Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - II Gruppo Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNISTVO: 34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina..............L 1.250 Letna naročnina.................L 2.500 Letna inozemstvo................L 3.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 m i m Leto XXI. - Štev. 14 (1044) Gorica - četrtek, 3. aprila 1969 - Trst Posamezna številka L 50 S!!!!iiiiij!!«iiii*HiHH!jiiiii'i!Hiii»!|iiiii|!Jjiiii!!!!Hiij!!iiiij!!!!5ii!S!!||iijj!!jiii!!!!!JiiJ!!!!Jii|!!!!!iJ!!!!!i!!!!!!!I!!J!!!!|!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!»!s f § * .OS* J Gospodov dan slave I/ Jezus je vstal. In noben živih ni tako živ kot Jezus. ';| !\ Da bi bili za letošnjo veliko noč nadnaravno živi tudi mi in /J I/ z milostjo božjo v duši, želi vsem svojim sodelavcem, širite- \j !\ Ijem, naročnikom in bralcem /f I) KATOLIŠKI GLAS (S Obiskal je Biafro Lani je vrgla postna nabirka v tržaški škofiji 12 milijonov Lir. Od teh je šlo devet milijonov v korist stradajočih v Bia-fri. Skupaj z denarjem, ki je bil nabran v ostaLih škofijah Treh Benečij, je to pomoč osebno izročil biafrskim oblastem pomožni škof msgr. Olivotti. Uspelo mu je pristati sredi obkoljenega ozemlja ter se na lastne oči prepričati o strašni bedi, v kateri živi prebivalstvo Biafre. Vsako noč pristane v Biafri 25 do 30 transportnih letal, ki vozijo živež, zdravila in obleko. Poleti, pristajanje in odhodi, vse se vrši v temi, ker vladne čete brezobzirno streljajo na vsak avion. Mednarodna Charitas ima na portugalskem otoku San Tome, 500 km od Biafre, svoje glavno zbirališče za pošiljke, ki prihajajo iz vsega krščanskega sveta. Poleti se nato usmenijo v Biafri prijateljsko razpoloženi Gabon in nato sledi najbolj nevaren dol pota: prebiti se čez nigerijsko ozemlje. K d cm- obišče Biafro v teh dneh, je prevzet od silnega nasprotja: kipeča narava in nepopisno trpljenje tega čudovitega Ibo plemena, ki se bori za svoj obstanek. Je to krščansko ljudstvo izrednih sposobnosti, ki bo utegnilo, če bo obstalo, Postati vodilni narod črne Afrike. Sedaj pa je Biafra pravi pekel sredi zelenega paradiža. Povsod je videti gole otroke, bolj skelete kot živa bitja. Brez mednarodne Charitas, ki jo, v plemeniti teknui velikodušno podpirajo Vatikan, nemški katoličani, malteški viteški red, luteranska Cerkev, francoski Rdeči križ, hi bilo biafrsko 'ljudstvo že podleglo. Tako pa vztraja in upa na zmago pravice. Nekaj čudovitega je prisotnost irskih misijonarjev Sv. Duha in misijonark. Če kdo, oni razumejo stisko Biafre. Njih Predniki so dsto doživeli pred tremi stoletji. Tedaj so bili preganjani od anglikanskega Cromvvalla. Irsko je zajela stra- šna lakota. Prebivalstvo je množično umiralo. Preživeli so se zatekli k izseljevanju v Severno Ameriko. Od osem milijonov Ircev jih je ostalo na otoku le tri milijone! V Biafri so vse šole in misijonske postaje spremenjene v bolnišnice. Vsak dan stoje pred njimi tisočglave množice, ki iščejo pomoči. Jokaje je škof Whelan dejal msgr. Olivottiju: »Glejte moje ljudstvo. Ce ne boste pomagali, bo shiralo.« In je pokazal na travo, s katero se hranijo domačini, kadar je zunanja pomoč nezadostna. Zdravniška asistenca je sila preprosta, ležišča improvizirana. Toda mednarodna vest se je vzbudila. To dejstvo je najbolj tolažilno sredi sveta, ki plava v egoizmu, uživanju in materializmu. Sodobna teologija se vedno bolj osredočuje na dogodke velikega petka in velike nedelje. Ze psalmi govore o Kristusovem trpljenju, a tudi o odrešenju in njegovi slavi. Za nas je tolažba, da je tudi Kristus sam umrl in umrl zares. Pokazal nam je prehod v večno življenje. Kristus se je pridružil mrtvim, zato je začela Cerkev misliti na one, ki so pred njim umrli. »V njem (v božjem duhu) je šel oznanjat tudi duhovom v ječi« (1 Pet 3, 20). Mrtvi so pričakovali Odrešenika. V začetku so dejali, da so bili v podzemlju, kasneje pa se je ustalil izraz »timbo«. Danes rečemo, da so čakali na Odrešenika, ne povemo pa, kje in kako, saj je v svetem pismu o tem le malo povedanega. OZNANJEVANJE APOSTOLOV JE ZGRAJENO NA VSTAJENJU Zgodovina govori o Jezusovem vstajenju: njegovi učenci pričajo o tem. Noben človek ni dejansko videl vstajenja. Vsa prikazovanja so bila namenjena le njegovim u-čencem in prijateljem. »Vi ste evangelij tudi sprejeli in v njem vztrajate« (1 Kor 15,2). Končna stopnja pa je vedno vera. Prav gotovo pa ni nikjer večje soglasnosti kot prav v teh poročilih. Najstarejši teksti kot tudi najmlajši govore o tem. »Pričakujete iz nebes njegovega Sina, ki ga je od mrtvih obudil, Jezusa, ki nas rešuje prihodnje jeze« (1 Tes 1,10). Drugi učenci so pripovedovali: »Gospoda smo videli« (Jn 20,25). Kristusovo vstajenje je bila prvotna pridiga apostolov, ni bilo le mnenje nekaterih, ki naj bi potem prešlo na vse. Globoko prepričanje v vstajenje jih je spremljalo v njihovem delu. »Naj bom jaz ali oni: tako oznanjamo (da je Kristus res vstal) in tako ste vero sprejeli« (1 Kor 15,11). Vera stoji in pade z vstajenjem. Apostol Pavel pove, da bi bili a-postoli lažniki in bi varali, ako bi ne bilo vstajenja. »Če pa Kristus ni vstal, potem je prazno naše oznanjevanje, prazna tudi naša vera« (1 Kor 15,14). »Če imamo v tem življenju upanje v Kristusa, smo od vseh ljudi najne-srečnejši« (1 Kor 15,19). Če bi bil Kristus samo v fantaziji vstal, bi rajši Pavel sebe pridružil onim, ki so le materialno veseli, čeprav se temu veselju vedno pridruži Žalost. »Ako mrtvi ne vstajajo, jej- Petintrideset novih kardinalov Sv. oče Pavel VI. je v petek imenoval 35 novih kardinalov. Trenutno jih je bilo 101. Imena dveh kardinalov si je papež pridržal zase ali kot se reče uradno »in pectore«. Gre verjetno za dva cerkvena dostojanstvenika iz vzhodnih dežel, ki trenutno še ne bi mogla priti v Rim po kardinalski klobuk. Evropskim državam pripada 16 kardinalov, od katerih je 8 Italijanov. Med njimi je msgr. Silvio Odi, ki ga je Tito svoj čas izgnal iz Beograda ob priliki imenovanja nadškofa Stepinca za kardinala. Francozi so trije, dva Španca, po en Anglež, Nemec in Holandec. Zadnji je poznani tajnik Tajništva za zedinjemjo kristjanov msgr. Willebrands. Severna Amerika je dobila štiri nove kardinale, Brazilija dva, po enega pa Kanada, Mehika, Gvatemala in Ekvador. V Aziji bodo imele nove kardinale štiri dr- mo in pijmo, zakaj jutri bomo umrli« (1 Kor 15,32). SILEN VTIS JEZUSOVEGA VSTAJENJA Zelo verjetno se je Kristus najprej prikazal Petru (Lk 24,34). Vendar ni nikjer v evangelijih podrobnosti o tem. Pripovedovanje evangelistov je preprosto. Osnovna beseda je »belo«. Žene so videle »mladega človeka« (Mk), po Mateju »angela« v belo oblečenega. Bela barva je barva božje svetosti, je barva »Jahvejevega dneva«, ko bo končan čas in bo Bog zavladal. Nedelja ob vstajenju je bila prvič v zgodovini »Gospodov dan«, lene je pozdravil nekdo, ki je bil odet v belino poslednjega dne. In reagirale so z grozo. Marko je osupel, ko popisuje ves prizor. Matej pove o potresu, ki bo tudi ob zadnjem prihodu. Pri Luku žene sklonijo obraze do tal, kar je izraz človeka ob božjem vstopu na ta svet. Vse pa je le okvir resnične stvarnosti: besede, ki prinašajo veselje in mir: »Vstal je!« Kakor je Pavel oznanjal: »Gospod živi!« Vsi evangelisti pripovedujejo o vstajenju. Ako primerjamo njihova poročila, vidimo, da je v njih veliko več razlik kot n. pr. pri opisu Kristusovega trpljenja. Pisatelji često poročajo različna prikazovanja in se tudi v podrobnostih razlikujejo, kadar opisujejo iste dogodke. Čeprav je velikonočno oznanilo naj starejše in središčno, vendar ni dobilo svoje končne oblike tako zgodaj. Razumemo pa tudi tako, saj je bilo trpljenje Kristusovo le enkratno dejanje, dogodkov po veliki noči pa veliko. »Njim se je po svojem vstajenju živega izkazal z mnogimi znamenji, ko se jim je štirideset dni prikazoval in jim govoril o božjem kraljestvu« (Apd 1,3). Niti Pavel niti evangelisti ne poskušajo podati vseh dogodkov, ampak le take, s katerimi morejo podati velikonočno oznanilo. Več vrst izročila je ustvarilo razlike v’ podrobnostih. Toda vsa poročila so si edina v tem: grob je bil prazen, angel se je prikazal in nad vsem tem oznanilo: Gospod živi! Razlike so nastale ob vznemirjenju, ki ga je prineslo vstajenje. Vsi so pričakovali smrt, a oznanjenje je življenje. Razlike tudi pokažejo na poštenost in trdnost prve Cerkve, ki ni zravnala razlik, ampak jih je v' zaupanju ohranila. Ostane pa v vseh razlikah prvotnost in enotnost velikonočnega oznanila. Vsa Kristusova prikazovanja so preprosta in človeška. Magdalena misli, da je vrtnar. Potrebna je bila beseda: »Marija!« lene Kristus le pozdravi. Gre na pot v Emavs. V apostole dihne, je z njimi ribo in med ter njegov pozdrav je: »Mir z vami!« Prikaže se jim v Galileji, približa se jim in z njimi govori. S Petrom in drugimi zajtrkuje pri jezeru. Pavlu se pokaže v silni svetlobi: »Jaz sem Kristus, ki ga ti preganjaš.« Vsa evangeljska poročila jasno kažejo, da niso imeli apostoli in ostali Jezusovi učenci po Gospodovi smrti nobenega upanja več. Kadar jim je pred smrtjo govoril o vstajenju, ga niso razumeli, še manj pa po njegovi smrti. Luka tu kar naravnost pove: »Oni niso nič tega umeli, ta beseda jim je bila skrita in niso vedeli, kaj je govoril« (Lk 18, 34). Zato je jasno, da Kristusovo vstajenje ni njih iznajdba. Verjeti so mu, ker so videli prazen grob in doživeli Gospodova prikazovanja. Kristusovo vstajenje ni človeško delo, ampak božje. Vse doslej je vplivalo na zgodovino človeškega rodu in bo tudi v bodoče — vse do trenutka, ko bo Gospod drugič prišel v slavi. zave: Filipini, Indija, Koreja in nacionalistična Kitajska (otok Taiwan). Tudi avstralski kontinent ni bil puščen ob strani. Kardinal je postal nadškof iz Welling-tona na otočju New Zeeland. Orna Afrika je imela do sedaj dva kardinala; v bodoče bo imela štiri; nova kardinala živita v Kinshasi (bivši belgijski Kongo) in na otoku Madagaskarju. Sv. oče je pri imenovanju novih kardinalov očividno dal prednost rezidencial-nim škofom proti tistim iz rimske ku-roje. Prvih je 22, zadnjih le 4. Prvič imajo kardinale v svoji zgodovini Južna Koreja, bivši belgijski Kongo, Madagaskar, New Zeland, Ekvador in Gvatemala. Število kardinalov je z zadnjim imenovanjem naraslo na 136, kar je do sedaj najvišje število v zgodovini obstoja kardinalskega zbora. Naše velikonočno veselje Vsako velikonočno veselje je prazno, če ne bomo poslušali sv. Pavla, ki je opozarjal Korinčane: »Obhajajmo praznik ne s starim kvasom, tudi ne s kvasom hudobije in malopridnosti, ampak z opresniki čistosti in resnice. Postrgajte stari kvas, da boste novo testo.« In to novo testo v rokah Gospodovih smo postali pri svetem krstu, po katerem smo umrli grehu in vstali k novemu življenju božjih otrok. Slekli smo starega človeka in oblekli novega. In Bog sani ve, kolikokrat smo v življenju po zakramentu svete pokore umrli grehu in zaživeli Kristusovo vstajenje in naše po zakramentu Evharistije, daritvi svete maše in svetem obhajilu. Ali pomeni za nas tudi letošnja velika noč smrt grehu in vstajenje k življenju božjih otrok, božjih izvoljencev? »če ste torej vstali s Kristusom — nas spominja sveti Pavel — potem iščite, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na desnici božji. Kar je zgoraj, po tem hrepenite, ne po tem, kar je na zemlji.