Imel sem dobre starše...
Pred tcdni je pripeljal — tako piše duhovnik iz svetovnega mesta Buenos-Aires v Južni Ameriki — mogočen evropski parnik zopet veliko izseljencev v naše mesto. Prišli so iskat sreče v tujino. Takih izseljeniških parnikov prihaja k nam zelo veliko, včasih po več na dan; a z onim parnikom se je pripeljala tudi blaga oseba, o kateri bi vam, otroci" Marijini, rad nekaj lepega raz-odel. — Kmalu po dohodu omenjenega parnika pride v cerkev vednega češčenja krepak možakar ter prosi, da bi se rad ponetnško spovedal. Ta mož je prihajal potem vsak dan ob šestih k sv. obhajilu ter se je prav vzpod-budno obnašal. »Bil setn pozoren nanj,« tako piše dotični duhovnik. »In ker vem, da se nekateri priseljenci tedne in tedne potikajo po mestu brez službe in brez denarja, sem ga nekoč povabil na pogovor, da bi se prepričal o njegovih razmerah in da bi mu kako pomagal, če je v zadregi. Spoznal sem, da me je ljubi Jezus navdahnil s to mislijo. Izvedel sem namreč, da je ta mož Avstrijec, in sicer s Tirolskega doma in da nima tu nobenega znanca, ne priporočila. Pisal sem nato nekemu znanemu Švicarju, ki je tu že 40 let; pri njem je dobil ta dobri in značajni Tirolec, ki je v tujem, neznanem mestu tako odločno spoznaval svojo vero, takoj delo in pošten zaslužek.
Ker sem, prepričan po vsakdanjem sv. obhajilu tega moža, spoznal, da smo dobili v tnesto dobrega in zanes-
44
ljivega katoličana, se mi je zdelo potrebno, da ga opozo-rim na nevarne družbe, na nevarne ljudi in časopise, da bi ga ne zavedli na opolzka pota in da ne bi trpelo nje-govo iskreno versko prepričanje.
Dobri Tirolec mi je bil zelo hvaležen; pristavil je pa to-le: »0 ,jaz sem imel zelo dobre starše in učitelje, ki so me prav skrbno vzgojili. Hodil sem že vsekrižem po svetu, občeval sem z vsakojakirni ljudmi, toda vero sem, hvala Bogu, ohranil živo in neomajano. Bil sem že v krajih, kjer daleč naokrog ni bilo nobene katoliške cerkve in kjer nisem mogel izpolniti svojih verskih dolž-nosti. Takrat sem svojo pobožnost opravil kar pod milini nebom...«
Kajne, ljubi otroci Marijini, da je to jako lepo. Ali veste, čemu sem vam to pripovedoval? . . - Kje je pa dobil ta dobri Tirolec moč, da se ni pokvaril med sve-tom, da je ostal vzor katoličana tudi v tujini? Sam je spričal: »0, imel setn dobre starše in učitelje . ..« In kaj so ga ti dobri vzgojitelji naučili? . . . Naučili so ga ljubiti Jezusa, ljubiti Marijo, zato pa je rad prihajal, kjerkoli je bil in kamor je prišel, k mizi Gospodovi, k sv. obhajilu. Tu je vir, kjer se je nasrkal odločnosti, stanovitnosti in vztrajnosti v veri in lepem življenju. Ta zgled pa tudi priča, koliko je vredna dobra vzgoja, koliko so vredni dobri in skrbni starši. . . Otroci Marijini! Zahvalite lju-bega Boga, če imate take starše, in nikar se ne obnašajte trmasto, kadar čutijo starši potrebo, da vas morda malo pokarajo ali posvare. Pokažite takrat, da se znajo otroci Marijini ponižati, da znajo ceniti vrednost očetovih in materinih opominov, saj starši vse to store le radi tega, da bi vas dobro vzgojili. Kdo ve, če vas pot živ-ljenja ne bo zavedla v tujino, med nevarne ljudi. Takrat se boste potem s hvaležnostjo spominjali svojih skrbnih roditeljev in boste lahko zaklicali prav tako kakor ta čvrsti Tirolec: »Imel sem (imela sem) vzorne starše in učitelje, ki so me lepo vzgojili, zato sem ohranil vero in ostal zvest katoličan!« '                                        A. Č.
1  Emmanuel št. 3.  1914.
45