudo so povzročili: obotavljanje investitorja, težke zahteve upravljalca republiške ceste in pa zahteven postopek. Težko je napovedati pričetek del.
- IZGRADNJA NOVEGA MOSTU preko litijske reke v Za gorici in modernizacija ceste v Zagorici je tik pred začetkom. Izvajalci obljubljajo, da bodo nekaj del opravili že v letošnjem letu. Glavna dela bodo spomladi leta 1978, kar velja zlasti za modernizacijo ceste skozi Zagorico.
-OSNUTEK PROGRAMA RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA za obdobje do leta 1980 je pripravljen - v prejšnji številki smo to napovedali — in bo v javni razpravi do 15/1-1978. Od razvoja malega gospodarstva v bodoče precej pričakujemo. Predvsem naj bi hitrejši razvoj malega gospodarstva več kot doslej prispeval k rasti narodnega dohodka. Pričakujemo živahno razpravo tako s strani gosodarstva kot obrtništva. Temu dokumentu bodo verjetno sledili še drugi, ki ga bodo dopolnjevali.
- „MERCATOR" TOZD GOLOVEC, je v nekdanji trgovini za elektromaterial odprl prodajalno sadja in zelenjave. V trgovini bodo postregli tudi s kavo in brezalkoholnimi pijačami ter pivom.
ODDELEK ZA GOSPODARSTVO
# Nadaljevanje s 1. strani
ne tako redek pojav vsakdanje prakse. Uresničevanja mnogih nalog v KS pa si ni mogoče predstavljati brez neposrednega povezovanja delovnih ljudi in občanov v KS na osnovi enotnega programa dela. Prav v tej smeri pa je potrebno bolj odločno postaviti funkcioniranje delegatskega sistema v KS. Delegati KS so delegirani v različne interesne skupnosti in druge smeri samoupravnega povezovanja, so pa v večini primerov delavci, poznavajoč tako tudi problematiko v združenem delu. Od dela delegacij in delegatov, ki povezujejo interese svoje samoupravne sredine v skupščinah, je v mnogo čem odvisna adekvatna vloga in položaj krajevne skupnosti v občini, čeprav v nekem smislu delegati KS odražajo interese občanov v KS, vendar še vedno drži ugotovitev, da prihajajo zahteve delegatov krajevne skupnosti pogosto ločene od razmišljanj in usmeritev v združenem delu. Ni še uresničena sinteza med delavcem v delovnem okolju in delavcem-obča-nom v bivalnem okolju, ki bi omogočala zadosti enotno funkcijo krajevne skupnosti, oziroma njenega pomembnega samoupravnega delovanja, ki se kaže v delegaciji.
Potemtakem se tudi v združevanju delegatskih sklepov v skupščinah, še posebno pa v občini, ne povezujejo dovolj argumentirano kot interes najširšega kroga delovnih ljudi. Ni dovolj le povezava delegacije KS z drugimi samoupravnimi organizmi v KS, nujna je njena zveza z delavci v združenem delu in občani, če naj bo delegacija potem odraz resničnih interesov svoje samoupravne in družbene sredine, vendar ne samo za KS, temveč in predvsem za delo v skupščinah interesnih skupnosti in občine. Vsa razvejanost delegatskega sistema glede na različna družbena področja zahteva obilo soočanj sinteze interesov boja in mnenj, vendar le po tej poti prihajamo do bistva funkcioniranja komunalnega sistema, v katerem se združujejo interesi in sprejemajo dogovori za skupne akcije.
Zveza komunistov in z njo vse sile so pred nalogo, da se z vso vnemo lotevajo razreševanja problemov, nakazanih s samoupravnimi odnosi v KS in še posebej z njenimi delegacijami. Le nenehna aktivnost ZK bo pripomogla, da bo samoupravna in politična opredeljena KS v vseh smereh odločanja, in to delegatskega odločanja, postala resnični odraz najširših skupnih ciljev v komunalnem sistemu.
D.J.
V dosedanjih razpravah se je že večkrat pojavila, končno pa tudi izoblikovala ideja, posebno na razgovorih s predstavniki gospodarstva, da se v Litiji osnuje poslovna enota temeljne banke Ljubljana. Ker je glede delovanja, pristojnosti in namena poslovne enote še vse premalo jasnosti, v nadaljevanju navajamo nekaj bistvenih pojasnil, ki so bila o poslovni enoti objavljena v Gospodarskem vestniku z dne 24/11-1977 v št. 47.
Ustava SFRJ (enako pa tudi ustava SR Slovenije) določa v 39. členu: „Družbeno pravne osebe imajo pravico upravljati določene zadeve banke v njeni enoti, ki posluje z njihovimi sredstvi." Zakon o temeljih kreditnega in bančnega sistema določa v 121. in 123. členu: „Članice temeljne banke lahko sklenejo ustanoviti poslovno enoto temeljne banke, v kateri bodo opravljale določene posle združevanja dela in sredstev ter druge določene bančne posle. S samoupravnim sporazumom o združitvi v temeljno banko in s statutom banke se določijo: ustanovitev poslovnih enot iz prvega odstavka tega člena, dejavnosti, razmerje poslovne enote do temeljne banke, organi upravljanja, pravice družbenih pravnih oseb, ki so članice banke, da odločajo o posameznih poslih enote, ki posluje z njihovimi sredstvi, kakor tudi temeljni položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v poslovni enoti. Članice temeljne banke, ki uresničujejo določene pravice upravljanja v poslovni enoti, lahko sklenejo, da se poslovna enota konstituira kot temeljna banka, če so izpolnjeni pogoji iz 115. člena tega zakona. V primeru konstituiranja temeljne banke po tretjem odstavku tega člena, so članice temeljne banke, iz sestava katere se izloča poslovna enota in iz katere same izstopajo, odgovorne za obveznosti, ki jih je temeljna banka prevzela do njihovega izstopa, v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v temeljno banko. V sodni register se vpiše tudi poslovna enota iz 121. člena tega zakona."
Kaj torej izhaja iz določil ustave in zakona?
Prva ugotovitev je, da posluje poslovna enota s sredstvi družbenih pravnih oseb, kar logično predpostavlja, da so sredstva teh oseb izkazana v poslovni enoti.
Naslednja ugotovitev je, da članice temeljne banke in deponenti v mejah svojih pravic in odgovornosti (družbe-
nopravne osebe) v poslovni enoti opravljajo določene zadeve banke. Torej ne gre za upravljanje vseh zadev banke, ampak za upravljanje določenih zadev.
Glede opravljanja bančnih poslov v poslovni enoti oz. v poslovnoorgani-zacijskem delu banke velja načelo, da je potrebno bančne storitve ob zagotovitvi njihovega racionalnega opravljanja in ob zagotovitvi ustrezne strokovnosti, čimbolj približati organizaciji združenega dela, delovnemu človeku in občanu.
Upoštevajoč načelo, da je potrebno opravljanje bančnih poslov čimbolj približati organizaciji združenega dela, delovnemu človeku in občanu, se naj v poslovnih enotah opravljajo zlasti tile bančni posli:
— vsi bančni in kreditni posli z občani (sem sodi na primer zbiranje hranilnih vlog, tekoči računi, žiro računi, potrošniški krediti, posojila za obrtniške in druge gospodarske dejavnosti),
— stanovanjska in komunalna posojila družbenim pravnim osebam in občanom, združevanje in zbiranje sredstev in drugi posli, ki zadevajo stanovanjsko in komunalno poslovanje, če se ne opravljajo v posebni stanovanjski poslovni enoti,
— tisti kreditni in bančni posli z organizacijami združenega dela, za katere je delovna skupnost banke v poslovni enoti strokovno usposobljena, v tem okviru velja še posebej poudariti tiste kreditne in bančne posle z organizacijami združenega dela, o katerih se odloča v poslovni enoti.
Vsebina določil o poslovni enoti pa ni opravljanje bančnih poslov, ampak
upravljanje določenih zadev banke, po družbenih pravnih osebah, s katerih sredstvi poslovna enota posluje. Za opravljanje določenih zadev banke v poslovni enoti obstoje nekatere na-vezne strateške točke:
— določila zakona, ki pravi, da se v banki zbrana sredstva občanov in iz teh sredstev dani krediti ločeno izkazujejo in da ima družbenopolitična skupnost pravico z družbenim planom usmerjati uporabo teh sredstev,
— občinska skupščina in drugi subjekti v okviru občine imajo posebne naloge in odgovornosti v uresničevanju politike na področju malega gospodarstva (to je obrti, gostinstva itd.),
— prav tako se določeni interesi delovnih ljudi in občanov uresničujejo na določenem ožjem območju, s tem da se za uresničitev teh interesov praviloma zbirajo namenska sredstva (stanovanjska zidava, komunalna graditev itd.)
Odločanje v poslovnih enotah, kjer obstoje, je potrebno postaviti kot komplementarni sestavni del odločanja v temeljni banki, s tem da se upravljanje zadev banke dopolnjuje, ne pa da upravljanje zadev v temeljni banki izključuje upravljanje zadev v poslovni enoti in obratno. Odločanja ne moremo racionalizirati s tem, da eno fazo izpustimo, ampak da racionaliziramo odločanje samo in da vzpostavimo sistem medsebojne odgovornosti v tem odločanju. Organi poslovne enote sprejemajo svoje odločitve v mejah tistega dela svoje pobilance (bilanca poslovne enote), ki je s planom opredeljen za določene namene ... J. D.
OBVESTILO
Koordinacijski odbor za vprašanja naših delavcev v tujini pri Občinski konferenci SZDL Litija, obvešča delavce iz naše občine, ki so zaposleni v tujini, da bo
SESTANEK Z ZDOMCI
v torek, 27. decembra 1977, ob 11. uri v posebni sobi restavracije „Pošta" v Litiji.
Na sestanku bodo delavci, ki so začasno zaposleni v tujini, lahko dobili informacije o možnostih in pogojih za zaposlitev v naši občini, o gradnji, obrtniški dejavnosti, potnih listih itd.
Sorodnike in znance naših delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini, prosimo, da jih obvestijo o sestanku.