« In še nadaljuje sveti Pavel: »Zamorite nesramnost, nečistost, pohotnost, zlo, poželjivost in lakomnost; odložite jezo, srditost, hudobnost, zmerjanje in grdo govorjenje. Ne lažite drug drugemu, ker ste slekli starega človeka z njegovimi deli in oblekli novega. Oblecite si torej kakor izvoljenci božji, sveti in ljubljeni, prisrčno usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, milobo, potrpežljivost; prenašajte drug drugega in si odpuščajte, če ima kdo na kom kaj grajati; kakor je Gospod vam odpustil, tako tudi vi; na vse to pa oblecite ljubezen, ki je vez popolnosti. In mir Kristusov naj kraljuje v vaših srcih, h kateremu ste bili tudi poklicani v enem telesu; in hvaležni bodite. Beseda Kristusova naj v izobilju prebiva med vami; v vsej modrosti drug drugega poučujte ter opominjajte in s psalmi, slavospevi in duhovnimi pesmimi hvaležno prepevajte Bogu v svojih srcih. In vse, kar delate, v besedi ali v dejanju, vse storite v imenu Gospoda Jezusa in po njem se zahvaljujte Bogu in Očetu.« Velika noč je praznik vstajenja, življenja in vedno se vračajoče pomladi. Kaj bi bilo z našim življenjem, če bi se ne vedno znova in znova vračala pomlad? Sveti Pavel nam z opomini, ki smo jih pravkar brali, daje upanje, da se ta pomlad, vstajenje, vedno znova vrača tudi v naše življenje. Še bodo na svetu dobrota, mir in ljubezen, če bodo ljudje sprejeli resničnost Kristusovega vstajenja. Vstali Kristus naj nam zato pomaga, da bo resnica o njegovem vstajenju In o našem vstajenju vedno živa pred našimi očmi. Naj bo gonilna sila vsega našega prizadevanja, truda, veselja in žrtev, saj je potrebno, da gremo tudi ml za Kristusom po trpljenju v novo življenje veselja ln sreče. MSGR. L. ŠKERL Nizozemsko katolištvo Severna Amerika v žalosti Pred tretjim zasedanjem nizozemskega pastoralnega koncila, ki se je končalo 8. januarja letos, je kardinal Alfrink, predsednik nizozemske škofovske konference, poslal papežu v francoščini pisano poročilo z naslovom »Oris nizozemskega katolicizma«. Poročilo je pripravil direktor nizozemskega pastoralnega inštituta Ku-sters. Kardinal je v spremnem pismu poudaril, da to pismo navaja podatke o stanju v nizozemski Cerkvi. Prav je, da ve o teh podatkih sleherna oseba, ki ima v Cerkvi določeno odgovornost. Tudi vsak teolog mora imeti čut za dejansko stanje. Poročilo kaže nekatere smernice, ne more pa soditi o sedanjem razvoju. Isto poročilo so poslali voditeljem važnejših vatikanskih uradov in evropskim škofovskim konferencam. Pomagalo naj bi k večjemu razumevanju razmer na Nizozemskem, da ne bi bilo toliko sumničenj, kot jih je bilo do zdaj. VISOKI ODSTOTKI Ta »Oris« pravi, da je bila Cerkev na Nizozemskem v preteklosti mogočna ustanova in da je taka še sedaj. Zadnja desetletja pa se uveljavlja prepričanje, da ta značilnost nizozemskega katolištva ovira Cerkev in ji ne dopušča zadostne gibčnosti ter dinamičnosti, ki jo novi časi vedno bolj zahtevajo. Resničnim potrebam vernikov bo Cerkev pomagala samo, če se bo njen način dela prilagajal življenju. Ostati mora v stiku z miselnostjo in razmerami ljudi, za kar je najvažnejše sredstvo razgovarjanje z različnimi plastmi prebivalstva. Nekako 40 - 50 odstotkov vernikov ostaja zelo navezanih na vse dosedanje navade v Cerkvi, kakšnih 15 odstotkov pa je izrečno usmerjenih v iskanje novih načinov in prijemov. Januarja 1967 je bilo na Nizozemskem 63,3 odstotka katoličanov vsako nedeljo pri maši. Torej 5 milijonov prebivalcev. Leta 1966 je bil vsak tak vernik povprečno štiri desetkrat pri obhajilu. 95 odstotkov katoličanov pošilja svoje otroke v katoliško ljudsko šolo in 75 odstotkov jih čita katoliški dnevnik. Na vsakih sto prebivalcev pride en duhovniški oziroma redovniški poklic. PEREČA VPRAŠANJA Glavno vprašanje razpravljanja med katoličani je vprašanje avtoritete v Cerkvi. Dolgo časa so avtoriteto zelo poudarjali, podobno zvestobo papeštvu. Zdaj pa je smisel med množicami za to precej izginil. Demokratizacija življenja kliče po drugačnem načinu izvajanja avtoritete, kot je bil ponekod v navadi doslej. Posebno se je to pokazalo ob izidu papeške okrožnice »Humanae vitae«. Vprašanje je predvsem, 'do katere mere more in sme Cerkev opustiti svojo »tastitucianalnost«. Poročilo opisuje številne napore nizozemske Cerkve za poglobitev duhovnosti in versko obnovo: katekizem za odrasle, obnova bogoslužja, delo za zedinjenje kristjanov, pastoralni sveti, delovanje pastoralnega inštituta in razmislek duhovnikove vloge v sedanji nizozemski družbi, prilagoditev redovnikov in redovnic sodobni nizozemski stvarnosti ipd. Z značilno odkritostjo popisuje poročilo nizozemske katoličane, razlaga sedanje probleme in tudi dodaja, da me vidijo prav jasno v prihodnost. V ISKANJU RAVNOTEŽJA Kot prvi dve zasedanji lansko leto je bilo itudi tretje v škofovem zavodu v Noordwijkerhoutu. Utrechtski nadškof kardinal Alfrink je v uvodnem govoru omenjal, da se začenja to zasedanje v času razpravljanja in nejasnosti glede duhovniškega celibata, avtoritete v Cerkvi in uravnavanja rojstev. Razne »konservativne« skupine, ki govore o »odpadu nizozemske cerkvene pokrajine«, je svaril pred pretiravanjem in zlonamernim na-migavanjem. Vse to samo vzbuja nevoljo, neti nerazumevanje in needinost v katoliških krogih. Nizozemski škofje hočejo ostati povezaaji s papežem in ostalimi škofi po svetu. Zato so tudi povabili zastopnike rimske kurije in drugih škofovskih konferenc na to zasedanje. Katoličani na Nizozemskem se ne »smejo iti svoje posebne male teologije«. Posebej morajo paziti na spoštovanje mnenja drugomisle-čih. Pastoralni koncil je v skladu z duhom zadnjega vesoljnega koncila. Ima velik pomen ta njegovo avtoriteto je treba upoštevati. Opazovalce teh zborovanj je presenečala metoda dela, ki se je zelo razlikovala od dosedanjih podobnih cerkvenih zborovanj. Na Nizozemskem je pač demokracija, popolna enakost, svoboda besede, možnost radikalnega ugovarjanja in nepo- drcnthcn t-/.; 'Rpfcfcerdam .SRAB^NT-N" ŽRocrmond t nadškofija .Škofija P)" • '/»kato/i ottov Mti prgfcja^jcj sredna kritika stvarnosti. Zato se je vse to odražalo tudi v debatah tega koncila. Za večino mladih, ki so prosili za besedo, je vseh nedostatkov pri kristjanih kriva »struktura«, dosedanji način deila in reda v Cerkvi. Za druge je bila to priložnost, da so jim razložili, kako je določen red v Cerkvi potreben. Mladim nestrpnežem, ki so zahtevali bolj učinkovito pomoč tretjemu svetu, je kardinal Alfrink povedal, da je prav struktura Cerkve omogočala dolgoletno delovanje evropskih katoličanov v korist nerazvitih dežel. Cerkvene ustanove niso ovirale pobud, ki so se javljale med katoličani. Nasprotno, še spodbujale so jih. Mladi so se 'tudi pritoževali, da so preveč potisnjeni ob stran, češ: v starem skladišču Cerkve ne morejo narediti lepega prostora zanje. Prinesli so na dan celo vrsto svojevrstnih predlogov kot npr. zahtevo za razglasitev revolucionarja Che Guevare za svetnika ipd. Vodstvo koncila je imelo precej važnih nalog, da je spravilo najrazličnejše predloge v red ta vodilo delo k določenemu programu. Nekateri so hoteli razpravljati o holandskem katekizmu, o odnosih z Rimom ta podobnih vprašanjih. Posebno živahen je bil dialog kardinala Alfrinka z nekim dekletom, ki je očitala škofom, da so preveč odvisni od Rima. Kardinal je to porabil, da je opredelil avtoriteto tega pastoralnega koncila. Ta zborovanja so iskanja poti in imajo za Cerkev vlogo svetovalca. Pravi koncil to ni. Nekdo je javno primerjal kardinala z Dubčekom, ki da je odvisen od Moskve. S potrpežljivostjo ta pazljivostjo so pa drugi udeleženci poskrbeli za iskanje ravnotežja med ekstremnimi mnenji in dosegli predloge in sklepe v vseh rečeh programa zasedanja. Tako je lahko obravnavalo vse tri točke: nravno zadržanje kristjana v svetu, poroko in vprašanje krščanskih družin ter razvoj mladinske dejavnosti. V CEM JE USPEH? To zasedanje je treba ocenjevati pod določenimi vidiki. Kot so na zborovanjih poudarjali večkrat, so bili ti dnevi iskanja ta priporočanj, ne pa kakšnih definicij, dogmatičnih ali moralnih izjav. Za nizozemske, razmere ima tako javno iskanje in razpravljanje svoj pomen, posebno če pomislimo na odmeve med mladimi. Za taozemce ta ostali svet je pa bilo to zasedanje opozorilo na marsikatere probleme, ki se bodo v tej ali oni obliki slej ko prej pojavili tudi pri njih. PROTISOVJETSKI V Štokholmu na Švedskem se je kon čalo svetovno tekmovanje v hokeju na ledu. Med moštvi sta sodelovali tudi Sovjetska zveza in Češkoslovaška. Češkoslovaška je kar dvakrat premagala Sovjetsko zvezo, zadnjič v petek, 28. marca z rezultatom 4 : 3. Ta ponovni uspeh je povzročil v Pragi pravi protisovjetski izbruh. Nad sto tisoč ljudi se je zbralo kmalu po zmagoviti tekmi na trgu sv. Venceslava, kjer so ma-nifestanti vzklikali: »Ivan, pojdi domov, Nataša te čaka!« ta »Ven tuji vojaki!« Neka skupina je vdrla v prostore sovjetske letalske družbe »Aeroflot« in uničila vse, kar ji je prišlo pod roko. Vlada je ta napad naravno obsodila ter opozorila javnost, da tako razbijanje povzroča škodo, ki jo bo morala pač poravnati država. Reakcija na praške manifestacije se v Moskvi ni pustila čakati. Dnevnik »Pravda« je v dolgem članku izredno ostro obsodil protisovjetske izgrede v prestolnici Češkoslovaške ta obtožil »desničarske, revizionistične in protirevolucij ske elemente, da so na nesramen način izkoristili Bivši predsednik ZDA general Dwight Eisenhower je po daljšem bolehanju umrl 28. marca v vojaški bolnišnici »Walter Reed« v Washingtonu, star 78 let. Dwight Eisenhower, ki so mu Američani dali navzdevek »Ike«, je bil vseskozi človek zlate sredine; skrajnež ni bil nikoli, ne ko je bil general in ne ko je postal predsednik najbolj mogočne države na svetu. Njegov očetovski smehljaj je bil simbol in izraz te srednje poti. Pri tem mu je dajala moralno oporo tudi njegova vera, saj je sam dejal: »Če ne bi veroval v Boga, danes ne bi bil v Beli hiši (tj. predsedniški palači), temveč v kaki norišnici.« Pečat Eisenhowerjevemu življenju je dajala njegova vojaška kariera. Ni bil niti med najboljšimi gojenci vojaške akademije v West Pointu, a znal je biti vztrajen in potrpežljiv. Ob začetku druge svetovne vojne je postal brigadni general. Kasneje je postal poveljnik ameriškega ekspedicijskega korpusa, ki se je bil izkrcal v Severni Afriki, leta 1944 pa je padla nanj izbira za vrhovnega poveljnika vseh združenih zavezniških čet na zahodni fronti. Kmalu po uspešno zaključeni vojni je dosegel najvišji položaj v ameriški vojaški hierarhiji: postal je načelnik združenih generalnih štabov v oboroženih silah ZDA. Leta 1949 ga je takratni severnoameriški predsednik Truman znova poslal na evropsko torišče za poveljnika oboroženih sil severnoatlantskega obrambnega vojaškega pakta NATO. Leta 1952 so bile zopet na vidiku v ZDA predsedniške volitve. Tako demokrati kot republikanci so vrgli oči na tega vojnega junaka. Eisenho\ver se je odločil za republikance in kot njihov kandidat z veliko večino zmagal. Tedaj IZBRUH V PRAGI svetovno prvenstvo v hokeju za svoje protisocialistične in protisovjetske cilje«. List nadaljuje, da češkoslovaški tisk stalno ustvarja nacionalistično vzdušje, kar je prišlo do izraza zlasti pri zadnjih hokejskih tekmah v štokholmu, ko je češkoslovaško časopisje že ,prvo zmago nad Sovjetsko zvezo izkoristilo za vžiganje protisovjetskih strasti. Tudi je »Praivda« ostro napadla oblasti in češkoslovaško partijo, češ da niso takoj nastopili proti tem pojavom »tepi-zma«. Obtožila je tudi Jožefa Smrkovske-ga, da je osebno sodeloval pri izgredih na trgu sv. Venceslava, kar pa je glasnik češkoslovaškega zveznega parlamenta odločno zanikal. Ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da je poleg v Pragi prišlo do izgredov tudi v Mladi Boleslavi, kjer so manifestanti razbili stekla na oknih vojašnic, kjer so nastanjeni sovjetski vojaki ter v Usti na Labi, kjer je bilo resno poškodovano poslopje sovjetskega poveljstva, dva sovjetska avtomobila pa sta bila prevrnjena. Zaradi omenjenih izgredov je bilo v celoti aretiranih 39 oseb. je bila Sev. Amerika zapletena še v vojno na Koreji. Eisenhowerju je uspelo vojno zaključiti. Zunanjo politiko je čisto prepustil J. Forsterju Dullesu, ki se je postavil na stališče, da je treba komuniste poriniti na predvojne meje, kar mu seveda ni prineslo simpatij v komunističnem bloku. V ZDA je tedaj senator Joseph McCarthy sprožil veliko akcijo za raziskovanje podtalnega gibanja domačih komunistov in njih infiltracije v javno upravo. Pri tem je prišlo do pretiravanj, ki so nagnile miroljubnega Eisenhowerja, da je ognjevitemu senatorju odrekel svojo moralno oporo. Za časa Eisenhowerja se je začela tekma za osvajanje vesolja, naraščala je jedrska dirka in raketna mrzlica, na Kubi je zmagal levičar Castro, nad Sovjetsko zvezo so plavala ameriška vohunska letala U-2 in slikala sovjetske vojaške naprave. Prav ko bi moral iti Eisenhower v Moskvo, kamor ga je bil povabil Hruščev, je pri- Prva francoska izdaja Jurčičevega Jurija Kozjaka je izšla aprila 1938 v Belgiji pri založbi Dupuis. Knjigi je napisal predgovor dosmrtni tajnik francoske akademije, ki je prevajalca Kolednika vedno podpiral, Georges Goyau, kateri je v mladih letih okrog 1899 obiskal tudi Maribor. Razne ocene tega prevoda so bile odlične ta zato res ni čudno, da je Georges Goyau 2. decembra 1938 v zvezi s tem prevodom Kozjaka izročil dr. Koledniku zlato kolajno francoske akademije v znak priznanja njegove klasične francoščine. Tudi slavni pesnik Paul Claudel je prebral Kolednikov rokopis in njegovo priporočilo še danes vpliva na razne druge prevajalce, ki iz francoskega prevoda prevajajo na svoje jezike. To je primer prav afriških jezikov, kjer prevladuje še vedno francoščina kot občevalni jezik. Druga in tretja francoska izdaja Kozjaka sta izšli v Kanadi leta 1949 in 1952 pri založbi Apostolat de la presse. In ker je bilo povpraševanje še vedno veliko, je četrta izdaja izšla v Parizu oz. Toursu pri založbi Mame leta 1959. Francoskemu prevodu je sledil najprej v tisku hrvatski Kolednikov prevod za stoletnico rojstva Jurčiča, leta 1944, čeprav je imel npr. italijanskega že prej pripravljenega. Ta pa je izšel šele leta 1947 v Milanu. V hrvaški prvi izdaji, v Zagrebu, je tedanja cenzura črtala »Turke« ter jih zamenjala za »neprijatelje« ali pa »Osmanlije«, zato da se ne bi zamerili bosenskim mohamedancem. Ko je izšel francoski prevod Kozjaka, so se nekateri profesorji francoščine obrnili na dr. Kolednika, naj poskrbi, da bo dovolj izvodov na razpolago v Sloveniji. Najbolj se je zavzel prelat dr. Jože Debevec, pisatelj znane študentovske povesti Vzori in boji. Tako je na carini v Ljubljani čakalo 21 paketov po sto knjig. Dr. Kolednik je na Koroškem (bil je v Tinjah), dobil pozivnico, da mora plačati v Ljubljani carino! Nič ni pomagalo posredovanje raznih šolskih oblasti, češ, da je knjiga izšla v tujini, torej je treba plačati šlo do sestrelitve enega teh 'letal. Hruščev se je silno razburil, z s obiskim v Moskvi pa ni bilo nič. , Eisenhowerjevo dediščino naj bi bil prevzel konec leta 1960 nje- 3 gov zvesti sodelavec podpredsed- , nik Richard Nixon. Pa je le-ta bit- , ko izgubil za komaj dobrih sto tisoč glasov. Toda Eisenhovver je ( še doživel, da je njegov varova- , nec po osmih letih zmagovito pre- , stal novo volilno preizkušnjo. Tako se je Nixon poslovil ta ponede- j ljek od mrtvega generala, ki mu , je leta 1952 odprl pot proti vrhu oblasti v ZDA. V časih hladne vojne, ki je bila bolj naklonjena skrajnostim kot , pa iskanju pomirjen j a med obema blokoma, je Eisenhower ostal večini preprostih ljudi v Severni Ameriki in po svetu v spominu tako, kot so ti radi povedali na ; preprost način: I like Ike — rad imam Ikeja. In to je bilo za moža, ki so ga svoj čas označili za »človeka brez izrednih sposobnosti«, gotovo največje zadoščenje. carino. Tako je moral dr. Kolednik sam iti v Ljubljano. Tam je čisto po svoje rešil vprašanje carine, pa čeprav so bile knjige določene za dijake. Pokazali so mu neke papirje, da ima po zakonu plačati te in te pristojbine in takse zaradi knjige jugoslovanskega pisatelja, tiskane v tujem jeziku v tujini. Pa je dr. Kolednik vprašal: »Kdo od vas mi ve dokazati, da je bil Jurčič "jugoslovanski” pisatelj? Jurčič je bil res slovenski pisatelj, pa še zelo odličen, carinski paragrafi pa nimajo nikake pravice lastiti si že zdavnaj umrlega av- I strijskega državljana kot "jugoslovanske- j ga” pisatelja, ker ob njegovi smrti še no- j bene Jugoslavije bilo ni!« In tedaj je dr. Kolednik vzel prvi izvod knjige iz enega paketa in jo porinil pod nos šefu carine: »Gospod šef, tu imate prvi izvod Jurčičevega Jurija Kozjaka v francosko obleko napravljenega, in to naj vam zadostuje. I Ce pa s tem niste zadovoljni, vam odsto- j pim vse pravice do teh 2000 izvodov, s katerimi se boste pozabavali na finančnem ministrstvu v Beogradu, da boste srbski | "brači” tam doli priklicali v spomin prvo ! Jurčičevo potovanje od 19. da 23. avgusta 1872, ko je bil tam za časa kronanja srbskega kralja Milana.« Seveda je potem dr. Kolednik odpeljal brez carine vse one knjige, ki so jih dijaki večinoma zastonj dobivali kot pripomoček za učenje francoščine. Podobno kot rajni pisatelj Ksaver Meško, je tudi dr. Kolednik doživel prav čudno priznanje za svoje literarno delo: takoj po vojni, junija leta 1945, je bil neki bivši dijak ptujske gimnazije določen, da »likvidira« dr. Kolednika in ko je ta Ptujčan uvidel, koga ima pred seboj, je bil kar takoj sporazumen, da pomaga dr. Koledniku spremeniti »načrt potovanja« v zahvalo, ker mu je pri maturi pomagal prav francoski Jurij Kozjak. Prve dni januarja 1945 je bil dr. Kolednik v Ljubljani. Dogovoril se je za nemško izdajo prvega Jurčičevega romana Deseti brat, ki naj bi izšel kar v Ljubljani. Pa so znani dogodki to preprečili. Je pa takrat dr. Kolednik prejel zanimivo priznanje Slovenske akademije znanosti in umetnosti z datumom 17. januarja 1945, ki sta ga podpisala takratni predsednik ! dr. Milan Vidmar in generalni tajnik prof. dr. Fran Ramovš: »Gospod dr. Ferdinand Kolednik si je s svojim književnim delom stekel zasluge za spoznavanje slovenskega naroda in njegove književnosti v tujini. Znano slovensko ljudsko povest Josipa Jurčiča, Jurij Kozjak, je prevedel v francoščino: uvodne besede v to francosko izdajo je napisal slavni Georges Goyau, stalni tajnik francoske Akademije; isto delo je izšlo v njegovem prevodu tudi na j hrvatskem, italijanskem in srbskem jeziku, dokončan je tudi nemški prevod. V francoščini so izšli še njegovi prevodi Frana Finžgarja, člana slovenske Akademije znanosti in umetnosti, in sicer: Sept tableau.\ pour la Careme (celo še v posebni izdaji za slepce) itd. Slovenska Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani priznava g. Koledniku vso zahvalo za njegovo požrtvovalno delo na polju spoznavanja kulturnih vrednot, ki se pretakajo med evropskimi narodi in izraža svoje iskreno prepričanje, da bo dr. Ferdinand Kolednik tudi v bodoče uspešno deloval v tej iMiimiiiimmmiiiniumiiiMiiiiimiMimiiiiiiMiiiiimiinmiiiiMHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiimiiiiiimiiMiiiMiiiiiiiimiiiiHiiiimimimiuiuiiiiimiimiiiimii Naihill meta slovenska Im velika NOČ - praznik svobobe g križem smo bili odrešeni Priroda sama se zopet prebuja iz zimskega mrtvila teme in mraza k pomladni svetlobi in toploti. Duše kristjanov so se zopet sprostile v zakramentu odpuščanja k »svobodi otrok božjih« po naročilu sv. Pavla: »Postrgajte stari kvas, da boste novo testo.« Ali je kaj čudno, da Cerkev pričakuje od svojih vernikov, da se duhovno prenove prav v času, ko se prenavlja tudi vsa narava? Prenovljenje duše pa po svoji strani ugodno vpliva tudi na prenovljenje telesa, ki ob tem času začuti življenjski utrip vse ostale prirode. Pesem Aleluja obnovi in potrdi v nas vero v nesmrtnost, ker »če je Kristus vstal, bomo vstali tudi mi«. In kaj pomeni za nas ta vera? Sproščenje, osvoboditev pred strahom uničenja, smrti. Opogumljeni se zopet enkrat upamo zastaviti z velikonočno pesmijo odločno vprašanje: »Smrt, kje je tvoje želo, tvoja zmaga kje?« Eden najbolj značilnih delov obredov velike sobote, ki so v resnici obredi velike noči, je veselja in navdušenja prekipevajoči spev Exultet, po naše »Veseli se« ali »Poskakuj od veselja«. Zakaj, čemu ta vzhičenost slavospeva. Kaj je vsebina tega speva? Pesem nas poziva k veselju zato, ker nas je naša pasha, naše velikonočno jagnje, Kristus izpeljalo iz suženjstva v svobodo, iz smrti v življenje, podobnega, kot se je zgodilo nekoč z Izraelci, ki jih je kri velikonočnega jagnjeta obvarovala pred smrtjo in jim odprla vrata v svobodo. Glavna misel, ki preveva vse bogoslužje tega velikega judovskega praznika, je osvobojenje iz suženjstva, je svoboda. Judovski vernik se voden po stopinjah liturgije najprej spominja največjega dogodka v zgodovini judovskega naroda — izhoda iz Egipta. Liturgija ga potem vzpodbuja k hvaležnosti za božje vodstvo in. varstvo, ki so ga bili ob tej priliki deležni njegovi predniki, ga opominja, naj privošči in daje drugim ljudem to, kar sam tako ceni, to je, svobodo. BLAGOSLOV SVOBODE Svoboda je nekaj nadvse dragocenega. Najprej gotovo že osebna svoboda. To je razvidno iz dejstva, da so vse zakonodaje v zgodovini poznale kazen odvzema osebne svobode. Tej osebni svobodi je potem najbližja svoboda skupine, stanu, naroda, h kateremu kdo pripada. Koliko so se ljudje že trudili pridobiti ali si ohraniti to svobodo, ker »manj temna noč je v črnem zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dnovi« kot poje naš pesnik. Velikonočno Jagnje — Kristus — dela za to vrsto svobode ne naravnost, ampak posredno z osvoboditvijo duha od snovnosti, z bojem nesebične ljubezni proti ozki sebičnosti. Cim bolj bo rastlo število nesebičnih, širokogrudnih duhovnih ljudi, tem več bo tudi osebne svobode. Gre torej tu za osvoboditev duha od