Nova trgovina
V litiji je na Valvasorjevem trgu odprta nova trgovina Mercatorja. V njej občani lahko kupijo predvsem zelenjavo, pa tudi drugo prehrambno blago (Foto: „Zofka")
433
VPRAŠANJE - ODGOVOR
KRAJEVNE SKUPNOSTI SKOZI VSEBINSKO IN ORGANIZACIJSKO PROBLEMATIKO
AKCIJA JE BILA IZVEDENA 7. DECEMBRA 1977 OD 10. DO 12. URE. OBČANI SO SE ZANIMALI TAKO ZA VSEBINSKO PROBLEMATIKO, KOT ZA ORGANIZACIJSKO. DELOVANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI JE PLANSKO, OGROMNE INVESTICIJE. OBČANI VELIKO PRISPEVAJO.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI SO POTEKALI TAKOLE:
„Kakšne predpise oz. akte lahko izda KS (svet) in ali so v teh aktih lahko predpisane tudi sankcije? "
„Pravno obvezujoče akte lahko izdajajo samo najvišja telesa družbenopolitičnih skupnosti, (občina, republika, federacija). Svet KS je le izvršilni organ, zbor delegatov KS pa je telo, ki sprejema najpomembnejše akte v zvezi z delom in življenjem KS. Sankcij za izvršitev KS torej ne more predpisovati."
„Od kod se zbirajo sredstva za potrebe KS, kje se ta sredstva zbirajo, kdo jih deli in po kakšnih kriterijih? Ali pri tem sodelujejo tudi KS? "
„Viri sredstev za potrebe KS so: proračun SO in sredstva, ki se zbirajo na podlagi samoupravnega sporazuma o financiranju KS z združenimi sredstvi iz združenega dela. Sredstva iz združenega dela se zbirajo pri posebni enoti Samoupravne komunalne skupnosti, proračunska sredstva pa gredo po razdelilniku neposredno na račune KS. Osnova za delitev sredstev so programi KS in odločitev skupščine enote pri samoupravni komunalni skupnosti, v kateri so zastopani predstavniki vseh krajevnih skupnosti."
„Ali KS na svojem območju lahko ustanovi uslužnostno obrt in kakšno? ? "
„Lahko. To opredeljuje 349. člen zakona o združenem delu."
„Nekatere KS imajo na svojem območju naravno bogastvo, npr. kamnolome in podobno. Ali lahko KS s tem bogastvom razpolagajo? "
„Lahko, s tem da je potrebno upoštevati vse zakonske predpise v zvezi z izkoriščanjem naravnega bogastva. Pri kamnolomih to pomeni, da je treba upoštevati zakon o rudarstvu. Ta zakon pa terja dokaj kompliciran postopek od zamisli o izkoriščanju kamnoloma do eksplo-atacijskega dovoljenja. Vsi naši kamnolomi razen kamnoloma TOZD IA Kresnice so v smislu zakona o rudarstvu divji kamnolomi. V naslednjem obdobju jih bomo morali zapreti ali uskladiti z zakonom. Eksploatacijo naravnega bogastva spremlja in kontrolira republiški inšpektorat za rudarstvo."
„Kako so se občani Ceste Zasavskega bataljona odločili za prispevek za asfaltiranje te ceste? "
V NOVEM LETU NOVA OBLIKA
V# prihodnjem letu bomo v okviru našega časopisa uvedli nekoliko drugačno obliko neposrednega informiranja delovnih ljudi in občanov. Organizirali bomo ,,okroglo mizo" strokovnjakov za določeno področje in izbrali nekaj delegatov, ki bodo postavljali vprašanja na določeno temo. Seveda bodo delegati pravočasno obveščeni o akciji, da se bodo lahko pripravili na postavljanje vprašanj.
„Od 15 lastnikov hiš jih je 7 podpisalo izjave za prispevek v višini 4.000 din. Za stanovalce v družbenih stanovanjih so kriteriji za prispevek drugačni. Makadamske ceste in ulice na območju Litije in Šmartna asfaltiramo s soudeležbo občanov. Kadar se vsi občani določene ceste odločijo za prispevek, pride do realizacije modernizacije ceste."
„Kdaj bo urejena cesta Zas. bataljona od starih blokov na Graški Dobravi naprej? Sedaj je vsa razrita."
»Izvajalec del je TOZD Gradmetal, ki pri teh delih zaostaja. Zamude opravičujejo z pogostimi okvarami strojev, pomanjkanju ljudi in velikim obsegom del, kijih morajo opraviti."
„Pri referendumu za samoprispevek v KS Vintarjevec nikakor nismo mogli pridobiti tudi lastnikov vikendov, čeprav uporabljajo vse komunalne naprave v KS in bodo uporabljali tudi modernizirano cesto, za katero smo izvedli referendum. Ali se da tu kaj storiti? "
„Z lastniki počitniških hišic se sklene pogodba o prispevku za financiranje modernizacije ceste, kar je določeno tudi v sklepu o uvedbi samoprispevka. Zaradi težav v zvezi z izterjavo teh prispevkov je nujno proučiti možnost oz. pričeti postopek za spremembo zakona, ki ureja to področje."
„Plan vseh 18 KS v naši občini za leto 1978 je ovrednoten na preko 6 milijard starih din. Ali je to realna številka in ali bomo sposobni zagotoviti toliko sredstev? "
„Zbirni plan res predstavlja ugotovljeno šte-
vilko, vendar je treba ta plan gledati kot dolgoročno planiranje krajevnih skupnosti, ker ga KS tudi v praksi tako uresničujejo. Njegova nerealnost je samo v času izvajanja, ne pa tudi v reševanju problemov. Zato pa je nujno letno usklajevanje planskih nalog."
„Kakšno bo finančno poslovanje krajevnih skupnosti po novem letu? "
„Krajevne skupnosti bodo morale voditi dvostavno knjigovodstvo. Rešitev bodo v prvi vrsti iskale same. Možnosti so naslednje: da bodo krajevne skupnosti finančno poslovanje vodile same, da se bodo posamezne krajevne skupnosti pri vodenju finančnega poslovanja povezovale in da bo krajevnim skupnostim finančno poslovanje vodila strokovna služba samoupravne komunalne skupnosti."
„Ali se kaj razmišlja o ustanovitvi samostojne krajevne skupnosti Rozmanov trg. Tam živi namreč veliko občanov, ki imajo veliko skupnih interesov? "
„Svet za družbenopolitični sistem pri predsedstvu OK SZDL Litija je že razpravljal o tem vprašanju in dal pobudo, da se občani tako v KS Litija - levi breg, kot v KS Litija desni breg odločijo za oblikovanje manjših krajevnih skupnosti, v katerih bodo občani lažje izražali svoje interese.
„Kdaj bodo določene meje krajevnih skupnosti? "
„Prihodnje leto."
„Koliko sredstev bo za krajevne skupnosti v letu 1978 iz občinskega proračuna, in koliko bodo prispevale OZD? "
„Samoupravni sporazum o financiranju nalog krajevnih skupnosti za leto 1978, ki je še v javni razpravi, predvideva prispevek vsakega zaposlenega delavca v višini 500 din. Iz proračuna bodo sredstva najmanj v lanskoletni višini (600.000 din) za funkcionalne izdatke KS."
„Ali samoupravne interesne skupnosti programirajo svoje delo tako, da se odraža v vseh krajevnih skupnostih? "
„ Usklajevanje programov KS za srednjeročno obdobje je potekalo tudi s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so svojo dejavnost usmerile tudi v posamezne krajevne skupnosti."
„Kdaj bo odprta nova cesta v KS Kostrevni-
ca? "
„Če bodo vremenske razmere ugodne, bo prvi sloj asfalta položen že v mesecu decembru letos, drugi sloj pa bo položen spomladi prihodnjega leta."
„Katere krajevne skupnosti v naši občini imajo samoprispevek? "
»Samoprispevek ali pogodbene obveznosti z občani imajo naslednje krajevne skupnosti: Sava, Litija-desni breg (del), Jabbnica, Šmartno, Vintarjevec, Kostrevnica, Gabrovka, Dole, Jevnica, Kresnice in Vače. Sredstva zbirajo v glavnem za modernizacijo cest, gradnjo vodovodov in rekonstrukcijo električnega omrežja."
„Kako v občini urejamo hitrejši razvoj nerazvitih območij oz. nerazvitih krajevnih skupnosti? "
„To urejamo pri planiranju sredstev za KS. Nerazvite KS dobijo še dodatna sredstva iz združenih sredstev za dejavnost KS. "
„Ali bo na Rozmanovem trgu tudi kdaj zgrajeno takšno otroško igrišče, kot so v KS Litija - levi breg? "
„To je stvar Krajevne skupnosti Litija — desni breg."
„Mislim, da se OZD premalo povezujejo s krajevnimi skupnostmi, njihovo problematiko in načrti Ali se kaj dela na tem? "
Na vprašanja občanov so odgovarjali:
— Jože Dernovšek, predsednik SO Litija
— Stane Hrovat, predsednik IS SO Litija
— Ing. Ivo Kramžar, načelnik za gospodarstvo SO Litija
— Branka   Nefat, sekretarka SO Litija
— Lojze Kotar, sekretar OSS Litija
„Dosedanje sodelovanje se je kazalo pretežno ob sprejemanju planov in sredstev za realizacijo. Družbenopolitične organizacije v OZD še posebno sindikati bi morali v bodoče svoji delo usmeriti tudi v krajevne skupnosti, saj delavci tu živijo in uresničujejo svoje interese."
Tudi tokratna ekipa je imela dosti dela (Foto: „Zofka") Odgovori so večino zadovoljili (Foto: „Zofka")
Korak naprej
Družbena samozaščita in podružbljanje varnosti se med našimi občani iz dneva v dan krepi. Ko pa analiziramo in ugotavljamo vzroke prometnih nesreč, pa ugotovimo, da je za te le v večini primerov kriv človek. Vzroki teh nesreč nam povedo, da premalo v javnem prometu razmišljamo o varnosti samega sebe, svojega premoženja in o varnosti drugih koristnikov javnih cest. Brezobzirno posamezni vozniki ne glede ne cestne pogoje vozijo z velikimi hitrostmi, ne upoštevajo prometne signalizacije itd.