snovnosti. Vemo, da snovnost ni zlo v sebi, vemo, da je tudi vse snovno del božjega stvarstva, vemo pa tudi, da se duh ne sme dati vkleniti v verige snovnosti, ko je v njegovi naravi, biti prost, vladati in ne biti vladan. Koliko so se v zgodovini človeštva vse vere, ne samo krščanstvo, že trudile in se še trudijo najti ter dati duhu mesto, ki mu gre, obljubljeno deželo svobode nad snovjo, ga izpeljati iz egiptovske sužnosti temnih nagnjenj in sil v deželo, kjer se cedi med in mleko svobode. Četudi se pa duh osvobodi in dvigne nad snovnost, je pa še vedno lahko suženj lastnih temnih slutenj in strahu in to zlasti strahu pred smrtjo, uničenjem. Skrivnost velikonočnega jagnjeta, skrivnost velike noči je zdravilo duhu, da se otrese tudi te sužnosti strahu pred smrtjo. Velika noč je dan veselja, ker velika noč je praznik svobode. iimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiim Dajte mi bombnik! Te besede je izrekel francoski advokat Raoul Follereau (izgovori Raul Folero), apostol gobavcev, ki bo za belo nedeljo spet obiskal goriško mesto. Seveda s temi besedami ni mislil na resnični bombnik, ampak na njegovo vrednost v denarju. >'S tem denarjem bi odpravil na svetu gobavost,« je dejal v nekem govoru. Žal tega denarja še ni dobil, zato še vedno gobavost vlada na zemlji. Follereau že od leta 1954 prosjači za gobavce, jih obiskuje v njih naseljih in odpravlja predsodke zoper gobavce pri zdravih. Zadnje se mu zdi še posebno važno, zakaj strah pred gobavci je največji sovražnik uspešnega boja zoper to bolezen. Od 15 milijonov gobavcev, kolikor jih živi v Aziji, Oceaniji, Afriki in Latinski Ameriki in celo v nekaterih krajih Evrope, so jih v zadnjih letih pet milijonov toliko pozdravili, da se morejo . vključiti v človeško družbo in opravljati normalno delo. Devet milijonov gobavcev ne predstavlja za zdrave nobene nevarnosti; treba jih je le zdraviti. En milijon gobavcev pa je še tako bolan, da more okužiti svojo okolico in mora biti zato izločen iz družbe zdravih. Če se ne bomo zdaj zavzeli za gobavce, se bo okoli leta 2000 gobavost spet začela širiti. Follereau je dal vzgled, kako se je treba bojevati, ko je razbijal ograje okoli naselij gobavcev, jih demonstrativno objemal in jim stiskal roke. Svetovna zdravstvena organizacija mu je na konferenci o gobavosti leta 1958 dala prav v svojem sklepu: »Človeška družba mora svoj odnos do gobavcev popolnoma spremeniti.« Podprimo zato ob misli na te trpeče brate plemenito delo Raou-la Follereauja in spremljajmo ga v svojih molitvah! J. E. POLAK Um r * Mi pa se moramo hvaliti s križem našega Gospoda... po njem smo bili rešeni in osvobojeni... (Gal 6, 14). Kamenje ječi pod neutrudnimi udarci dežja. Monotono in vztrajno hitijo te kaplje na tla, da se razbijejo v mnoštvo kapljic, združijo v vodni tok... Nebo je oprano in izprane so ceste. Zadnje kapljice zapuščajo krove hiš. Izza oblakov spet pri-sveti sonce. Zdi se, da je to sonce še lepše in svetlejše. Njegovi žarki pa božajo umite hiše. Kapljice na drevesih postajajo biseri. Kot neprijetne kaplje dežja, ki vzbujajo morda čemernost in ne-razpoloženje, je naše vsakodnevno trpljenje, vsakodnevno zatajevanje. Čeprav je morda to trpljenje majhno, se nam zdi včasih veliko. Morda tako veliko kot Kristusovo, ki je vzbujalo drgetanje telesa in priklicalo potne, krvave srage. Tedaj morda tudi mi prosimo, naj bi šel tak kelih mimo nas. Kako bi bilo prijetno, če trpljenje in nevšečnost ne bi bila na dnevnem redu našega delavnika. Kristus pa je učil drugače. Kakor da je videl te skrite želje in prošnje. Zato je preprosto pa nazorno povedal: če seme v zemlji ne umrje, ne rodi sadu. In pred nami se razgrne obširna ravan trat in njiv, ki to Kristusovo trditev prikažejo v vsej resničnosti. In mi naj bi bili kaj drugega kot taka semena; semena na polju modernega sveta? Kristus je prišel v Jeruzalem ob trdnem zaključku, ob neoporečnem sklepu: umreti mora! Za Kristusa so bili že skovani žeblji in kladivo, že je bilo spodžagano drevo križa, odrezano trnje in sulica v močni roki. In kdo je to pripravil? Vsi tisti, ki iz svojega dnevnika izbrišejo trpljenje in nočejo postati seme, ki bo rodilo sad. Seme, ki mora umreti, da zaživi klica... Tedni pred velikonočnim praznikom so nas postavili pred Kri- ....................................... Naše prizadevanje za edinost Zadnja večerja. Slika je nastala okrog leta 1250 v Kolnu ob Renu. Sedaj se hrani v kraljevski knjižnici v Bruslju (Belgija) stusa, ki je umil ne samo učencem noge, marveč umil s svojim potom naše nagubano čelo, opral našo dušo in pripravil pot v lepšo bodočnost. Zato nam pravi bogoslužje tega časa: Kristusova kri nas je očistila mrtvih del... Naše trpljenje bo očistilo naše misli, da bomo lažje spoznavali božjo voljo, prej videli trpljenje bližnjega in našli pravo pot k Vzhajajočemu soncu. Dokler ne vzide sonce, je tema. Tudi svetel predmet je temen. Tako je z našim trpljenjem. Če ne bi bil Kristus posvetil trpljenja, bi se nam zdelo trpljenje brez pomena, krivica sveta. S Kristusom pa je naše trpljenje balzam za duševne in telesne rane drugih, stoječih v senci. Trpljenje je soodreševanje, hoja za Kristusom. S Ni pa s tem rečeno, da moramo za trpljenje prositi. Dovolj bo, da bomo tisto vsakodnevno nošnjo križa sprejeli z voljnim srcem. Brez godrnjanja in slabe volje. S tem bomo vnašali svetlobo v svoje življenje in v življenje našega bližnjega. Seveda s Kristusovo pomočjo! V velikonočnem jutru je pečat izgubil moč. Zaman je bila straža in varljivo veselje sovražnikov. Nepotreben je bil tudi strah apostolov. Rane so dobile nov pomen, telo Kristusovo nove lastnosti. Veliki petek je zablestel v svetlobi velikonočne slave. Toda prej je bil petek in čaša trpljenja kot slava. In tudi to nam je v spodbudo, ko Kristus govori: Ne bojte se, jaz sem svet premagal. R. R. Gobavec z otoka Madagaskar. Sliko nam je poslal naš ožji rojak misijonar Ivan Štanta CM, ki ima na področju svoje misijonske postaje precej teh nesrečnežev In ko razpet visel bom na lesenem križu, z obema bom rokama onega objel, ki rad po smrti bi v nebesa zlata šel, da tam živel bi z mano v večnem [ paradižu. Nebeško lepe, Jezus, so obljube tvoje, a kdo objema tvojega res vreden bo? Le oni, ki svetniško v svetu živel je! Le žal, da jaz v življenju sem grešil hudo. Sem pil in klel ter v družbi rad sem se • [vrtil. Pri tem umiral je mladosti moje Bog; a se množil je kup skrbi, težav, nadlog, prepozno skoro satana sem bil odkril. Ob grobu božjem zdaj stojim in l premišljujem, na križu Bog, za hrbtom mojim zviti Ivrag, ki vabi me: »Prestopi spet užitkov prag!« Tedaj pa znani glas raz križ leseni tujem. »Nisem prišel učit, trpet zaradi vdanih lini svetnikov; zaradi grešnikov zgubljenih sem prišel! Te rad z rokama bi obema vse objel in bi s poljubom zbrisal greh vseh teh [bolnikov.« Verujem, Bog, zakaj ti si vir ljubezni, kt vse odpušča, briše, lajša vse gorje; umiril dušo mojo si in še srce, odhaja satan že, izginja tam nad brezni. Čudovita skrivnost edinosti, ki dejansko že obstaja v katoliški Cerkvi, je in ostane za vse čase dragocen dar božji, torej sad milosti, ki jo Bog zaupa slabotni človeški svobodni volji. Iz tega sledi, da mora človek to edinost neprestano osvajati, uresničevati, se zanjo boriti. More pa človek to edinost tudi odklanjati ali jo delno ali v celoti raztrgati, jo rušiti, izruvati. Tu pa že nastaja vprašanje edinosti, to se pravi veliki problem, kako ta dar božji ohraniti, ga okrepiti ali ga ponovno vzpostaviti. Tu se torej načenja za katoličana in kristjana, ali tudi za ves svet, ekumensko vprašanje. Začenja se naš ekumenizem, ki je naš dar Bogu in bratom, naše prizadevanje za edinost. Za mlačnega in površnega katoličana je prvi ekumenizem v tem, da se bolj tesno poveže v življenjsko edinost Kristusovega skrivnostnega Telesa. Za kristjana, ki je morda zašel v razkol, je delo v tem, da ponovno gradi edinost z brati v Kristusu. Pa tudi ves svet je nekako poklican, da po Kristusu in Cerkvi najde pot popolnega edinstva v Bogu. Vsi čutimo, da celotno človeštvo išče, hote ali nehote, neke vrste skupnost ali vsaj sožitje in sv. Cerkev se dejansko vključuje v ta proces zbliževanja ter tvamo ustvarja pogoje in narode vzgaja k miru in edinosti. Prav je torej, da se prav vsak katoličan z vso vnemo vključi v ta ekumenski dialog, ki ga Cerkev že na vseh stopnjah razvija, od Sv. sedeža pa do zadnjega župnijskega občestva. Tega se je zavedel že drugi vatikanski koncil, ki v odloku o ekumenizmu pravi: »Danes je po navdihovanju Sv. Duha v mnogih krajih sveta v molitvi, v besedah in v dejanju veliko prizadevanja za popolno edinost, kakršno hoče Kristus. In zato sveti zbor spodbuja vse vernike, da spoznajo znamenje časa in se dejavno vključijo v ekumensko delo.« Pri tem dialogu, ki je izrazito dejanje v službi ljubezni In obenem dolžnost zvestobe Kristusu, ne igra preteklost nobene vloge več. »Prepustimo preteklost božjemu usmiljenju,« je zapisal papež Pavel VI. patriarhu Atenagorasu. Kvečjemu preteklost zahteva od nas le odpuščanje. Bolj važna je sedanjost in prihodnost. Morda mnogi od nas ne bodo imeli nikoli prilike, da se srečajo na pogovoru z brali, ki so od nas ločeni. A vsakdo bo lahko doprinesel svoj delež s tem, da bo v svojem okolju ustvarjal psihološko ozračje, ki naj polagoma odstranjuje predsodke in nezaupanje, ki so še med kristjani. Nasprotno bo naša skrb, da pripravimo pogoje za medsebojno spoznanje hi spoštovanje, zaupanje in celo prijateljstvo. Potrebna nam bo seveda precejšnja mera ponižnosti in ljubezni pa tudi pravičnosti, da pogiunno priznamo velike dobrine in bogato dediščino bratskih Cerkva, čeravno so od nas še ločene. Pravi mojster takih prizadevanj je bil vsekakor papež Janez Dobri, ki je s svojim velikim srcem objel ves svet in ga nekako usmeril na novo pot sprave in miru. Podobno je koncil poudaril, da so danes dane velike možnosti za skupno delo med kristjani in celo med nekristjani na različnih področjih, ki so odprta vsem ljudem dobre volje: dobrodelnost, delo za mir, misijoni, socialno vprašanje, kultura, umetnost, obramba pred brezboštvom in morda celo politika. Poleg tega imajo bratje vsekdar izredno priložnost, da se med seboj povežejo v molitvi, ki je ključ do nadnaravne edinosti. EKUMENIZEM V SLUŽBI RESNICE Tudi ekumensko delo pozna svoje meje, ki jih nikakor ni dovoljeno prekoračiti. Resnica je ena sama in v nobenem primeru ne smemo te dobrine žrtvovati niti na oltar ekumenizma, ki bi sicer s tem zgubil že ves svoj pomen. Resnica, ki smo jo kristjani prejeli od apostolov in cerkvenih očetov, je nespremenljiva. Vendar ostane še vedno vprašanje načina in metode, ki nikakor ni rešeno. Bolj kot resnica nas morda ločijo različni pogledi v določena področja teologije, različne teološke šole, ki so nam posredovale določene umske sheme ali okvir, skozi katerega gledamo resnico. Koliko pota mo- ramo še vsi prehoditi, da se rešimo predstav, o katerih smo še pred nedavnim mislili, da so nezmotljive in večne. Zvestoba resnici pa pomeni še nekaj drugega. Zaman bi bilo naše ekumensko delo, če ne bi postali vedno bolj to, kar moramo biti. V nas mora namreč zasijati pravi obraz Kristusa in njegove Cerkve. Temu se pravi notranje prerojenje kristjanov ali duhovno spreobrnjenje, ki nič drugega ne pomeni kakor življenje po evangeljskem duhu, ki mora izžarevati v vsakem našem dejanju. Nobene potvorje-nosti torej, ampak več milosti, ljubezni in svetosti. Cim večja bo v nas globina povezanosti s Kristusom, ki je Resnica, Pot, življenje, tem učinkovitejši bo naš ekumenski dialog z brati. Ravnotežje bo vzpostavljeno, v kolikor bomo znali morebitni prepad napolniti z ljubeznijo. V tem smislu je teden edinosti kristjanov v mesecu januarju le klic na delo, ki se je komaj začelo in se mora nadaljevati skozi vse leto in čigar cilj je — popolna harmonija Stvarnika in stvari po načelu: Edinost v resnici po ljubezni. Kar je isto kot — edinost Očeta v Kristusu po Svetem Duhu. Bog daj, da bi mogli to skrivnost prav doumeti, jo z vso močjo oznanjati ter po njej živeti! Dr. Angel Kosmač Velik delež irskih misijonarjev Mala Irska nudi Cerkvi še vedno zelo veliko misijonarjev. Iz zadnjih statistik je razvidno, da samo v Afriki deluje nad 4000 irskih misijonarjev: duhovnikov, redovnikov, redovnic, misijonskih bratov in laikov. Največ jih je v Nigeriji, kar 1449 in v Južni Afriki 1361. Zborovanje katoliških vzgojiteljev V Združenih državah Sev. Amerike bodo zborovali člani združenja katoliških vzgojiteljev. Prvega zasedanja se bo udeležilo 15.000 delegatov. Tema razpravljanja bo: Katoliška vzgoja v službi družbe, ki je v krizi. Nujno potreben dialog V prvih letih po zadnji vojni je dosti več naših ljudi prihajalo k službi božji, kakor jih hodi danes. Za verske organizacije, ki so se tedaj ustanovile, je bilo precejšnje zanimanje. Tudi so bili na Primorskem duhovniški poklici. Po dvajsetih letih se je v teh krajih marsikaj zelo spremenilo. Cerkve se vedno bolj praznijo, verske organizacije, kolikor jih je ostalo, životarijo, duhovniškega naraščaja sploh ni več. Nedvomno so vzroki različni. Ljudje so tedaj več trpeli. Prestali so huda leta vojne in prej 25 let narodnega uničevanja. Iskali so opore in rešitve v veri. Sedaj je že več let drugače. Gospodarsko so se ljudje opomogli. Uživajo večjo narodno svobodo. POPLITVILI SMO SE Pa vendar povsod ni tako. Tam, kjer naši sorojaki ne uživajo popolne verske svobode in se jim kratijo tudi še mnoge druge pravice, bolj razumejo, da vere ni mogoče kar tako zavreči. Versko življenje se je še poglobilo in utrdilo. Duhovniških poklicev tam ne manjka. Pri službi božji, ki je dobro obiskana, so zastopani vsi sloji. Na Primorskem pa so moški po cerkvah bele vrane, po nekaterih krajih je otrok le malo, odrasle mladine pa sko-rc- nič. Največ je še po cerkvah starejših žensk. Ce bo šlo tako naprej, se bo začelo krčiti število slovenskih nedeljskih maš, bo prenehala naša služba božja v tej in oni cerkvi. Organizacije bodo počasi usahnile, za duhovniške poklice pa bo v bodočnosti še manjše upanje, kakor je sedaj. Res je, da je večina naših ljudi še krščenih. Otroci skoro še vsi obiskujejo krščanski nauk. Starši želijo, da gredo k prvemu sv. obhajilu in k birmi. Radi bi, da bi vse zakramente prejeli v istem letu, da vse čimprej »opravijo«. Premnogim staršem je malo ali nič na tem, da bi njihovi otroci po prvem obhajilu in birmi začeli zavestno živeti krščansko življenje. Za to jim sploh ni mar. Gre jim le za zunanjosti. Otrok naj bi samo ohranil lep spomin na prvo sveto obhajilo in na birmo. Marsikateremu je več za lepo obleko in darove botrov kakor za vreden prejem zakramentov. Človek, ki je bil krščen, birman in je prejel druge zakramente bi moral vedno bolj rasti v verskem življenju. Birma mu celo nalaga, da postane apostol in druge pridobiva za vero. Za krščansko življenje pa je potrebno dvoje: božja milost in človekovo sodelovanje. Človek se mora pripravljati, da bo zakramente vredno prejemal. Zato je potrebna krščanska vzgoja, je potreben sedanjim razmeram prilagojen verski pouk, službo božjo je treba organizirati tako, da bodo verniki pri njej vedno bolj sodelovali. Božje delovanje bo obrodilo sadove, če mu bo odgovarjalo sodelovanje ljudi, drugače bo »milost v njih prazna«. Kaj pa naj bi v ta namen naredili? Mlademu človeku je treba od tistih let naprej, ko je začel uporabljati razum in uveljavljati svojo voljo, pomagati, da bo božjo blagovest spoznal, se je z ljubeznijo oklenil in bo kmalu začutil odgovornost, da mora zanjo pridobivati tudi druge. To odgovorno nalogo so dolžni najprej vršiti krščanski starši. Mnogi krščeni otroci pa v predšolski dobi ne dobijo nobene verske vzgoje. Tudi pozneje, ko obiskujejo šolo, jim starši ne dajejo nobene opore. Zelo redki so, ki se zanimajo pri katehetu, kako otroci v verskem znanju in verskem življenju napredujejo. Koliko jih je tudi, ki s svojim zgledom in besedo kmalu poderejo vse, kar so veroučitelji v več letih naredili. Verski in moralni čut v velikem delu naše mladine vedno bolj gine, Gospodove dneve praznujejo z izleti, poležavanjem, kinom, kopanjem in športnimi prireditvami. Če bo šlo tako naprej, potem bodo tedaj, ko bodo starejši pomrli, naše cerkve prazne. ALI JE POMOČ? Ali je potemtakem položaj obupen? Bi bil, če bi pustili, da mladina hodi svojo pot. Mladina je takšna, kakršno vzgojijo starejši. Malo bi koristilo, če bi staršem dopovedovali, naj storijo svojo dolžnost. Če na to niso pripravljeni, se ne bodo spremenili. Mnogo slabih vplivov prihaja na današnjo mladino od tiska, kina in raznih drugih predstav. Kdo naj prepreči, da bi vse to mladine ne kvarilo? Samo prepovedi bi malo dosegle. Le pravilna vzgoja, pravi pouk more mladini pomagati, da bo sama znala ločiti dobro od slabega in se bo oprijela dobrega. Veroučitelji morejo nekaj doseči po osnovnih šolah, malo v srednjih šolah. Iskati je treba rešitve drugje. Kje pa? V verskih organizacijah. KORIST VERSKIH ORGANIZACIJ V organizacijah, kjer se mladi ljudje zbirajo, se vrši neprestan razgovor, dialog. Tu se rešujejo vsakovrstni problemi, ki jih imajo že današnji otroci, potem dijaki, vajenci, mladi delavci, pa tudi odrasli. V odkritem, neprisiljenem pogovoru vsakdo pove, kaj je videl, slišali, bral, kakšno mnenje ima o kakšni stvari, kakšne dvome, kakšne težave. Starejši voditelji z njimi razpravljajo, pojasnjujejo, razlagajo. Tu je najlepša prilika, da se mladim ljudem dopove, kaj naj berejo, kakšnih predstav naj se udeležujejo. Tu se najlažje razlagajo prave ideje, se dopolnjuje verski pouk, ki ga je zaradi ene tedenske ure in uradnega značaja šole po srednješolskih zavodih mogoče zelo površno in nepopolno vršiti. Dostikrat tudi brezverni sošolci s svojo predrznostjo strahujejo verne, ko se iz njih norčujejo, da so nazadnjaški. V verskih organizacijah je mogoče mlade ljudi pripravljati na življenje, na poklic, na ustanovitev družine. Tu morejo dobivati pobudo za zdravo versko življenje, za pravo udeležbo pri bogoslužju, za prejemanje zakramentov. Mnogi starši veliko žrtvujejo za to, da bi otroke izučili v igranju na razne inštrumente in v toliko drugih rečeh, ki jih v življenju nikdar ne bodo potrebovali. Otroci in dijaki so neredkokrat tako zaposleni, da jim ne preostaja nič več časa. iimiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiimiiiii RAOUL FOLLEREAU Odpusti, da smo jih pozabili ! Gospod, nauči nas, da ne bomo ljubili samo sebe, da ne bomo ljubili samo svojcev, da ne bomo ljubili samo tiste, ki nas ljubijo. Uči nas misliti na druge in ljubiti predvsem tiste, ki jih nihče ne ljubi. Gospod, nauči nas trpeti ob trpljenju drugih. Obudi nam zavest, da ko mi živimo v sreči in nas Ti varuješ, milijoni ljudi, ki so prav tako tvoji otroci in naši bratje, brez krivde umirajo od lakote, brez krivde umirajo od mraza. Gospod, usmili se vseh trpečih. Usmili se gobavcev, ki si se jim tolikokrat nasmehnil, ko si hodil po naši zemlji. Usmili se milijonov gobavcev, ki stegujejo k Tvojemu usmiljenju roke brez prstov, brez dlani. . . Nam pa odpusti, da smo jih iz nevednosti in strahu pozabili. Ne dopusti več, da bi mi želeli živeti srečni sami. Gospod, daj, da nas pretrese zavest vsestranske bede in da se rešimo svojega egoizma. Amen. Redki so, ki bi razumeli, da je za njihove otroke mnogo bolj važno, da si poleg šolskega znanja pridobe pravega gledanja na svet, pravega prepričanja, trdne vere, ki jim bo edina pomagala do pravega duševnega ravnotežja v težkih trenutkih življenja. Kdor si s trudom pridobi trden življenjski nazor, nikdar ne bo obupaval, ne bo mislil na samomor. Starši ne morejo narediti otrokom večje usluge, kakor da jim pomagajo, da si tak nazor pridobe. Sami morejo veliko doseči, če s svojim zgledom in besedo na otroke tako vplivajo. Če pa tega ne store, more to nalogo najbolje vršiti katoliška organizacija. Zato bodo z veseljem svoje sinove in hčere vanje pošiljali. ORGANIZACIJE SO NUJNO POTREBNE Nekateri starejši potrebe po verskih organizacijah nikakor ne morejo razumeti. Ti naj bi pomislili, da se v naših časih vsi, ki hočejo doseči kakšne večje cilje, združujejo: športniki, prosvetni delavci. Brez organizacije bi v gospodarstvu, v trgovini, pri podjetjih bore malo mogli doseči. Če so organizacije potrebne za dosego naravnih ciljev, niso nič manj za dosego nadnaravnih ciljev. Zdi se, da si nekateri predstavljajo, da jim bo vse padlo z neba. Kakor da bi Bog moral čudežno poseči v svet. A najbrže ne bo, čeprav bi lahko. Tudi vernim je dal pamet in toliko sredstev imajo na razpolago, da jih pri svojem delovanju uporabljajo. In sem spada prav organizirano apostolsko delo. Tragično in porazno bi bilo, če bi se to sredstvo omalovaževalo in zanemarjalo. Starejši, ki so pripravljeni za delovanje v organizacijah, pa naj bodo to duhovniki ali verni laiki, da se za druge zanimajo, jim posvete svoj čas, jim posredujejo svoje znanje in svoje izkušnje, da vršijo z mladimi in odraslimi dialog, bodo zelo koristno uporabili svoj trud. Sestanki se dostikrat morejo vršiti samo zvečer po končanem delu. Lagoden človek bo ob večernih urah rajši gledal televizijo, kakor pa šel na sestanke predavat in se razgo-varjat z ljudmi. Tisti, ki se hočejo žrtvovati za delo po društvih, morajo dosti študirati, brati razne revije, se pripravljati na predavanja, da bodo mogli povedati vedno kaj zanimivega in reševati težka vprašanja. Nosili pa bodo v sebi mimo zavest, da so izpolnili svojo dolžnost. Verske organizacije morejo biti različne. Jasno je, da se tiste, ki obstoje že več stoletij, morajo modernizirati. Sicer pa je zelo veliko odvisno od njihovih voditeljev. Pametno bi bilo, da bi se v kakšnem kraju uvajale organizacije, ki so po svetu bolj razširjene. Njihove metode delovanja so pač takšne, da bolj uspejo, se z njimi več doseže. Drugače bi jih naprej ne ustanavljali, če jih kdo z veliko lahkoto odklanja, samo to dokazuje, kako malo jih pozna. Bolj razumno bi bilo, če bi jih skušal bolj spoznati, potem šele izreči o njih kakšno mnenje. Praktični razlogi tudi narekujejo, da naj bi se v majhnih krajih, kakor je naša Primorska, odločili po več krajih za iste organizacije. To predvsem zaradi