Vse več imamo udeleženih v prometnih nesrečah otrok. Starši, vozniki motornih vozil pomislite na to, kako bi vi sami sprejeli nesrečo vašega otroka, če bi ga povozil na poti v šok) drugi občan. Če bi med vožnjo posebno v naseljenih krajih razmišljali o tem, da vam lahko vsak čas priteče na cesto otrok, bi prav gotovo hitrost vašega vozila prilagodili tako, da bi nesrečo preprečili.
Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu SO Litija priporoča naslednje:
— v naseljenih krajih naj vsi vozniki vozijo s tako hitrostjo, da bodo lahko preprečili nesrečo,
— odstopati prednost pešcem na prehodu za pešce,
— pravočasno prižgati luči, posebno v megli, ko pada sneg ali dež,
— vedno in povsod računati s tem, da boste zapeljali na del poledenele ceste,
— ko greste v zimskem času na pot, imejte vozilo opremljeno za zimsko vožnjo,
— ne prehitevajte v megli, dežju in snegu ter na nepreglednem delu cestišča,
— pešci, čim hitreje prečkajte cesto,
— posebno pozornost posvetimo predšolski in šolski mladini. Starši in prosvetni delavci, stalno opozarjajte na nevarnosti, ki jim grozijo na javnih cestah,
— starši, ne dovolite otrokom sankanja in kotalkanja po javnih cestah,
— vozniki, ne vozite motornih vozil pod vplivom alkohola. Komisija
za vzgojo in varnost v cestnem prometu Litija
1. Stanovanjska in druga gradnja
— Srednjeročni plan gradnje stanovanj za obdobje 1976-1980, s katerim smo se obvezali zgraditi letno 60 družbenih stanovanj, smo v prvih dveh letih v celoti izpolnjevali.
V letih 1976 in 1977 je bilo v naši občini dograjenih 156 stanovanjskih enot. 18 stanovanj je še vedno neprodanih in čaka na kupce. S sredstvi Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu je bil v srednjeročnem planu planiran nakup 100 stanovanj. Do 1. 12. 1977 je bilo iz teh sredstev kupljenih 46 stanovanj in dodeljenih občanom z nizkimi osebnimi dohodki, mladim družinam in upokojencem ter borcem NOV.
O nadaljnjem uresničevanju celotnega plana za obdobje 1976-1980 se že dogovarjamo s predstavniki gradbene operative, TOZD in OZD ter zainteresiranimi krajevnimi skupnostmi.
— Zadnji javni natečaj za oddajo urejenih stavbnih zemljišč v Litiji in Šmartnem, ki je bil izveden 24. 11. 1977, je pokazal velik interes občanov za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Na natečaju je bilo oddanih kar 22 zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš.
Hkrati je bilo z istim natečajem oddanih tudi 20 urejenih zemljišč za gradnjo vrstnih garaž.
— Gradnja malih stanovanj (samska stanovanja) je v zaključni fazi.
— Začela se je gradnja trgovine na Rozmanovem trgu (novo stanovanjsko naselje).
— Začela se je gradnja stanovanjskega stolpiča S-9 na Rozmanovem trgu.
2. Komunalna gradnja
— moderniziran in asfaltiran je bil del ceste v Jevnici-Kresniške poljane v dolžini 2,5 km;
— moderniziran in asfaltiran je bil del ceste Hotič-Vače v dolžini 4 km;
— moderniziran in asfaltiran je bil del ceste Gabrovka-Tihaboj v dolžini 1,2 km;
— rekonstruiran je bil del ceste Bajernik-Kostrevnica v dolžini 3,5 km;
— moderniziran in asfaltiran je bil del republiške ceste Gabrovka-Javorski Pil v dolžini 1,4 km;
— rekonstruiran je bil del republiške ceste Bajernik-Cerovica v dolžini ca. 3 km;
— modernizirana je bila Šmarska cesta in del Sitarjevške ceste v dolžini okoli 2 km;
— asfaltirane so bile Vegova, Gubčeva, Badjurova in Prvomajska ul. ter del naselja Cerkovnik v dolžini približno 2 km;
— asfaltirani so bili cestni priključki na Rozmanovem trgu;
— zagorela je javna razsvetljava v novem stanovanjskem naselju v Cerkovniku, Cesti Dušana Kvedra in Rozmanovem trgu
— elektrificirano je bilo novo stanovanjsko naselje Cesta Dušana Kvedra in Marokova pot
— pričeli smo z gradnjo: semaforja na križišču most-nadvoz, modernizacijo ceste Zagorica in gradnjo mostu preko potoka Reke, podaljška Bevkove ceste do nove osnovne šole na Graški Dobravi, podaljšek Kidričeve ceste.
V. P.
DELEGATOM!
Skupščina občine je zasedala 6/12-1977 in obravnavala problematiko' zdravstvenega varstva, poročilo o izvajanju zakona o družbeni samozaščiti, varnosti m notranjih zadevali;razprava je tekla o problematiki komunalne dejavnosti na podlagi poročila, ki ga je pripravila komunalna skupnost. Bilo je sprejetih več odlokov.
Zbori so izvolili sodnico Občinskega sodišča I. Ljubljana in pooblastili predsednika zbora krajevnih skupnosti Fekonjo Avgusta za sklepanje zakonskih zvez.
Zbori skupščine se bodo sestali zadnjič v letošnjem letu dne 29/12-1977 in obravnavali teme iz programa dela skupščine. Del gradiva objavljamo v tej številki.
Prosimo vodje delegacij, da izvedejo postopek obravnave gradiva ter delegirajo delegate na zasedanje zbora.
B. Nefat
IZVLEČEK
iz osnutka programa razvoja malega gospodarstva občine Litija za obdobje 1978-1980
A. RAZVOJ DRUŽBENEGA SEKTORJA
Mesarija in prekajevalnica Šmartno nadaljuje z razširitvijo in prehaja na industrijsko proizvodnjo. Tudi Kovina Šmartno prehaja na industrijsko proizvodnjo, načrtuje razširitev proizvodnje. Splošna mizarska delavnica Gabrovka in Mizarstvo Litija načrtujejo modernizacijo obstoječe proizvodnje.
Mizarstvo Litija predvideva delen prehod na serijsko1 proizvodnjo, delno naj bi se delalo po naročilu.
V Mizarstvu Gabrovka je treba nujno zaposliti več strokovnih kadrov in treba je preiti na industrijsko ali vsaj še boh- specializirano proizvodnjo.
Pekarna^ Center predvideva razširitev proizvodnje.
Na Vačah je pričela obratovati knjigoveznica. Predvidevamo ustanovitev vsaj še enega obrata malega gospodarstva na celem območju občine.
B. RAZVOJ   ZASEBNEGA SEKTORJA MALEGA GOSPODARSTVA
Prednost pri razvoju obrti imajo storitvena, kovinska in kemična, obrti, ki bodo dopolnjevale obstoječo industrijo, obrt, ki bo služila potrebam kmetijstva, obrt za potrebe Ljubljane in okolice, kmečki turizem, turistično usmerjene gostilne.
C. UKREPI     ZA     POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA
Načrtovati moramo potrebe po prostorih in lokacijah že obstoječih dejavnosti kot tudi za ustanavljanje novih obratov za zasebni kot družbeni sektor. Del teh problemov bomo ustrezno reševali z družbenim dogovorom o združevanju sredstev za pridobivanje poslovnih prostorov za namene servisnih in drugih dejavnosti malega gospodarstva v letu 1976—1980. Kadar se sprejema zazidalni načrt, je treba pregledati vse možnosti za obrtne cone in ce te možnosti so, je treba malo gospodarstvo upoštevati.
KREDITNA POLITIKA:
Kreditna politika mora biti spodbudna za ustanavljanje novih obratov malega gospodarstva in modernizacijo obstoječih. Krediti za razvoj malega gospodarstva morajo biti strogo namenski z ugodno obrestno mero in odplačilnim rokom. Upoštevati je treba družbeni dogovor bank z občinami o kreditiranju malega gospodarstva. V razvoj malega gospodarstva se mora se vnaprej intenzivno vključevati sklad za. razvoj gospodarstva.
DAVČNA POLITIKA:
Prizadevati si moramo za davčno politiko, ki bo omogočila in stimulirala hitrejši razvoj malega gospodarstva v skladu z osnovnimi davčnimi načeli in sprejetimi družbenimi dogovori na področju davčne politike, ni pa davčna politika poglavitni faktor razvoja malega gospodarstva.
PROBLEMATIKA CEN:
Pri oblikovanju cen moramo izhajati iz načela, da
morajo biti proizvajalci približno izenačeni v ekonomskem smislu. Nujno je izdelati enotno metodologijo za sestavo kalkulacij posameznih vrst cen ter za formiranje režijske ure ter merila za primerjavo cen v svoji in drugih občinah republike. Pri cenah storitev moramo doseči, da bodo cene boh' odražale kvaliteto nuđenih uslug.
USTANOVITEV KNJIGOVODSKEGA SERVISA:
Prizadevati si moramo za organizacijo servisa, primerno kadrovsko zasedenega in usposobljenega za strokovno opravljanje administrativnih in računskih, pa tudi drugih storitev.
ZAPOSLOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE:
Vzpodbuditi moramo interes obrtnikov za zaposlovanje delovne sile, hkrati pa tudi povečati interes delavcev, zlasti pa mladine za zaposlovanje v malem gospodarstvu.
Stopnjo zaposlovanja moramo dvigniti nad 3,7 (predvidena povprečna stopnja zaposlovanja v srednjeročnem planu občine).
DRUŽBENOEKONOMSKE OBVEZNOSTI IN PRAVICE:
Izhajati moramo iz določil ustave in zakona o združenem delu. Izhodišče mora biti tako za družbeni kot zasebni sektor, s tem da vsak posluje tako gospodarno, da si zagotavlja enostavno reprodukcijo, pokriva družbene obveznosti, zlasti v svobodni menjavi vdela (interesne skupnosti) in nameni del sredstev za razširjeno reprodukcijo.
Prav tako je pomembna družbenopolitična aktivnost delavcev malega gospodarstva v vseh družbenih, političnih in samoupravnih organizacijah.
DRUGI UKREPI ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA:
— pospeševati združevanje dela in sredstev sorodnih enot malega gospodarstva,
— uvesti komunalne olajšave pri gradnji obratov malega gospodarstva, o čemer sprejme Komunalna skupnost posebne odločilne kriterije,
— pospeševati kopperacjjske odnose v gospodarski dejavnosti v občini in zunaj nje,
— pospeševati včlanjenje zasebnih obrtnikov v združenje zasebnih obrtnikov, ki naj deluje kot povezovalni dejavnik te oblike družbenega dela,
— omejevati vse oblike šušmarskega opravljanja dejavnosti,
— informirati zdomce o možnostih o ustanavljanju obratov malega gospodarstva, to nalogo izvaja oddelek za gospodarstvo s sodelovanjem OK SS
— proučiti sprejem odloka o reguliranju delovnega časa zasebnih obrtnikov
— stimulirati obrtnike v smeri ustanavljanja POZD in si zadati nalogo, da v tem obdobju ustanovimo POZD (pogodbeno organizacijo združenega dela),
— hitro reševati prošnje za izdajo obrtnih dovoljenj.
ODDELEK ZA GOSPODARSTVO
IZVLEČEK
iz poročila o delu in problematiki urbanistične inšpekcije
Po ustanovitvi oddelka za inšpekcijske službe se je v sklopu tega oddelka organizirala urbanistična komunalna inšpekcija.
Opravljeno delo urbanistične inšpekcije obsega opravila po zakonu o urbanističnem planiranju, sodelovanje pri lokacijskih ogledih, tehničnih ogledih, kontrolo izdelave lokacijske dokumentacije.
V zvezi z ugotavljanjem nedovoljenih gradenj je urbanistična inšpekcija ukrepala in izdala 27 odločb o ustavitvi gradenj, dokler si investitor ne pridobi lokacijskega dovoljenja, ena odločba je bila izdana o rušenju objekta in povrnitvi zemljišča v prvotno stanje ter 7 prijav sodniku za prekrške v zvezi z nedovoljeno gradnjo. Urbanistična inšpekcija je sodelovala tudi v mnogih lokacijskih ogledih.
Problematika urbanistične inšpekcije - glavni problem predstavljajo nedovoljene gradnje — vzroki so v veliki meri v prepozni odmeri zemljišča za gradnjo in sama izdelava situacij in mapnih kopij na geodetski upravi. Isto velja za postopek za pridobitev lokacijsko tehnične dokumentacije, J$L traja dalj časa zaradi pridobitve določenih soglasij, pa tudi lokacijske dokumentacije so sestavljene pomanjkljivo, tako v tekstualnem kot v grafičnem delu. Potrdila upravnega organa za gradbene in komunalne zadeve za adaptacije objektov so premalo precizirana in vse preveč splošna.
Ukrepi za izboljšanje stanja bi bili zlasti v večjem
sodelovanju med krajevnimi skupnostmi, urbanistično službo, geodetsko upravo in upravnim organom za gradbene zadeve, v izboljšanju izdelave grafičnega in tekstualnega dela lokacijsko tehničnih dokumentacij. Poostriti nadzor nad gradnjami, za katere je bilo izdano potrdilo za adaptacijo, hitrejša odmera parcel. . .
ODDELEK ZA INŠPEKCIJSKE SLUŽBE
POVZETEK IZ
ODLOKA
o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči v občini Litija
Ta odlokv ureja upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči v družbeni lastnini.
Pri upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem se poleg določil tega odloka uporabljajo določbe zakona_ o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem ter družbeni dogovori in samoupravni sporazumi, ki se sklenejo z namenom, da se ustvarijo pogoji za izboljšanje komunalnih in stanovanjskih razmer.
Stavbna zemljišča pridobiva občina Litija v družbeno lastnino in jih izroča v upravljanje samoupravni komunalni skupnosti občine Litija ali krajevni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: upravljalec).
Upravljalec upravlja s stavbnimi zemljišči tako, da skrbi, da se zemljišče pravočasno uredi s komunalnimi objekti jn napravami ter da se uporablja za namen, kot je določeno z urbanistično dokumentacijo, ter da se v ta namen pravočasno sprejemajo programi urejanja in ukrepi za njihovo izvajanje.
Z odlokom se ureja tudi vprašanje financiranja urejanja stavbnega zemljišča v krajih, zajetih z urbanističnim in zazidalnim načrtom.
Posebno poglavje se nanaša na urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča v krajih, kise urejajo z urbanističnim redom.
V odloku je natančno tudi opredeljena pristojnost in način ter postopek oddajanja stavbnega zemljišča v uporabo.
Stavbno zemljišče oddaja v uporabo upravljalec. Oddaja stavbnega zemljišča se opravi z javnim natečajem s pogodbo ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo.
Kdaj se odda stavbno zemljišče brez javnega natečaja, je v odloku točno določeno.
S tein odlokom pa se urejajo tudi druga vprašanja, ki se nanašajo na upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči.
Oddelek za občo upravo, družbene službe in proračun
ODLOK
o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Litija
S tem odlokom se določa poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na območju občine Litija za čas od uveljavitve tega odloka do 30. septembra 1978.
Oddelek za občo upravo, družbene službe in proračun
INFORMACIJA
o delu in problematiki na področju varstva borcev NOV in vojaških invalidov v obdobju januar-oktober 1977
V letu 1977 je bil na področju varstva borcev NOV sprejet na ravni republike družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin borcem NOV in drugih vojn. Kljub temu, da ta dogovor predstavlja pomemben napredek na področju varstva borcev NOV, pa se je z uveljavitvijo družbenega dogovora pojavil problem, to je, kako zagotoviti sredstva za izvajanje družbenega dogovora. Dogovor sicer predvideva postopno realizacijo po tretjinah, tako da bi se v celoti pričel izvajati šele v letu 197v9, vendar pa tudi takšno izvajanje zahteva znatno več namenskih sredstev za priznavalnine kot so jih tako republika kot občine zagotavljale do sedaj. Družbeni dogovor je namreč razširil krog upravičencev, zvišal zneske priznavalnin ter bi s tem zagotovil udeležencem NOV z najnižjimi dohodki ustrezno materialno pomoč in s tem izboljšal njihov materialni položaj.
Tudi naša občina je kot podpisnica dolžna pristopiti k izvajanju, po določilih dogovora, saj nam je republika priznala samo 10,8 % povečanje sredstev za priznavalnine. Tako smo samo že obstoječe priznavalnine povečali, kroga upravičencev pa bistveno nismo razširjali.
Od republiškega komiteja je nujno zahtevati, da pri oblikovanju meril za ugotavljanje višine potrebnih sredstev za uresničevanje družbenega dogovora za posamezno občino, od teh je odvisna tudi višina namenskih dopolnilnih sredstev, upošteva dejansko stanje oziroma dejansko višino priznavalnin, ne pa višino porabljenih sredstev za priznavalnine iz prejšnje-
leta' ODDELEK ZA OBČO UPRAVO
DRUŽBENE SLUŽBE IN PRORAČUN
PROGRAM IZVAJANJA občinskega samoprispevka za leto 1978
V letu 1978 ,so iz programa občinskega samoprispevka, ki je bil uveden za čas od 1. 7. 1975 do 30. 6. 1980 z namenom izgradnje in obnove vzgojnoizobra-ževalnih, vzgojnovarstvenih, kulturnih in telesnokul-turnih objektov, predvidene sledeče naloge:
1. Osnovna šola Polšnik
izgradnja napeljave centralnega ogrevanja (pričetek gradnje je predviden v mesecu decembru 1977, končanje 25. jan. 1978)
2. Osnovna šola Kostrevnica
izgradnja napeh'ave centralnega ogrevanja (pričetek gradnje je predviden v mesecu decembra 1977, končanjema 25. januar 1978)
3. Osnovna sola Gabrovka
izgradnja prizidka k osnovni šoli Gabrovka (pričetek spomladi 1978)
4. Gradnja  telovadnice  pri osnovni šoli Gabrovka (pričetek spomladi 1978)
5. Gradnja otroškega vrtca na Graški Dobravi v Litiji za 110 otrok (dva oddelka jasli)
(pričetek gradnje vjjrvi polovici 1978)
Iz programa povečanega samoprispevka, ki je bil
uveden za čas od 1. 1. 1977 do 30. 6. 1980 pa je
predvideno:
1. Gradnja zdravstvenega doma v Litiji
(pričetek gradnje spomladi 1978) K. L
NOVO IME „- OSNOVNA ŠOLA „ MI LAN BORIŠEK" LITIJA
Na predlog delovne skupnosti Posebne osnovne šolej Litija in mnenj družbenopolitičnih organizacij je bil v skladu z 19. členom zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Ur. 1. SRS, št. 19/76) na zborih občinske skupščine sprejet sklep o soglasju k preimenovanju Posebne osnovne šole Litija v OSNOVNO ŠOLO ..MILAN BORIŠEK" LITIJA__,
Milan Borisek se je rodil 25. aprila 1925. leta, v rani mladosti je prebolel hudo bolezen, ki mu je grozila, da bo vse življenje ostal invalid in katere posledice je z nadčloveško voljo in sodelovanjem v različnih športnih panogah počasi odpravil. Kot 10-letnemu fantu se je vzbudila zelja po letenju, avionih in modelarstvu. S skupino prijateljev je naredil letalo, s katerim je hotel poleteti na litijski dobravi, vendar pa se mu polet ni posrečil. Leta 1939 je na tečaju na Blokah opravil A, B, C izpit za jadralnega pilota.