tega, da bi se lažje zedinili za enotne programe in za medsebojno pomoč. Kar pa je važno, je to, da brezbrižno ne čakamo, ampak da se takoj lotimo dela. Rod za rodom mladih ljudi je že šel mimo nas. Ali naj pustimo, da bodo šli tudi še za naprej? DR. JOŽE PREŠEREN Vsako slovo je težko. Slovo od duhovnikove mame še dvakrat težje. Slovensko ljudstvo čuti z našimi duhovniki, z njimi deli veselje in žalost. Veseli se z njimi ob novi maši, z njimi žaluje ob smrti domačih, zlasti še mame. Saj je mama vedno najtesnejše povezana s sinom duhovnikom in njena smrt je vedno za sina najtežji udarec. Tako je bilo tudi z Jurakovo mamo, kakor so jo vsi nazivali, ko so jo v soboto, 22. marca položili k večnemu počitku poleg moža in sina Tončka na novomeškem pokopališču. Pred dobrim mesecem je padla na za-mrzli cesti na poti v cerkev, pridružila se je še pljučnica, katero je sicer prenesla, a opomoči si ni mogla več, ker ji je srce popolnoma oslabelo. Vdana v božjo voljo in pripravljena na zadnji in odločilni korak življenja je v četrtek, 20. marca, dan po prazniku sv. Jožefa, zatisnila svoje trudne oči. Njena smrt je globoko pretresla sina so mu tik pred maturo v razredu podtaknili protikomunistične letake; sodišče ga je na tej lažni osnovi obsodilo na pet let zapora. Krivica mu je zrahljala zdravje. Po dveh letih in pol je prišel iz ječe bolan na živcih. Kljub nadaljnjemu nasprotovanju je srečno dovršil maturo in se vpisal v bogoslovje. Večkrat je moral zaradi bolezni bogoslovne študije prekiniti, a nazadnje je prišel v Italijo in jih je v Rimu končno dovršil. Medtem se je tudi sin duhovnik Jože pred osmimi leti vrnil v Evropo. Lahko si mislimo, kako si je mati trpinka želela videti starejšega sina, a domači dejavniki ji niso hoteli izdati potnega lista. Preko bodeče žice sta se po 16 letih mogla videti za hip ob pregraji pri novogoriški postaji, a še od tam jo je surovo odgnal stražar. Kakor Cankarjeva mama, ponižana in razžaljena, je odšla Jurakova mama po samotni cesti, ne da bi se ozrla. Na svojih upognjenih ramenih je nosila bolest vseh slovenskih ma- Otroški zbor pod vodstvom učiteljice ge. Ade Černič je prijetno poživil svečanost odprtja novega župnijskega doma v Števerjanu 19. marca s svojimi prijetnimi glasovi. Od leve na desno je videti domačega župnika g. Oskarja Simčiča, goriškega nadškofa msgr. Cocolina, goriškega prefekta dr. Pietrostefanija in msgr. dr. Rudija Klinca duhovnika Jožeta in bogoslovca Cvetka, številne sorodnike in vse, ki smo jo poznali in cenili. Ni ji bilo dano, da bi dočakala novo mašo sina Cvetka, ki je v lanskem poletju dokončal v Rimu bogoslovne študije in tudi ne srebrne maše sina Jožeta, ki ga na Primorskem, na Dolenjskem, v Tirolah in v daljni Argentini mnogi dobro poznajo. Poleg neštetih žrtev življenja je Bog od nje zahteval tudi to zadnjo, morda najtežjo. Zibelka ji je tekla v idilični Mojstrani, kjer ji je očak Triglav pel prvo uspavanko. Tam, na meji treh svetov, ji je med desetimi sestrami in brati tekla vsakdanja mladost, a kot doraščajoče dekle je že morala po svetu kot vsa naša dekleta. S seboj je ponesla neprecenljivi zaklad močne vere in slovenske zavesti. Po prvi svetovni vojni se je poročila z davčnim uradnikom in odšla z njim na njegovo prvo službeno mesto v Lendavo v Prekmurje. Tu se ji je leta 1920 rodil prvi sin Jože, poznejši duhovnik. Ko mu je bilo osem let, so se preselili v Novo mesto, kjer so si s pridnostjo in varčnostjo sezidali lep domek. Bog ji je dal še dva sinova, Tončka in Cvetka. Poleg domačih treh sinov je sprejela na hrano in stanovanje še druge dijake, ki so se šolali v Novem mestu. Dom in cerkev sta bili njeno edino zatočišče. Ni bilo jutra, vse do zadnjega meseca njenega življenja, da bi ne hitela že v prvi maši na kapitelj in potem pokrepčana s Kruhom močnih nadaljevala svoj delavni dan. Velike so bile vrline, ki so odlikovale Jurakovo mamo. Bila je junaška, močna žena. Viharji življenja je niso zlomili. Ze zgodaj je izgubila moža. Prišla je vojna vihra in ji prinesla največje veselje ob novi maši sina Jožeta in največjo bridkost ob smrti komaj 16-letnega sina Tončka, ki so ga okupacijske čete ubile in vrgle v ogenj. Kakor tolkač trdo udarja ob biser, da ga izbrusi in izkristali, tako je sedaj življenje trdo udarjalo ob njeno srce. Z neštetimi slovenskimi materami je postala mati-mučenica. Po smrti sina Tončka, je še sin-duhovnik Jože odšel preko meje in ko so ji čez mesec dni prinesli njegov brevir, ki ga je bil med potjo izgubil, je bila prepričana, da je na poti izgubil življenje. A Bog jo je le preizkušal kakor nekoč Joba. Sin Jože se ji je javil iz Italije, kjer je na Južnem Tirolskem nadaljeval svoj duhovniški apostolat in po dveh letih odšel v daljno Argentino. Medtem pa je sin Cvetko postal žrtev nizkotnih spletk domačih zagrizencev. Ker je bilo znano, da želi iti v bogoslovje, ter, ki svojih po širnem svetu razkropljenih sinov niso mogle objeti in vseh drugih, ki jim ni bilo dano, da bi pokleknile na neznane grobove svojih padlih sinov. O domovina, kako kruto si poplačala njeno brezmejno ljubezen in zvestobo! Razmere so se spremenile in zadnja leta je bila srečna, presrečna, ko je smela k sinu duhovniku v Gorico, kjer se je lahko prepričala, kako zvesto skrbe zanj dobre sestre iz Zavoda sv. Družine. Večkrat je zadnje čase ponavljala: »Tako sem srečna, da se bojim, da bom kmalu umrla.« Še teden pred smrtjo jo je obiskal sin Jože in ji prinesel zadnjo tolažbo. Na tem svetu se nista več videla. Ko je drugič prišel v Novo mesto, jo je našel spokojno na mrtvaškem odru, obdano od rdečih nageljnov, ki so jih nanosili domačini, kateri so jo cenili in ljubili. Ni bilo Novomeščana, ki ne bi bil poznal Jurakove mame, saj je v mestu živela že 40 let. Bila je do vseh dobra in prijazna, vsakega je nagovorila in mu rekla toplo besedo. Njen dom so vedno oblegali sosedje, ki so jo prosili za usluge. Nobenemu jih ni odrekla. Do vseh je bila dobra in prijazna, do same sebe pa trda in neizprosna. Od svojih nabožnih vaj, posta štirikrat na teden, nočne molitve pred prvini petkom, ni popustila nikdar, pa čeravno se je večkrat slabo počutila. Ne samo cerkev, tudi dom je spremenila v svetišče, kjer je dolge ure premolila za svoja ljubljena sinova in za vse, ki so ji bili dragi. Draga Jurakova mama, kmalu se bo po gričih za vašim domom razbohotila pomlad, tista čudovita pomlad, ki smo jo tako radi občudovali, kadar smo bili pri vas, a vas ne bo več; prepričani pa smo, da vam je zacvetela večna pomlad in da je dobri Bog bogato poplačal vaše sveto Življenje, polno žrtev in premagovanja. Naj vaš blagoslov in vaša priprošnja pri Bogu še nadalje rosita milosti na preostala dva sinova in na vse, ki smo vas spoštovali in ljubili. Zora P. Izjava lurškega škofa Tarbsko-lurški škof msgr. Theas je govoril nedavno 140 vodjem lurških romanj in jim dejal, da mora biti Lurd kraj, kjer naj si romarji poglabljajo vero. Naznanil jim je tudi, da bo zgrajena v bližnja bodočnosti velika dvorana za člane nekatoliških veroizpovedi. Lurd naj b,i tako postaj klicar vseh veroizpovedi k edinosti kristjanov. IZ ZGODOVINE težko preizkušenega zavoda ZAVOD SV. DRUŽINE Razgovor s sestro prednico Rafaelo Tako izgleda načrt za novi Zavod sv. Družine v Gorici »Folium Ecclesiasticum«, glasilo goriške nadškofije, je prinesel vest, da je administrativni urad goriške kurije odobril načrte za nov Zavod sv. Družine v Gorici. To me je napotilo, da sem šel v ulico sv. Janeza Bosca, da tam pri vodstvu Zavoda kaj več zvem o tej zadevi, ki je važna za vso našo slovensko skupnost. Zavod sv. Družine ali nekdanje Slovensko sirotišče je znan širom po goriški deželi in tudi po Tržaškem, saj je v tem Zavodu živelo že na stotine naših otrok in tudi deklet. Marsikdo nekdanjih gojencev in gojenk je danes oče ali mati z lastno družino. Nekateri so se v življenju tudi lepo uveljavili kot delavci, obrtniki ter tudi izobraženci. Tudi marsikak duhovnik je v svojih otroških letih živel v tem zavodu. S svojim avtom sem se s Placute pripeljal po Don Boscovi ulici, ki je zadnje čase precej mirna in polna dobrega zraka. Ustavil sem se pred Zavodom, ki se skriva ob cesti za podpornim zidom in za vrsto lovorjeve meje. Zgradba je velika, a starinska. Vidi se ji, da so jo ponovno prezidavah, ji dozidavah in jo popravljali. To se pozna zlasti v notranjščini, kjer posamezna nadstropja niso v isti višini, temveč so v enem delu višja kot v drugem. Tudi hodniki so nerodni in stopnice nič manj. V Zavodu sem videl, da vlaga snaga, toda okna so premajhna, sobe nizke. Vse pač naznanja, da je staro in da kliče po novem. Ce je hiša nekoliko nerodna, je pa lega zavoda prekrasna. Okrog in okrog ima prav veliko zelenega prostora, ki je sedaj deloma igrišče, deloma vrt oziroma njiva ali travnik. Tudi trte sem videl, da so posajene in sadno drevje. Težko, da je kje še kak zavod na tako prijetnem kraju, saj je z igrišč najlepši razgled na Brda onkraj Soče, na Sabotin in Sv. Goro, na Kras in na Furlansko nižino. Res idealen prostor za sedanje čase nemira in slabega zraku. Pozvonim na vratih in kmalu prikličejo sestro Rafaelo, ki trenutno vodi Zavod kot prednica redovne skupnosti šolskih sester. Pelje me v skromno sprejemnico in tam se začne razgovor ob čašici kave in cigareti, ker sestre poznajo mojo slabost. Preidem kar k stvari in zastavim sestri prednici vprašanje: ZAVOD SV. DRUŽINE Dovolite, s. prednica, da stavim najprej vprašanje o vas. Ali ste že dolgo v Zavodu sv. Družine in koliko časa vodite Zavod kot prednica? V Zavodu sv. Družine sem bila že kot gojenka v šolskih letih 1927/28 in 1929, ko sem obiskovala šolo pri čč.nim. uršulin-kah. V septembru 1947 — nekaj dni pred priključitvijo — sem se vrnila v Gorico kol redovnica-vzgojiteljica pri dekletih. V naslednjih letih sem bila izmenoma pri deški skupini in spet pri dekliški. V avgustu 1956 sem bila premeščena v Trst. (Postala je provinoialka.) V Zavod sv. Družine sem se vrnila leta 1962. (Takrat ji je potekla šestletna doba kot provin-cialka in je bila imenovana nova.) Kot Prednica vodim zavod od leta 1963. NEKAJ O ZAVODU Ker ste že tako dolgo v zavodu in ga . zalo tudi dobro poznate, ali bi lahko kaj več povedali o njem, kako je nastal in kakšne namene je imel v preteklosti? V odgovor na vprašanje, kako je Zavod nastal in kakšne namene je imel v preteklosti, prilagam kratek oris zgodovine. Da pa ne bomo obnavljali starih bolečih ran, bi vas prosila, da v svojem članku z ozirom na prvotni edino pravi namen ustanovitve pišete kar najbolj umirjeno. Poleg glavnega namena, ki je bil skrb za slovenske sirote, je vodila ustanovitelja tudi ljubezen do slovenskega kmeta-kolona. V tem šolskem letu je v zavodu 24 deklic in 25 dečkov. Sprejemamo tudi de kleta, ki se učijo praktičnega gospodinjstva, zlasti kuhanja. Med teoretičnim; predmeti so na prvem mestu verouk, vzgo jeslovje, lepo vedenje. NOV ZAVOD JE POTREBEN Kot mi je znano, ste sedaj odkupile zavod šolske sestre iz Trsta. Rad bi vedel, kakšne namene imate za bodoče. Sliši se, da mislite zidati nov zavod. Šolske sestre s provincialno hišo v Trstu