Po napadu na Jugoslavijo se je prostovoljno vkjjučil v vrste jugoslovanske armade, kjer je tudi dočakal kapitulacijo stare Jugoslavije. Po vrnitvi domov so ga Nemci aretirali in tudi kmalu izpustili. 22. maja 1941 so ga ponovno aretirali in odpeljali v zapore v Šentvid pri Ljubljani, od koder so ga junija 1941 skupaj z družino izgnali v Varvarin pri Kruševcu. V tem kraju je navezal stike s partizani in deloval na propagandnem področju, vse do leta 1942, ko se je z družino vrnil v Ljubljano in se vključil v delo O F. Koncem 1943. leta ga ja aretirala policija in ga po nekajmesečnem zaporu poslal v taborišče Primkena na prisilno delo, od koder je proti koncu vojne pobegnil, se vrnil domov in se ponovno vključil v borbo proti okupatorju.
Po vojni se je Milan vrnil k svojemu priljubljenemu športu - jadralnemu letalstvu. Bil je instruktor na Blokah in je na enako delovno mesto kasneje odšel v Zvezni letalski center v Vršac, kjer je postal šef šole jadralnih pilotov. V temv času je dosegel svoje največje uspehe in postal najboljši jadralni pilot v Jugoslaviji In eden najboljših na svetu.
22. avgusta 1950, ko se je Litija pripravljala, da sprejme svojega junaka - športnika, ki je ponesel ime našega mesta po vsem svetu, se je spremenil v neizmerno žalost, v spoznanje, da je odšel tovariš, za' katerim bo ostala trajna praznina. k, L.
KRAJEVNA SKUPNOST VINTARJEVEC
S krajevnim samoprispevkom do moderne ceste
KRAJEVNA SKUPNOST HOTIČ
Akcija
Občani KS Vintarjevec so se na referendumu, ki je bil 20. 11. 1977, odločili za uvedbo krajevnega samoprispevka. Izid glasovanja je bil zelo dober, saj se je za uvedbo samoprispevka izreklo kar 86,03 % občanov. Samoprispevek bodo plačevali pet let po stopnji 2 %, z zbranimi sredstvi pa bodo posodobili najpomembnejše ceste v KS.
i KS Vintarjevec spada med mlajše in manj razvite v litijski občini. Trudi se, da Bi se izkopala iz nerazvitosti ter zmanjšala prepad med razvitejšimi in manj razvitimi deli. Nedvomno je dobra cestna povezava eden od najpomembnejših pogojev za hitrejši razvoj oddaljenejših krajev.
Vintarjevec je že sedma KS v naši občini, kjer bodo občani poleg občinskega samoprispevka za izgradnjo šolskih objektov in zdravstvenega doma plačevali še izredni samoprispevek za ureditev cest na območju Krajevnih skupnosti. V vseh KS, ki imajo uveden samoprispevek, so se občani odločili za te akcije na lastno pobudo, čeprav to pomeni za vsakogar kar precejšnjo obremenitev. Iz tega lahko sklepamo, da so ceste v teh Krajevnih skupnostih najhujši problem, čeprav tudi ostalih težav ne manjka, zato bi morale te akcije dobiti širšo družbeno podporo. Ni mogoče prezreti dejstva, da je prispevek TOZD-ov še vse premajhen v primerjavi s prispevki občanov, ki žrtvujejo zelo veliko za programe, ki so izrazito družbenega pomena. V delovnih organizacijah naj bi vsestransko pretehtali, če so sredstva, ki jih sedaj namenjajo za zadovoljevanje skupnih potreb svojih delavcev v Krajevnih skupnostih res v sorazmerju s potrebami teh ljudi, ter s prispevki, ki jih v raznih oblikah vlagajo sami. Rezultati glasovanja v vseh sedmih Krajevnih skupnostih so najbrž zadosten dokaz, da so potrebe zares-velike.
Povedati je treba, da izglasovanje samoprispevka v KS Vintarjevec ni prva tovrstna
akcija. Že pred tremi leti so zbirali sredstva na podlagi podpisanih pogodb. S temi sredstvi in s prostovoljnim delom, ki so ga krajani opravili preko 8.500 ur, so razširih in utrdili ter deloma prestavili cesto v dolžini 2,3 km. Asfaltiranja ni bilo možno dokončati, ker je bila družbena pomoč zelo skromna, čeprav velja omeniti, da je dom „TISJE" materialno podprl izgradnjo tega projekta.
S sredstvi, ki bodo zbrana s tem samoprispevkom, in z družbeno pomočjo nameravajo dokončati asfaltiranje ceste do Vintarjevca ter razširiti in urediti cesti Leskovica—Javorje in Leskovica-Vrata. Kljub dokaj visoki stopnji samoprispevka v denarni obliki pa bo tu še vedno potrebno precej prostovoljnega dela, da bodo doseženi zastavljeni cilji.
Z uresničitvijo teh načrtov pa še vedno ne bodo rešeni vsi problemi slabih cest v KS in bo potrebno temu vprašanju posvečati dosti skrbi tudi v prihodnje. Seveda pa bo vzporedno z reševanjem te problematike potrebno urejati tudi druge stvari; tako bo verjetno že v naslednjem letu zgrajen daljnovod in nova transformatorska postaja v Podrojah, v čim krajšem možnem času pa naj bi dobil električno energijo tudi zaselek Ravni Osredek, ki je verjetno edini v naši občini še neelektrificiran. Prav v tem času pa so v teku dela za novi električni vod na Riharjevec.
Občani v KS se zavedajo, daje le v slogi moč in da k vsakemu doseženemu uspehu doprinesejo vsi delovni ljudje. Doslej so že večkrat dokazali solidarnost. Tudi za dosežen uspeh na referendumu zaslužijo vse priznanje in pohvalo. Takšne akcije pa nimajo zgolj gospodarskega pomena. Veliko prispevajo k ustavni preobrazbi naše družbe, in zdi se, da je v teh dneh, ko praznujemo obletnico ustanovitve republike in občinski praznik, to najlepše darilo vseh teh ljudi k skupnemu napredku naše družbe.
R.V.
V soboto pred 1. novembrom smo hotiški mladinci izvedli delovno akcijo na pokopališču. Odstranili smo smeti izza zida, ki obdaja pokopališče.
Ta delovna akcija je bila nujno potrebna, saj so smeti že letele čez zid. Potrebe po čiščenju smo se zavedali, zato nam ni bilo ovira tudi deževno vreme.
KRAJEVNA SKUPNOST VAČE
Na delovnem mestu smo se zbrali že ob osmi uri. Ker je močno deževalo, smo počakali dve uri, nato pa začeli z delom.
Akcije se je udeležilo 15 mladincev, od katerih so trije s seboj pripeljali traktorje.
Vinko Logaj 00 ZSMS Hotič
Otvoritev obrata tiskarne Slovenija
V NEDELJO, DNE 27. NOVEMBRA, JE BILA
V SKLOPU PRAZNOVANJA DNEVA RE-BLIKE    SLAVNOSTNA OTVORITEV
i )VEGA OBRATA TISKARNE SLOVENIJA iN \ VAČAH.
Pri otvoritvi so bili navzoči: predsednik skupščine občine Litija, tov. Dernovšek Jože, vodja oddelka za gospodarstvo pri Skupščini občine Litija ing. Kramžar Ivo, direktor tiskarne Slovenija ing. Rosic, sekretar ZK pri tiskarni Slovenija, tehnični direktor tiskarne, naj-zvestejši člani delovne skupnosti - jubilanti tiskarne, predsednik sveta krajevne skupnosti Vače tov. Martin Planinšek, predstavniki iz pobratene krajevne skupnosti Tabor, domačini in drugi.
Zvrstili so se govori predsednika Skupščine občine Litija, predsednika krajevne skupnosti Vače, sekretarja OOZK tiskarne Slovenija in načelnika oddelka za gospodarstvo pri SO Litija, ki so si bili vsi edini v izrazih veselja nad enim izmed novih objektov na podeželju, ki bo zagotovo pripomogel k hitrejšemu razvoju kraja, hkrati pa zagotovil zaposlenim kmečkim ženam, ki so se doslej vozile na delo v Litijo ali v Ljubljano, manj naporno življenje ter več časa za otroke, moža, dom in kmetovanje.
Po končanih govorih se je direktor tiskarne Slovenija zahvalil najzvestejšim sodelavcem za
marljivost in zvestobo in jim podelil jubilejne nagrade.
Vrednost novega objekta, ki je bil predan svojemu namenu, znaša cca 1.600.000 din; od tega je prispeval oddelek za razvoj gospodarstva v občini Litija 1.150.000 din, tiskarna Slovenija je odobrila posojilo v znesku 120.000 din, prispevek krajanov samih pa znaša cca 330.000 din. Krajani so izredno veliko prispevali z lastnim delom, s prispevki lesa in s prevozi v lastni režiji. Vodja in organizator del pri gradnji obrata je bil predsednik gradbenega odbora tov. Kovač Tone, kije nenehno marljivo skrbel za to, da so dela pri gradnji nemoteno tekla. Izredno pohvalno, zavzeto in nesebično je bilo tudi udejstvovanje nekaterih drugih krajanov, kot npr.: Grum Ivana, Jurjevec Karla, Kimovec Jožeta in Mrva Cirila, ki so ogromno prispevali z organizacijskim in fizičnim delom, Skubic Jožice in Podbevšek Vinka, ki sta največ prispevala s podarjenim lesom in Kristan Albina, Cvetežar Slavka ter Planinšek Martina, ki so pripomogli k napredovanju pri gradnji s prevozi v lastni režiji.
Otvoritvi je sledila kulturna prireditev na osnovni šoli Vače, kjer so učenci OŠ Vače uglednim gostom in domačinom zaigrali, recitirali, zapeli in zaplesali — v počastitev praznika republike in v veselju nad bodočnostjo, ki ji je bil pravkar postavljen trden temelj.
Tekst in fotografije: KOLENC Anka
Asfaltni trak je stekel
KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE
Nova šola
Sobota, dne 10/12-1977, ni bila za Kresni-čane navadna, kot je bilo že mnogo sobot, temveč je bil to slovesen dan, ko so že v zgodnjih poznojesenskih nekoliko meglenih jutranjih urah na drogovih zaplapolale zastave, ki so oznanjale, da se bliža slovesen zgodovinski dogodek, ko bodo v okviru občinskega praznika v Kresnicah otvorili novo šolo. Tega dne smo z veseljem pričakovali mladi kot starejši, saj so se s tem uresničile naše dolgoletne želje po novi šoli. Krajani Kresnic skoraj ne morejo verjeti, da so naše želje postale resničnost in daje po 101 letu v središču Kresnic zrasla nova, moderna šolska stavba, ki je za okras Kresnic. Dolga leta nazaj smo se morali boriti za eno samo šolsko klop ali tablo v razredu. To so plodovi samoprispevka, ker smo glasovali ZA.
V novi šoli so tri učilnice, od teh se bosta uporabljali le dve, ker je premajhno število
otrok za samostojni razred in zato v enem oddelku poučuje dva razreda en učitelj. Trenutno sta na šoli dva učitelja in 51 otrok, in poučujeta 4 razrede v dveh učilnicah ali oddelkih. Šola ima sodobno kuhinjo, kurilnico s pomožnimi prostori. Na zahodni strani je igrišče in bo kdaj pozneje mogoče zgraditi telovadnico, na vzhodni strani pa je prostor za prizid,četrte učilnice, če se bodo pojavile potrebe. Sedaj se bo pouk telesne vzgoje izvajal na igrišču pri šoli, v slabem vremenu pa v nezasedeni tretji učilnici.
Šolo je otvoril predsednik sveta Krajevne skupnosti Kresnice tovariš Franc Vidic, kije ob tej priložnosti prejel tudi priznanje zvezne konference SZDL za krepitev naših samoupravnih socialističnih odnosov.
S. P.
Občani so tudi s prostovoljnim delom pomagali graditi nov obrat tiskarne
Vsem delovnim ljudem in občanom
ČESTITAMO
ob občinskem prazniku in želimo veliko zadovoljstva
in uspehov v novem letu 1978!
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD Usnjarna Šmartno
SGP SLOVENIJA-
TEKSTIL LJUBLJANA
TOZD Pletilja Litija
GOZDNO GOSPODARSTVO
LJUBLJANA TOZD Litija
mL
Samoupravna
stanovanjska
skupnost
Litija
TOZD Industrija apna Kresnice
GIP BETON
ZASAVJE
TOZD Gradmetal Litija
.Jm
mr
PREDILNICA LITIJA
MERCATOR LJUBLJANA Poslovna enota Litija
_..........._—Jm*_
GOSTINSKO PODJETJE LITIJA
MIZARSTVO LITIJA
JIL
Samoupravna komunalna
skupnost Litija
Mesarija in
prekajeval-nica
Litija
BEOGRADSKA BANKA TEMELJNA ENOTA LJUBLJANA
čestita delovnim ljudem in občanom občine Liti/a ob
'    OBČINSKEM PRAZNIKU
in
NOVEM LETU
in tudi vnaprej pričakuje dobro gospodarsko sodelovanje z organizacijami združenega dela v občini Litija
SGPSLOVENIJACESTE LJUBLJANA
želi občanom in delovnim ljudem litijske občine tudi v
NOVEM LETU
obilo delovnih uspehov in zadovoljstva in jim čestita ob
OBČINSKEM PRAZNIKU
1
I
11 I I
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV Območna skupnost Ljubljana
Predstavništvo Litija
čestita občanom in delovnim ljudem občine Litija ob
OBČINSKEM PRAZNIKU
in
NOVEM LETU
in pričakuje nadaljnje sodelovanje z organizacijami združenega dela, delovnimi ljudmi in občani
ZDRUŽENA GHT PODJETJA LJUBLJANA
Ob priliki vašega
OBČINSKEGA PRAZNIKA
vam iskreno čestitamo in vam želimo še obilo nadaljnjih uspehov ter
SREČNO NOVO LETO 1978
Gostinsko podjetje LITIJA, Litija Mesarija in prekajevalnica, Šmartno pri Litiji
Gostinsko podjetje DAJ-DAM, Ljubljana
Gostinsko podjetje LJUBLJANA, Ljubljana Gostinsko Ljubljana
Hotel LEV, Ljubljana Hotel TURIST, Ljubljana Turistično podjetje MAGISTRAT, Ljubljana
Združena  v sestavljeni organizaciji GHT" Ljubljana
'///////////////////A
podjetje ŠESTICA,
Cenjeni potrošniki
Dovoljujemo si vas obvestiti, s čim smo založeni, da vas bomo lahko oskrbeli z blagom za jesen in zimo.
V pritličju blagovnice vam za hladne dni priporočamo pletenine vseh vrst; otroške, damske in moške. Damske spalne in jutranje halje. Za potovanja raznovrstno usnjeno galanterijo, pokrivala — otroška in moška.
Vso opremo za vašega novega člana družine — dojenčka, toplo spodnje perilo za vso družino. Velika izbira gumbov, zadrg, dekorativnih trakov, prav vse, kar potrebujemo pri delu „NAREDI SI SAM". Tokrat smo se bogato založili z volno, ki je novih kvalitet in barv. Kot n. pr. KORONET, D ALIJA, DENISA, TETOVO, NARCISA, TINA, FONTANA, SONJA, IDA, MOHAIR 77, M EN ADA in druge.
Za dopolnitev vašega stanovanja vam bo sigurno dobrodošla stenska ura, nevšečnosti ob prebujanju si boste uredili z uro budilko. Za druge, ki se prebujate ob zvokih glasbe, vam priporočamo radijski sprejemnik z uro po zelo ugodni ceni.
Izleti v naravo ob lepem vremenu so čudoviti! Barometer vam bo tokrat dobrodošel. Tudi cene so primerne.
Nekoga bi radi obdarili in res težko se je odločiti. Spominke in praktična darila, ki jih aranžiramo za razne prilike obdaritve so dobro zastopana, kot napr.: izdelki iz lesa, razni kipci iz umetnega marmorja in poliestra, vaze, svečniki, amfore, pepelniki iz barvnega stekla, izdelki iz brušenega svinčenega stekla, izdelki iz zlata in srebra.
V prvem nadstropju blagovnice si boste izbirali obla-
čila za hladne jesenske in mrzle zimske dni.
Pričakujete novo stanovanje ali pa se boste vselili v novo hišo? Obiščite oddelek pohištva, kjer vam bodo postregli s primerno opremo za vsak bivalni prostor. Graditeljem hiš v obvestilo! Prodajamo gradbeni material, stavbno pohištvo, ves potrebni material za elektro, vodovodno, kanalizacijsko in od-zračevalno instalacijo.
Tudi na rekreacijo nismo pozabili. V prodaji je oprema za zimski šport in primerni predmeti za rekreacijo doma in na terenu.
Za vse blago nudimo potrošniško posojilo. Blago pa dostavimo na dom.
Prihranili boste denar, če razna domača opravila opravite sami. V pomoč vam nudimo električno orodje KLIP-KLAP, proizvod ISKRE iz Kranja.
Želite obdariti otroka v prisotnosti dedka Mraza s primerno igračo, po primerni ceni? Blagovnica Cen tro-merkur vam bo pomagala, da boste za otroka izbrali primerno darilo, za primerno ceno, ki ga bo otroku izročil dedek MRAZ.
V dneh od 26. 12.-31. 12. 1977 v času od 16.00 do 18.00 ure bo v pritličju blagovnice urejen ambient novoletnega razpoloženja, kjer bodo razporejena pakirana darila po starosti otroka, vsebine različne za dečke in deklice.
Oglasite se v blagovnici CENTROMERKUR v Litiji. Odprto vsak dan non-stop od 7.00 do 19.30 ure, vsako soboto v decembru pa od 7.00 do 18.00 ure.
Srečno v letu 1978!
IZ KMETIJSTVA
LESNA INDUSTRIJA LITIJA TOZD MIZARSKA PROIZVODNJA
Razpisujemo prosta delovna mesta
1. mizar (KV ali priučen)
2. delavec v proizvodnji ploskovnega pohištva (z dokončano ali nedokončano osnovno šolo, možnost priučevanja)
Prijavijo se lahko kandidati obeh spolov. Za večje število delavcev iz oddaljenih krajev litijske občine bomo organizirali prevoz.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH ZADEV
1. Tehnolog plastike
Pogoj: najmanj srednješolska izobrazba tehnične smeri in pet let prakse na podobnem delovnem mestu
2. Referent za prodajo plastike
Pogoj: najmanj srednješolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri ter izkušnje na področju komerciale.
OD po samoupravnem sporazumu o delitvi OD.
Prijave pošljite na naslov: LESNA INDUSTRIJA LITIJA Splošni oddelek 61270 LITIJA Zagorica 1
Pouk kmetijstva na podružnični šoli Vače
Z OZIROM NA VELIK INTERES KRAJANOV KRAJEVNE SKUPNOSTI VAČE JE BIL V DOGOVORU Z ZAVODOM ZA ŠOLSTVO SRS, MATIČNO ŠOLO DUŠAN KVEDER-TOMA2 LITIJA IN KMETIJSKO POSPEŠEVALNO SLUŽBO ORGANIZIRAN ZA UČENCE 7. IN 8. RAZREDA POUK KMETIJSTVA.
Predmet kmetijstvo se od 1. 9. 1977 poučuje v 7. in 8. razredu namesto predmeta tehnični pouk. V
šolah, kjer se poučuje predmet kmetijstvo, sta po predmetniku načrtovani 2 uri kmetijskega pouka vsakih 14 dni.
DVA JUBILEJA - V zadnjem mesecu tekočega leta bosta dva pevska zbora počastila s koncertom jubileja svojih zborovodij. Miha Vahen, ki vodi jevniški mešani zbor že vsa leta po osvoboditvi, praznuje petdesetletnico zborovodskega dela, Janko Slimšek, dirigent šmarskega „Zvona", pa dvajsetletnico dela s pevskimi zbori; te dni pa mineva tudi že deset let, kar vodi sedanji šmarski zbor.