so postale lastnice hiše in večjega dela zavodskega posestva z daritveno pogodbo. Resnično imamo namen zidati novo zavodsko poslopje. Pri tem nas vodijo sledeči nameni: a) Sedanje poslopje ni sodobno. Nima centralne kurjave in manjkajo v njem nujno potrebni prostori v smislu higienske, socialne vzgoje, npr. igrišča, telovadnice itd. b) Zaradi teh pomanjkljivosti nastajajo težki problemi z višjimi oblastmi. c) Več otrok smo izgubili zaradi nesodobnosti poslopja. Odšli so v sodobnejše zavode. ZIDALI BOMO Z BOŽJO POMOČJO Zelo lepa je zamisel in tudi drzna, zida- Kadar človek obiskuje slovenske cerkve, lahko vidi, kako je veliko predmetov v njih dar vernih ljudi, ki so s tem hoteli ohraniti spomin svojih dragih. Pogostokrat najdemo napr. na oltarju kovinsko ploščico, ki pove, da so ga hvaležni otroci postavili v spomin pokojnim staršem. Podobno lahko vidimo na cerkvenih oknih, svečnikih, vazah, da o predmetih, ki služijo neposredno bogoslužju, kot so kelih, monštranca itd., sploh ne govorimo. Lepa je ta slovenska navada. Kadar živeči člani božjega ljudstva svojim dragim pokojnim v spomin postavijo svetišče, kjer se božje ljudstvo zbira; te svoje rajne člane božjega ljudstva vključujejo v daritev, ki se Bogu opravlja v prostoru, ki je bil njim v spomin zgrajen. Tako se na najlepši način ovekoveči spomin tistih, ki so nam najdražji. Včasih se zgodi, da se otroci ne morejo odločiti, ali naj postavijo pokojnim staršem dragocen nagrobni spomenik, ali pa naj njih spomin ohranijo s tem, da darujejo cerkvi kaj za bogoslužje potrebnega. Ko bi pokojni sami lahko, odločali, kaj bi raje imeli v svoj spomin, bi bila verjetno odločitev veliko lažja. Slovenski zavod v Rimu bo imel tudi svojo cerkev. Čeprav majhna, bo vendarle prava slovenska cerkev v Večnem mestu. Njena notranjost bo v celoti delo slovenskih arhitektov in umetnikov. Odbor za Slovenik se je odločil, naj bo tudi v tej cerkvi dana možnost darovati ti tak nov zavod tu v Gorici. Toda ali imate že vsa dovoljenja in zlasti ali imate kako upanje, da boste dobile potrebna finančna sredstva? Saj vemo, da bo to stalo ogromnega denarja in da so velike potrebe med nami vsepovsod. Zavedamo se, da je smela in drzna zamisel, zidati nov zavod, a zahteve so nujne in tehtne, zato ne moremo odlašati. Sprejele bomo nase vse neizbežne velike težave, ki so v zvezi z zidanjem novega zavoda. Zaupamo v božjo previdnost, ki nas ni še nikoli zapustila. Tudi na plemenite dobrotnike, ki so nas do sedaj blagohotno in zvesto podpirali, zaupamo neomajno in pričakujemo od njih nadaljnje vztrajne pomoči. Zaprosile smo tudi za posojilo pri deželni vladi. Načrt nam je napravil priznani arir-tekt dr. Viljem Riavis. Zadevna dovoljenja od občine in gradbenega urada imamo tudi že. Kot skromna začetna vsota nam bo služil izkupiček za hišo v ulici Contavalle. Pričakujemo tudi pomoč od provincialne hiše in sosester. * * * Najlepša hvala, sestra prednica, za vaša pojasnila. Novica, da bomo v kratkem dobili v Gorici nov sodoben zavod za slovenske otroke in dekleta, bo gotovo razveselila še marsikoga, kakor je razveselila mene. Za slovo vam želim, da bi ohranili sedanji pogum in zdravje, ker boste obojega potrebovali pri zidanju novega Zavoda. Sv. Družina pa naj vas nadalje podpira, da bo čimprej sama prišla v novo večjo kapelo, otroci pa v lepšo in bolj zdravo hišo. (r+r) določene vsote za bogoslužne predmete, ki bodo tako posvečeni spominu tistih, za katere so bili darovani. Glavni oltar 7,500 (USA dolarjev), orgle 7,500, tabernakelj z marmornatim podstavkom 5,000, oltarni križ 3,000, kelih in oiborij 2,000, monštranca 2,000, večna luč s podstavkom 1,000, dedikacija zakristije 1,000, šest svečnikov (vsak) 500, deset mašnih plaščev (vsak) 500, dva ambona (vsak) 400, štirinajst postaj križevega pota (vsaka) 300, kropilni kamen 300, oltarni prti 300, šest vaz (vsaka) 300, trije sedeži v prezbiteriju (vsak) 300, deset cerkvenih klopi (vsaka) 200, kadilnica in čolniček 200, oltarni zvonček 100. Naj v zvezi z darovi omenimo še to, da bodo imena vseh, ki bodo vsaj do 1. maja letos darovali kaj za Slovenik, napisana na posebno listino, ki bo vzidana v vogelni kamen. Kdor bi se odločil posvetiti določeni predmet v cerkvi Slove-nika spominu svojih dragih, lahko celotno vsoto razdeli na obroke, katerih višino si določi sam. Smernice za španske duhovnike-delavce španska škofovska konferenca je določila, da morajo duhovniki-delavci živeti skupno in istočasno še naprej opravljati svojo dušnopastiirsko službo. Predvideno je tudi, naj se ti duhovniki zberejo ob določenih dneh ter si skupno izprašajo svojo vest kot delavci in kot duhovniki. Zavod sv. Družine se je sprva imenoval Slovensko sirotisče. l\jegov ustanovitelj je poKojni msgr. dr. Anorej favlica. to-ouuo za ustanovitev zavoaa mu je dala njegova neizmerna ljubezen do našega naroda. Kot mlad dunovmk je z žalostjo opazoval, kako se naše sirote po itatijan-skin sarotišcin, ki jih je bilo :taKralym-pijci so trdno vztrajali, vendar se jim je posrečilo nabrati le 5 točk. Drugi set se je začel precej dobro. 01ympia je že vodila, ko je nenadoma sodnik izključil kapetana po gotovo prestrogem ukrepu. Naši fantje pa se niso zbali in v tretjem setu premagali Videmčane z očarljivim 15 :6. Četrti set se je začel za 01ympio zelo slabo. PAV je povedel kar s 14:0; po zelo preudarni menjavi, ki jo je izvršil trener prof. Kranner, so se 01ym-pijci nekoliko opomogli, a poraz je bil neizbežen. Ob koncu moramo povedati, da bi se tekma drugače končala, ako bi bilo moštvo popolno; odsoten je namreč bil zelo dobri Soban. V torek, 25. marca pa je 01ympia pokazala, da še nekaj velja. Če so bili igralci potrti po prejšnjih dveh tekmah, danes niso več. Premagali so eno izmed najmočnejših šesterk letošnjega prvenstva, tržaški ACEGAT. Končni rezultat 3:1 (4 : 15, 15 : 9, 15 : 11, 15 : 13) zgovor- no priča, da so 0.1ympijci dobri igralci, nekateri precej izkušeni (Černič, Antonič, Soban), drugi nekoliko manj, v vseh pa je trdna volja kljubovati tudi in zlasti močnejšim ekipam. Zadnja tekma je utrdila mesto 01ympie v končni lestvici; upamo, da bodo trdno vztrajali do konca. Čaka jih še dosti bitk, vendar smo prepričani, da nas ne bodo razočarali; zlasti še zmaga proti Acegatu nam daje mnogo upanja. Tekma je bila zanimiva že v začetku; čeprav so Tržačani zmagali prvi set, je v »plavih« vzraslo prepričanje, da ne bodo kar tako popustili. Drugi set so krepko dobili, tretjega tudi, v četrtem pa je že bila nevarnost, da bodo naši klonili; stanje je bilo zelo napeto, izenačili so na 13, a tedaj je nasprotnik zgrešil nekaj žog in sodniik je odžvižgal konec tekme. 01ympia je zmagala; fantje so poskočili od veselja. Nekateri skoraj niso mogli verjeti, a vendar: zmagali smo V preteklem postnem času so dušni pastirji s pomočjo Zveze slovenske katoliške prosvete organizirali v Gorici vrsto vzgojnih predavanj za razne stanove. Najprej je prišel prof. dr. Stefan Steiner, ki je govoril staršem in duhovnikom o vprašanju kontrole rojstev in o encikliki »Hu-rnanae vitae«, o čemer smo že poročali. Nato so prišli na vrsto mladi, in sicer doraščajoča mladina. Tej sta govorila g. Joško Benedetič, spinitual v malem semenišču v Vipavi, ki je spregovoril o mladostnikih v odnosu do svobode in avtoritete. Naslednje predavanje je za iste poslušalce imel prof. Ivan Artač z Opčin, ki je mladini prikazal probleme duhovne krize mladostnikov v današnjem času. Nova številka „Zaliva“ Izšla je nova dvojna številka revije »Zaliv«, V njej sodelujejo: Ubald Vrabec (Narodno vprašanje in delavske stranke), Marica Žagar (Ivan Cankar v Trstu), Pavel Štrajn (Josip Godina - Čopov učenec), Marko Kravos (Iz knjige o sreči), Irena Žerjal-Pučnikova (Tragedija na grobljah), Pavle Merku (Grbčeva zbirka narodnih pesmi), Alojzij Res (Pisma Bevku), A. Kos (Ob petdesetletnici Cankarjeve smrti na Slovenskem), Matija Ribič (Margina-lije k potopisu), Radoslava Premrl (Moj brat Janko-Vojko) in Boris Pahor (Naše stališče). Objavljenih je še nekaj zapiskov in dve ilustraciji iz pesniške zbirke Marijana Breclja. M. B. s 3:1. Ta zmaga je dokaz, da je 01ym-pia pri polni moči, treba je samo resnosti in navdušenja. Za Olympio so igrali: Špacapan P., Valentinčič E., Soban B., Čemic M., Cotič B., Antonič V., Pivk P. Izreči moramo pohvalo vsem, zlasti pa še izrednemu Petru Špacapanu, ki je neprestano tolkel tako bliskovito, da ga niso mogli ustaviti. V nedeljo, 30. maja je 01ympia odigrala v Trstu predzadnjo tekmo v prvem delu odbojkarskega prvenstva moške »Dx< lige. V telovadnici »1. maj« je šesterka slovenskega moštva Bor premagala Olympio z rezultatom 3:1 (15 : 7, 6 : 15, 15 : 9, 16 : 14). Tekma je bila v začetku zelo ohlapna. Qlympijci so morda podcenjevali nasprotnika in klonili v prvem setu; drugi set so Goričani bolje zaigrali in gladko od pravili Bor. V tretjem satu je bilo stanje v začetku precej izenačeno; 01ympijci pa so začeli popuščati dn z osnovnimi napakami so si zapravili set; zlasti so bili šibki v obrambi, pa tudi v napadu niso preveč izstopali. Zadnji set je bil zelo živahen; šesterki sta se borili za vsako žogo. Goričani so nekoliko popustili; Borovci so povedli na 13 : 6. Tedaj so 01ym-pijci zbrali svoje moči in izenačili na 14: 14. Vendar' so si zapravili odločilno žogo na servisu in Tržačani so z dvema točkama zaključili tekmo .in si priborili lepo zmago. Škoda, da so Olympdjoi igrali tako raztreseno in neurejeno; tekma je bila zelo važna. Goričani bd si z morebitno zmago utrdili položaj v lestvici. Moramo reči, da je šesterka iz Trsta pokazala lepo igro in da so Borovci zelo dobri v obrambi; OJympiji pa se je poznalo, da premalo trenira in da se igralci zbirajo samo za tekme. Gotovi smo, da bi z dobrim treniranjem lahko beležili boljše uspehe. Š P# Pokrajinsko tekmovanje v preskokih konja V soboto se je v goriški športni palači vršilo šolsko pokrajinsko tekmovanje v preskokih konja (orodna telovadba). Dijaki slovenskih šol so se lepo uvrstili. Drugo mesto je zasedel Komel Igor, šesto pa Kramberger Saša. Oba sta dijaka nove strokovne šole s slovenskim jezikom v Gorici. Za uspeh sta dobila spominske kolajne, ki jih je razdelil prvim šestim tekmovalcem koordinator za telesno vzgojo na šolskem skrbništvu prof. Galli. Uspeh naših šol je tem večji če upoštevamo, da je samo slovenska šola imela dva tekmovalca med prvimi šestimi. Za slovenske šole je tekmoval tudi Frandolič Darij. Oba vzgojitelja sta se dotaknila sodobnih vprašanj, ki zanimajo vsakega doraščajo-čega fanta in dekle. Naslednji teden pred oljčno nedeljo so prišli na vrsto dijaki, ki so se pripravili na prejem velikonočnih zakramentov. Tako nižje kot višješolcem je govoril g. Joško Kragelj. Ta je imel v četrtek, 27. marca zvečer tudi predavanje za odraslo mladino. Slovenski dijaki so se pridružili tudi škofijski akciji za pomoč gobavcem in gladujočim. V ta namen so pri sv. maši za velikonočno sveto obhajilo darovali svoj »novčič«. V soboto so pa v zvezi s štandreško mladino pobirali odvisne predmete (papir in cunje) po štandrežu. Podobna akcija, ki jo je izpeljala lansko leto mladina v goriškem mestu, je dala čistega izkupička 11.630.000 lir. Veliki ponedeljek se je mladina zopet zbrala, da za gobavce in gladujoče moli. V cerkvi sv. Ivana so mladi v ta namen imeli liturgično uro molitve, ki se je zaključila z blagoslovom z Najsvetejšim. ★ ★ MARIJINA DRUŽBA v ul. Risorta v Trstu in Marijina legija pri Novem sv. Antonu v Trstu želita vsem svojim članicam milosti polno veliko noč 1969. ★ SLOVENSKE SKAVTINJE V TRSTU pozdravljajo vse rojake za letošnjo veliko noč, želeč jim globoko doživete praznike. ★ ZVEZA SLOV. KAT. PROSVETE V GORICI želi vsem članom društev in pevskih zborov veselo veliko noč. T RADIO A TRST A Spored od 6. do 12. aprila 1969 Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14 15, 17.15 (samo ob delavnikih). 20.15 in 23.15 Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob de lavnikih). Šport: (dnevno) ob 20.00 uri. Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.45 Spomladanski zvoki. 11.15 Oddaja za najmlajše: Marija Peterlin: »Višarskii zvonovi«, dramatizirana zgodba. 12.00 Slovenske velikonočne pesmi. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 in 13.30 Glasba po željah. 15.30 Mahnič: »Izlet na Vogel«. Radijska pripoved. 16.20 Revija orkestrov. 17.10 Valdambrinijev jazzovski oktet. 18.00 Miniaturni koncert. 18.30 A. P. Cehov: »študent«, velikonočna zgodba. 18.45 Operetne melodije. 19.15 Sedem dnii v svetu. 20.30 Iz slovenske folklore: Reharjeva: »H žjegni nesejo«. Ponedeljek: 8.30 V prazničnem tonu. 9.30 Bergmanove skladbe. 10.00 Bednarik: »Na velikonočni ponedeljek v Landarski jami«. 10.45 Koncert mladinskega zbora dz Maribora. 11.15 Tončka Curk: »Vrbova piščalka«, mladinska rad. igra. 11.55 Glasba iz Disneyevih filmov. 12-10 Kalanova: »Pomenek s poslušavkami«. 12.20 in 13.30 Glasba po željah. 15.30 Goldoni: »Grobja-jani«, veseloigra v treh dejanjih. 18.45 Lesjakov ansambel. 19.00 Živa Gruden: »Vstajenje in pomlad v slovenski ljudski pesmi«. 19.30 Prijetne melodije. 21.25 Znane melodije. Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.00 Iz slovenske folklore: Reharjeva: »H žjegni nesejo«. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Tržaški mandolinski ansambel. 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas. 19.10 M. Bambič: Moja srečanja z umetniki (8) »Cesare Sofianopulo«. 19.45 Zbor »Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela. 20.35 Puccini: »Dekle z zlatega zapada«, opera v treh dejanjih. Sreda: 11.40 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na radiu Trst. 18.30 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol. 18.50 Iz potne torbe Milka Mati-četovega. 19.10 Lupine: »Higiena in zdravje«. 19.15 Priljubljene melodije. 20.35 Simfonični koncert. Vodi Zeller. Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Razkuštrane pesmi. 17.35 Moj prosti čas. 17.55 Kako in zakaj. 19.20 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. 19.50 Traličeva dalmatinska skupina. 20.35 Feuillet: »Zgodba o mladem ubožcu«, drama v petih dejanjih. Šček: Zvonovi v praznik. Petek: 11.40 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol. 12.10 Lokar: »Blagoznanstvo za domačo rabo«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni mojstri. 17.55 Slovenščina za Slovence. 18.30 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol. lj.50 Komorni koncert. Zagrebški kvartet. 19.45 »Beri, beri rožmarin zeleni«. 20.50 Koncert operne glasbe. Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 13.30 Glasba po željah. 16.45 B. Magajna: »Gornje mesto«, dramatizirana povest. Šesti in zadnji del. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.30 Za mlade poslušavce: Od šolskega nastopa do koncerta. 17.45 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. 18.00 Moj prosti čas. 18.30 Akademska folklorna skupina »F. Marolt« iz Ljubljane. 19.10 »Družinski obzornik«. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Lovrečič: »Naša gospa«. 21.30 Vabilo na ples. 22.30 Zabavna glasba. ★ ITALIJANSKA TELEVIZIJA Spored od 6. do 12. aprila 1969 Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša :iz bazilike sv. Petra. Na koncu papežev blagoslov mestu in svetu ob priliki praznika velike noči. 21.00 Apostolska dela - R. Rosselini. — Drugi: 17.00 Koncert. 22.00 Vikingi. Ponedeljek: Prvi: 1.00 Predsednikovi obiski, film. — Drugi: 22.15 Simf. koncert. Torek: Prvi: 21.00 Proces v Veroni. — Drugi: 21.15 Dokumentarij. Sreda: Prvii: 21.00 Zgubljeni mir. — Drugi: 21.15 Poveljnik, film. Četrtek: Prvi: 21.00 Proces v Veroni, drugi del. 22.00 Jesen dolgolasca. — Drugi: 21.15 Kaj bomo igrali? Petek: Prvi: 21.00 TV 7 . 22.00 Prgišče zemlje. — Drugi: 21.15 Naj večja riba, prvu del. Sobota: Prvi: 21.00 Dvojni par. 22.15 En obraz in ena zgodba. — Drugi: 21.15 Lik režiserja Ingmarja Bergmana. 22.15 Zaročenca, PASTIRČEK št. Letos je velika noč na začetku aprila. Naravno zato, da je tudi aprilska številka mladinskega lista »Pastirček« posvečena v glavnem praznikom Gospodovega trpljenja in vstajenja. Na prvi strani je objavljena pesem Ljubke Šorli »Gospod je vstal«. Tončka Curk poroča o predstavi o Kristusovem trpljenju v trgu Kirschlag v Avstriji, Jožica Peric pa prispeva zgodbo o »Čudoviti roži«, ki se konča z Jezusovim vstajenjem. Duhovno bogat je »Moj križev pot«, ki ga je sestavila Darina Konc. Ista opiše tudi svoj obisk v kraju žalostnega spomina v Auschwitzu, ki se po poljsko imenuje Oswiecim. Jože predstavi svetnika meseca sv. An-zelma (21. aprila), Branko govori o »zlatem dečku«, italijanskem nogometašu G. Riveri, Ivo Jevnikar razčleni skavtsko obljubo in Baloo razmišlja o zvestobi Bogu in domovini. Boris, Marko in Jasna modrujejo o filmski krizi, Marijan Jevnikar pa opiše zadnje jadrnice ter se ustavi pri pomembnih potniških ladjah zadnjih desetletij. Veliko je število dopisov; med njimi se odlikuje prvo počitniško pismo Kopačevega Srečka. Pesem, ki jo bomo to pot zapeli s »Pastirčkom«, je pa »Vem za pot« od Alfreda Fluryja. -jk ★ ★ VZGOJNA ZAVODA ALOJZIJEVIŠCE IN ZAVOD SV. DRUŽINE V GORICI želita vsem svojim dobrotnikom, gojencem in njih staršem milosti polne velikonočne praznike. Nabirka za katol. tisk v nedeljo 2. februarja 1969 na Goriškem Lir Devin 10.000 Doberdob 30.000 Mernik 10.000 Mavhinje 13.500 Nabrežina 22.000 Jazbine 4.000 Jamlje 4.300 Placuta 11.000 Pevma 10.500 Podgora 20.000 Rupa - Peč 52.000 Stolnica 90.000 Sv. Ivan 76.000 Sv. Ignacij 57.200 Sovodnje 25.000 Sestre čudodelne svetinje 21.100 štandrež 31.000 števerjan 40.000 Štmaver 4.550 šempodaj 17.000 Zavod sv. Družine 10.000 Zgonik 7.500 OBVESTILA Na veliki petek ob 20.45 bo goriška mladina organizirala križev pot iz stolne cerkve na Grad. Ob zaključku bo govoril goriški nadškof msgr. Cocolin. Iskreno vabimo vso goriško mladino, da se te lepe pobožnosti udeleži po možnosti s svečami ali baklami. Predsedništvo ministrskega sveta — osrednji zavod za statistiko — je razpisalo natečaj za tri študijske podpore za diplomirance iz ekonomije in statistike. Podpora velja za deset mesecev. Starost do 28 let. Rok za predložitev prošenj zapade 9. aprila 1969. Uradni list štev. 58 z dne 4. marca 1969. Ministrstvo za trgovino s tujino je razpisalo natečaj za dodelitev 25 podpor za trgovinsko prakticiranje v tujini. Starost 21 do 35 let. Zahteva se diploma višje srednje šole. Zapadlost 26. junija 1969. Uradni list štev. 79 z dne 27. marca 1969. Prometno ministrstvo je razpisalo natečaj za 8 mest 'inšpektorja pri državnih železnicah. Pravico do natečaja imajo diplomiranci v ekonomiji ali v njeh sorodnih strokah. Prošnje je treba predložiti do 26. aprila 1969. Uradni list štev. 79 z dne 27. marca 1969. ★ VZGOJNI ZAVOD MARIJAN IŠČE NA OPČINAH, njegovo vodstvo in zavodski gojenci želijo vsem dobrotnikom in prijateljem vesele praznike vstajenja Gospodovega. DAROVI : Za Katoliški glas: Slovensko katoliško prosvetno društvo »M. Filej« v spomin pokojne mame tajnika društva g. Jožeta Juraka 10.000 lir. Za Alojzijevišče: N. N. namesto cvetja na grob mame g. Juraka 2.500 lir. Za Zavod sv. Družine: Družina prof. Makuc 5.000; Z. M. 3.000; družina Prinčič iz Tržiča ob drugi obletnici mamine smrti 3.000 Mr. Za župnijski dom v števerjanu: č. g. Janez Eržen 10.000; č. g. Stanko Premrl 10.000; Marjan Mužina 5.000; N. N. iz Gorice 50.000; N. N. 100.000; Herman Srebrnič 10.000; N. N. 10.000; N. N. 15.000; N. N. 5.000; Gizela Komjanc v spomin pok. Dionizije Stanič 2.000; družina Maraž, Klanec 15, 30.000 lir. Za Marijin dom v Trstu, ul. Risorta so v marcu darovali: Ličen Francka 5.000 lir, pok. Kasič Ivanka 250.000 lir, Delost F. 5.000 lir, N. N. 10.000 Ur in 5.000 dinarjev, Omahen Ivanka 5.000 Ur, Novak Marija 2.000 lir, družbenica Ražen Marija 20.000 lir, N. N. 10.000 lir, Bone Majda 5.000 lir, C. R. 50.000 Mr, v počastitev spomina pokojne Rezke Mlekuš P. V. 10.000 lir, Sirk Amalija 6.000 Ur, šemec Jožefa 3.000 lir, Šinigoj Antonija 2.000 lir, G. R. 2.000 lir, Jerini Marija 3.000 lir, nabirka družbe 100.000 lir. Za svetoivanski Marijin dom v Trstu: N. N. v počastitev spomina pok. Gilde Slavec 10.000; namesto cvetja na grob pok. botra Alojzija Zupančič Marta in družina Kocjančič 2.000; Slavec Ivan namesto cvetja na grob pok. Alojzija Zupančiča 10.000; namesto cvetja na grob pok. dr. Alojzija Dolharja daruje Pini Kocijančič 2.000. (Skupna zbirka Lir 161.385); prof. Marica Zupančič ob očetovi smrti 10.000 lir. Za Marijin dom v Rojanu: Prof. Marica Zupančič ob očetovi smrti 10.000 lir. Za Marijanišče: N. N. iz Trsta mesečni prispevek 1.000 lir. Za Slomškov dom v Bazovici: Ema Grgič 5.000, v počastitev Jožeta Grgič iz Pa-drič 1.000, N. N. 1.000, Karlo Kalc 1.000, Zofija Križmančič 1.000, v počastitev Marije Grgič in pok. Avguština Grgič 2.000, v počastitev Justa Gojča 1.500, Marija Obersnel 5.000, N. N. 4.000, S. P. od Sv. Ivana 2.000, Milan Leban 1.000, Bazovica 209 1.000, Sferco 1.400, namesto cvetja Idi Ferluga Kralj 5.000, prof. Guido Antoni 5.000, dr. Erman Pertl 2.000, ob krstu Kristine Stopar 6.000, ob krstu Marka Komar 4.000, N. N. 500 -lir. Za Slovenik v Rimu: Neimenovana iz Pevme pri soškem mostu 40.000 lir. Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj! Kino dvorana Bazovica vabi za veliko noč na izredno lepo filmsko predstavo MY FAIR LADY Glasbena komedija po knjigii Bernarda Shavva, polna humorja, satire, zgrajena in podana z vso eleganco v čudovitih barvah, prizorih dn nošah. Tri ure odlične zabave. Začetek ob 17". Visokošolec nudi vso potrebno šolsko pomoč srednješolcem v naslednjih predmetih; angleščina, italijanščina in latinščina. Naslov na upravi lista. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 896 davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik : msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob tragični izgubi našega dragega dr. ALOJZA DOLHARJA Posebej se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in vsem, ki ,so na kakršen koli način počastili njegov spomin. žalujoča družina Dolhar Trbiž, Trst, Gorica, Kranj, Zl. marca 1969 iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiNiiiiiiii Vzgojni večeri v Gorici