LIPA JE PONOVNO ZAŽIVELA - Po več kot enoletnem premoru so pevci litijske „Lipe" 21. novembra letos ponovno zapeli. Zbor je do konca lanske sezone vodil zborovodja Mitja Gobec, nato pa so bila vsa prizadevanja, da bi dobili novo vodstvo, zaman. Ko smo vsi že skoraj obupali, je tov. Marjan Oblak, predsednik skupščine Kulturne skupnosti Litija ob pomoči basista Ladka Korošca zaprosil za sodelovanje prof. Janeza Žnidarja iz Ljubljane, ki je vabilo z zadovoljstvom sprejel. Če bodo pevci tako redno obiskovali vaje, kot so pokazali prvič, potem se bo „Lipa" lahko predstavila z novim zborovodjem že na eni izmed prireditev ob občinskem prazniku.
LITERARNO-GLASBENI VEČER - Svojo drugo prireditev je šmarski „Zvonček" izvedel sredi novembra, ko je v Šmartno povabil tri priznane slovenske umetnike: basista Ladka Korošca, harmonikarja Milana Stanteta in gledališkega igralca Aleksandra Valiča. Gostje so privabili v šolsko avlo veliko obiskovalcev, največ je bilo šolarjev in mladine, ki so nastopajoče navdušeno sprejeli.
OBČINSKA DRAMSKA REVIJA - Proti koncu novembra so se sestali vodje amaterskih dramskih skupin ter se dogovorili, da bi v spomladanskem času izvedli prvo občinsko dramsko revijo. V občini deluje sedem dramskih skupin (Jevnica, Gabrovka, Dole, Vače, Polšnik, Velika Kostrevnica in Velika Štanga), od katerih bo vsaka zaigrala eno celovečerno gledališko delo. Predlagali so še, da je treba čimprej ustanoviti odbor za dramsko dejavnost, ki bo deloval pri občinskem svetu zveze kulturnih organizacij Litija, skrbel pa bo za repertoar predstav, organiziral vsakoletno revijo ter urejeval financiranje.
NASTOP GLASBENIKOV - AMATERJEV - V soboto, 11. decembra, je bila dvorana v Gabrovki premajhna, da bi lahko sprejela vse obiskovalce, ki so hoteli poslušati zanimivo prireditev. KUD „'ran Levstik" je prvič predstavil 27 glasbenikov - amaterjev. V skoraj d ve urne m sporedu smo slišali 9 pevcev in pevk, ki so peli posamič, v duetu in kvartetu, 2 instrumentalna ansambla, 7 harmonikašev, 2 sta igrala na citre, po 1 pa na tamburice in kitaro. Tudi starostni sestav nastopajočih je bil zelo pester in raznolik. Vsi sodelujoči amaterji so prejeli za nastop pismeno priznanje ter darilo domačega „Presuda." Boris Žužek
MESARIJA IN PREKAJEVALNICA p.O. LITIJA
sedež Šmartno pri Litiji
objavlja novo in prosto delovno mesto
TAJNIKA
Pogoj i:
— najmanj I. stopnja pravne fakultete
— najmanj 2 leti delovnih izkušenj
— poskusna doba 3 mesece
Delo se združuje za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev z opisom dosedanjega dela najkasneje 30 dni po objavi.
MESARIJA IN PREKAJEVALNICA p. o. LITIJA
Sedež Šmartno pri Litiji
objavlja prosto delovno mesto FAKTURISTA
Pogoj: znanje strojepisja
Delo se združuje za določen čas, in sicer od 1.4. 1978 do 31. 12. 1978 (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom). Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe najkasneje do 1. 3. 1978.
Podružnična šola Vače v vseh pogledih popolnoma ustreza pogojem, ki jih predpisuje Zavod za šolstvo SRS za uvedbo predmeta kmetijstvo.
S strani zavoda za šolstvo, matične šole in kmetijske pospeševalne službe je bil osvojen predlog podrobnega učnega načrta, ki ga je izdelal prof. Kolenc Zvone, učitelj kmetijskega pouka na podružnični šoli Vače.
Z ozirom na snov, ki ni tako odvisna v povezavi druga od druge kakor pri drugih predmetih, je bilo sprejeto stališče, da se kljub kombiniranem pouku pri drugih predmetih na PŠ Vače, predmet kmetijstvo poučuje izmenično in ne v kombinaciji, saj je znano, da je pri pouku v kombiniranih oddelkih veliko težje doseči enako kvaliteto, kakor v čistih oddelkih.
V mesecu novembru 1977 je bil organiziran sestanek, na katerem so se z učenci PŠ Vače o novem predmetu pogovarjali: predsednik Skupščine občine Litija tov. Dernovšek Jože, ravnatelj osnovne šole Litija tov. Grošelj Jože, pospeševalec za kmetijstvo pri KZ Litija tov. Cvetežar Stane, predsednik sveta Krajevne skupnosti Vače tov. Martin Planinšek, predstavnika komisije za pospeševanje kmetijstva tov. Maček Tine in Grošelj Klemen.
Namen pogovora je bila tako informacija o tem, kaj si učenci želijo od novega predmeta, kakor tudi stimulacija za poskus ustanovitve šolske zadruge. V teku pogovora so se izkristalizirale želje učencev, da bi čimveč izvedeli o strojih - predvsem o kmetijskih strojih in da bi imeli praktične ure kmetijstva, tako pri strojništvu, kakor pri kmetijski proizvodnji. Povzetek izredno zanimivega razgovora je bil naslednji:
1. Na PŠ Vače se ustanovi šolska zadruga,
2. Pri praktičnem pouku bodo učenci na svoji njivi sami kmetovali,
3. Osvoji se predlog, da pri specifičnih temah pri predmetu kmetijstvo sodelujejo gostje, strokovnjaki na posameznih področjih kmetijskih panog,
4. Do spomladi bo urejen kmetijski kabinet s pripomočki za kmetijski pouk, ki ga bosta financirali KZ Litija in komisija za pospeševanje kmetijstva pri Izobraževalni skupnosti Litija,
5. Naslednji sestanek z učenci se načrtuje v spomladanskem času.
Spomladi bomo torej ugotavljali, kako kmetujejo učenci iz PS Vače in koliko svojih zamisli so že realizirali. Do takrat pa jim želimo čimveč znanja in uspehov pri umnem kmetovanju!
ANKA KOLENC
r
Gostinsko občane na
podjetje vabi
SILVESTROVANJE
Ste 1976. leta silvestrovali v Restavraciji „Pošta"? Če ste zamudili lani — ne zamudite letos! Vsi prostori so namenjeni za prijavljene goste. Rezervacije sprejemamo do zasedbe.
Cena  s  silvestrskim me-
nujem je 270 din.
Igra ansambel „Glas" iz
Litije.
Vabljeni!
Osnovna šola Lojze Hostnik-Jovo Gabrovka
Za šolske otroke: petek, 30/12-1977, ob 16. uri v dvorani prosvetnega doma v Gabrovki.
Za predšolske otroke: petek, 30/12-1977, ob 15. uri v dvorani prosvetnega doma v Gabrovki
Osnovna šola Dole:
Za predšolske otroke Gradišče: četrtek, 29/12-1977, ob 10. uri Za šolske otroke Dole: četrtek, 29/12-1977, ob 11,30 v dvorani Kulturno prosvetnega doma na Dolah
Za predšolske otroke Dole: četrtek, 29/12-1977, ob 15. uri v dvorani Kulturno prosvetnega doma.
Osnovna šola Franc Rozman-Stane Šmartno:
Primskovo: predšolski in šolski otroci - ponedeljek, 26/12-1977, ob 11. uri
Javorje: predšolski in šolski otroci — sreda, 28/12-1977, ob 11. uri Štang. Poljane: predšolski in šolski otroci - sreda, 28/12-1977, ob 14. uri
Mamolj: predšolski in šolski otroci - četrtek, 29/12-1977, ob 11. uri Kostrevnica: predšolski in šolski otroci - četrtek, 29/12-1977, ob 14. uri
Šmartno: šolski otroci — petek, 30/12-1977, ob 8. uri Osnovna šola Litija:
Jevnica: šolski otroci - torek, 27/12-1977, ob 14. uri —.
Kresnice: šolski otroci — torek, 27/12-1977, ob 16. uri
Vače: šolski otroci - sreda, 28/12-1977, ob 14. uri
Polšnik in Konjšica: šolski in predšolski otroci - četrtek, 29/12-1977,
ob 13. uri v šoli Polšnik
Litija: Šola Dušana Kvedra: šolski otroci - petek, 30/12-1977, ob 8. uri Litija: šola Dušana Kvedra (na Graški Dobravi) šolski otroci — petek, 30/12-1977, ob 9,30
Osnovna šola Milan Borišek Litija: -petek, 30/12-1977,ob 11.30
VZGOJNOVARSTVENI ZAVODI:
Jevnica:,predšolski otroci - petek, 23/12-1977, ob 17. uri Šmartno: predšolski otroci - ponedeljek, 26/12-1977
ob 14,30 najmlajša skupina
ob 16. uri II. skupina
ob 18. uri III. skupina Hotič: predšolski otroci - petek, 30/12-77, ob 15. uri v prostorih Osnovne šole Hotič
Sava: predšolski otroci - petek, 30/12-77, ob 17. uri v prostorih osnovne šole Sava
litija: predšolski otroci - sreda, 28/12-1977 za Krajevno skupnost litija - levi breg ob 15. uri - najmlajša skupina v prostorih osnovne šole na Graški Dobravi,
ob 16,30 - II. skupina v prostorih osnovne šole na Graški Dobravi, ob 18,30 — III. skupina v prostorih osnovne šole na Graški Dobravi
Litija: predšolski otroci — četrtek, 29/12-1977, za krajevno skupnost Litija - desni breg:
ob 16. uri - najmlajša skupina - v prostorih osnovne šole na
Graški Dobravi
ob 17. uri - II. skupina v prostorih osnovne šole na Graški Dobravi ob 18,30 - III. skupina v prostorih osnovne šole na Graški Dobravi.
Kresnice: predšolski otroci - torek, 27/12-1977
ob 15. uri najmlajša skupina v VVZ Kresnička
ob 16,30 - II. in III. skupina v WZ Kresnička Od 26/12-77 do 30/12-77 bo v popoldanskem času v Centromerkurju gostoval DEDEK MRAZ.
Dne 23/12-1977 bomo ves dan brezplačno v kino-dvorani Šmartno predvajali za otroke vseh starosti risane filme.
Prosimo starše, da pripeljejo otroke na prireditev ob uri, ki bo navedena na posebnem vabilu, vse tiste, ki vabila ne bi prejeli, pa prosimo, naj se prireditve kljub temu udeležijo.
Postal bom član Avto moto društva Litija, ker bom tako
— na poti doma in v tujini varnejši
— užival posebne ugodnosti, kijih nudi članom Avto moto zveza Slovenije
Člani iz leta 1977 lahko koristijo usluge AMZS še do , 28. februarja 1978, če ne obnovijo članarine za leto 1978.
Včlanjevanje za leto 1978 se je pričelo 2. novembra 1977. Višina članarine znaša:
— za avtomobiliste 150 din in 10 din za skupno propagando in članski material
— za motocikliste 80 din in 10 din
— za člane brez vozil 50 din in 10 din
— za člane podmladka 5 din
Ob vplačilu članarine dobite članski material, ki v letu 1978 obsega za:
— avtomobiliste člansko izkaznico ATP knjižico
vrečko za članski material avtokarto Jugoslavije mesečnik Motorevijo
— motocikliste člansko izkaznico avtokarto Jugoslavije vrečko za članski material mesečnik Motorevijo
4 kupone za tehnične in turistične storitve
— člane brez vozil člansko izkaznico prozorni etui mesečnik Motorevijo
2 kupona za turistične usluge
— člane podmladka člansko izkaznico prozorni etui značko
Popuste in brezplačne usluge uveljavljajo člani s kuponi, ki jih imajo v ATP (Avto turing pomoč) knjižici, oziroma s predložitvijo članske izkaznice za popuste za katere v ATP knjižici ni ustreznih kuponov.
Člani - avtomobilisti bodo lahko v letu 1978 koristili:
— 4 brezplačne usluge službe Pomoč - informacije po vsej Jugoslaviji na cesti ali dvorišču tehnične baze AMZS. Vsak kupon predstavlja vrednost za prevoženo pot službenega avtomobila do 10 km ali za delo avtomehanika do 1 delovne ure. Kuponi ne veljajo za storitve na domu ali v garaži naročnika.
— 2 vleki pokvarjenega avtomobila po nižji članski ceni.
— 4 usluge različnega testiranja avtomobila v tehnični bazi AMZS ah na AMD ob obisku testirnega kombija
— 2 brezplačna pravna nasveta pri pogodbenih odvetniških pisarnah oziroma odvetnikih, in sicer v pravni pisarni pri Gospodarski zbornici SRS, Tavčarjeva 4, tel. 315-940 in odvetnikih: Rado Brezovar, Resljeva24, tel. 311-392, Sandro Pečenko, Miklošičeva 13, tel. 321-007, Ivan Japelj, Celovška 62, tel. 312-337. Vsi v Ljubljani.
— kupon za nakup garantnega pisma s kuponi za tujino v vrednosti do 500 oziroma 1000 švicarskih frankov. Ti kuponi služijo za nujna popravila vozila v primeru nesreče ali okvare v tujini. Poleg tega pa še za: povratek vozila v domovino, nakup vozovnic za povratek potnikov, nakup letalskih vozovnic za linije, kjer letijo avioni JAT. S kuponi lahko povrnete tudi sodne ali pravne stroške.
Nastale stroške ob uporabi garantnega pisma povrne član ob povratku v domovino v dinarski valuti.
— kupon za nakup garantnega pisma za tuzemstvo, ki vsebuje 10 kuponov v vrednosti po 80 din.
— 2 kupona za brezplačno pomoč cestne službe ko-respondenčnih inozemskih klubov.
— 2 kupona za nastavitev žarometov ali kontrolo zavor
— kupon za popust pri rednem tehničnem pregledu v tehničnih bazah AMZS.
— 4 kupone za turistične storitve, kot npr.: popust pri letovanju v pogodbenih kampih, gostinskih uslugah, pri kasko zavarovanju Zavarovalne skupnosti Triglav.
— rezervni kupon, ki nadomešča katerikoli kupon za tehnične storitve.
Člani - motociklisti prejmejo kupon za tehnično storitev, ki ga lahko koristijo v naslednjih alternativnih ugodnostih:
- brezplačno uslugo SPI do 1 delovne ure avtomehanika ali prevoženo pot do 10 km službenega avtomobila,
— članski popust pri prevozu motornega kolesa,
— članski popust pri tehničnem pregledu motornega kolesa,
- kupon za brezplačni pravni nasvet,
— kupon za turistično storitev,
- rezervni kupon za turistično storitev. Člani brez vozila prejmejo:
- kupon za turistično storitev,
- rezervni kupon za turistično storitev
Tehnična služba AMZS opravlja štiri osnovne dejavnosti:
- službo Pomoč - informacije SPI,
- vlečno službo,
— testiranje osebnih avtomobilov,
- redne letne tehnične preglede osebnih avtomobilov. Služba SPI je dosegljiva vsak dan od 8. do 20. ure na
telefonsko številko 987 iz katerega koli kraja v Sloveniji, razen v telefonski omrežni skupini Murske Sobote.
Na avtocesti Vrhnika — Razdrto in Hoče — Celje obratuje služba SPI neprekinjeno 24 ur in jo je mogoče poklicati s pritiskom na gumb enega izmed pozivnih stebričkov, ki so postavljeni na avtocesti na vsaka dva km.
Turistična dejavnost AMZS pa obsega:
— informativno dejavnost,
— turing pomoč doma in v tujini,
— pravno pomoč,
— turistične in gostinske ugodnosti.
Občan, vključen v avto moto organizacijo, je član Avto moto zveze Jugoslavije in prek nje povezan z mednarodnimi avto moto in turističnimi organizacijami. V tej medsebojni povezanosti je pomembno dejstvo, da član lahko občuti, da v nesreči in potrebi ni sam.
AMD Litija, s sekcijami Dole in Gabrovka, čestita vsem občanom ob občinskem prazniku, v novem 1978. letu pa želi srečno vožnjo.
I. S.
Tako kot vsako leto, je tudi letos šolsko športno društvo na osnovni šoli Franc Rozman-Stane v Šmartnem zelo aktivno. Priredili smo že celo vrsto medrazrednih tekmovanj v rokometu, košarki, nogometu in v drugih športnih panogah. V okviru tega društva deluje tudi ceh vrsta sekcij za posamezne športne panoge. Ena izmed najbolj aktivnih je prav gotovo namiznoteniška. Vodi jo tov. Bučar Boris, član namiznoteniškega kluba Litija, ki je mentor te sekcije na naši šoli.
V letošnjem letu smo organizirali več medrazrednih tekmovanj, tekmovanj posameznikov, šolska reprezentanca se je večkrat pomerila tudi z vrstniki ostalih šol v občini. Sodelujemo tudi v namizno-tehniški ligi med reprezentancami OO ZSMS in krajevnih skupnosti. Na šoli imamo organizirano tudi pionirsko namiznoteniško šolo.
Ob zaključku leta smo med drugim organizirali tudi temovanja posameznikov med pionirkami in pionirji. Dosegli smo naslednje rezultate:
Pionirke:
Vrisk Liljana - prvo mesto Perme Marinka - drugo mesto Janekovič Liljana - tretje mesto
Pionirji:
Kos Robert - prvo mesto Gombač Bogdan - drugo mesto Maček Borut - tretje mesto
V tekmovanju je sodelovalo 43 pionirk in pionirjev iz vseh razredov naše šole. Upamo, da bosta tudi v prihodnje namiznoteniška sekcija in šolska športna društva tako aktivna, kot sta bila doslej, saj s tem veliko prispevata k zdravju, zadovoljstvu in ugodnemu počutju dijakov na naši šoli.
Vrisk Liljana, 5. b
BODICE
- V občinski upravni zgradbi so v prostorih za kuhanje kave nenadoma pričele rasti „čisto ta prave" gobe, kar potrjuje domnevo, da je občina žejna kot goba... '
- Inšpektorji so povabili črnograditelje na razgovor na občino. Ker se je tisti dan pokvarila kljuka na vratih pisarne inšpektorjev, čmograditelji niso mogli v pisarno, še bolj tragično pa je bih to, da tudi inšpektorji niso mogli ven. Nekaj časa so problematiko obravnavali skozi ključavnico, nato pa so se črno-graditelji „zahvalili" in odšli.. .
-Na zadnji seji občinske skupščine je predsedujoči dajal delegatom zbora krajevnih skupnosti v sprejem sklepe, o katerih naj bi glasovali delegati zbora združenega dela in obratno. j?reden so navzoči ugotovili to zmešnjavo, je bilo seje že skoraj konec. Sklepi pa so vseeno veljali, ker so bili za oba zbora enaki...
- Mislim, da je čudežni otrok. Že pri šestin letih je toliko vedel o samoupravnem sporazumevanju kot danes.. .
- Zastave, ki ob praznikih visijo na mostu in nadvozu, so že tako spremenile barve, da bi jih po občinskem prazniku, ko bodo spet razobešene, lahko pustili viseti kar do pustnega torka.. .
glasilo občanov
Ustanovitelj: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija Ureja uredniški odbor: Tine Brifej (glavni in odgovorni urednik),   Slavko Urbič, Lojze Kotar, Mojca Lebin-ger,    Zofka Hauptman, Branka Nefat in Miro Kaplja Prilogo glasila urejajo; Branka Nefat (glavni in odgovorni     urednik), Ruža Urbane, Mari Merzelj, Karlo Lemu t in Miro Vidic Predsednik časopisnega sveta: Slavko Pungerčar Tehnično urejanje in priprava za tisk: BEP-Ljub-janski dnevnik. Tisk: Ljudska pravica Naslov   uredništva: Litija, Trg na Stavbah 1, p. p. 6 Časopis    prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom.
73