DOMOVINA AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 84 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 9, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Angleži potapljajo nemške ladje Hitler je udaril na Dansko in Norveško Nemci so izgubili tri tovorne ladje, eno podmornico,' eno vojaško transportno ladjo in 150 mornarjev. Oslo, Norveška, 8. apr. — Angleška bojna mornarica je prizadela Nemcem danes težke izgube v bližini norveške obale, ko je potopila tri nemške tovorne ladje, eno podmornico in eno transportno ladjo. Kar se jih je rešilo iz potopljenih ladij so se izkrcali na Norveškem. Ena izmed potopljenih nemških ladij je bila transportna ladja Rio De Janeiro, ki je vozila več sto vojakov, konj in razne vojne potrebščine. Ladjo je potopila angleška podmornica. Poročila zatrjujejo, da je utonilo več kot 150 nemških mornarjev. Več trupePje morje že naplavilo na norveško obrežje. Dozdaj se še ni ugotovilo, če so Angleži napadli nemške ladje v norveških nevtralnih vodah. Transportna ladja Rio De Janeiro se ni ustavila na povelje angleške mornarice, nakar je ta spustila vanjo torpede. Ribiči pripovedujejo, da so videli -osebe v vojaških uniformah skakati s torpedirane ladje v morje, zato sodijo, da je vozila ladja voja- ,, i stvo. Nek norveški rušilec je pobral iz morja 99 Nemcev z ladje Rio, nek drug rušilec jih je pripejal v Lillesand 44 in 19 mrtvih. Na ladji je bilo 90 konj, ki so vsi poginili v morju. Mine ob norveškem obrežju London, 8. apr. — Angleži in Francozi so položili mine na treh krajih v norveških vodah, to je znotraj treh milj od obrežja. Obenem sta zaveznika obvestila Norveško, da bosta položila nove mine, če bodo te pobrali iz morja, če hoče priti Nemčija pobirat te mine, bo zaveznike to "zelo veselilo," pravijo. Mine so položile angleške in fmncoake ladje danes ponoči. Vzelo jih je komaj eno uro vse delo. Ko je napočil dan, je bilo delo gotovo. Norveški poslanik se je takoj zglasil pri angleškem zunanjem ministru in položil protest radi tega. Ob petih zjutraj so pa angleški in francoski radiji oznanjali svetu svarilo, da so bile položene mine in da bodo angleške in francoske ladje na licu mesta 48 ur, da bodo varovale nevtralne ladje. Takoj je bila ustavljena vsa plovba ob norveškem obrežju. Kot izjavljata zaveznika, so bile položene mine v norveške vode radi tega ,da se bo prisililo nemške Ladje iz teh voda na prosto morje, kjer čakajo nanje za vezniške • bojne ladje. Nemčija je vozila rudo iz Norveške v nevtralnih vodah, kamor zavezniške ladje niso smele1. Zato sta si zdaj zaveznika vzela isto pravico in položila mine 'prav v norveške vode. če ima Nemčija pravico rabiti te vode, jo imajo tudi zavezniki, trdijo slednji. * Oslo, 8. apr. — Norveška via* d:'. ,io p.oslalfl .prptest .Angliji in zahtevala, da takoj pobere iz morja mine, ki so jih položili ob nbrveškem obrežju ter da se morajo Angleži takoj umakniti od norveškega obrežja. To polaganje min od strani zaveznikov je označila Norveška kot najtežji prestopek nevtralnosti v tej vojni. Protest je bil poslan potem, ko se je norveški kabinet posvetoval tri ure v tajni seji. Ko so Norvežani zvedeli, da so Angleži in Francozi položili mine tik njih obrežja ponoči, je za-šumelo po vsej deželi. Med pa-roplovnimi družbami je nastala velika zmeda. Ljudje ugibjeljo, kaj bo nastalo iz tega in kakšne korake bo podvzela vlada vzpri-čo te kršitve njih nevtralnosti. Jugoslavija in Italija bosta morda zaprli Jadransko morje Rim, 8. apr. — Iz zanesljivih virov se poroča, da imata jugoslovanska in italijanska vlada namen zapreti Jadransko morje bojnim ladjam vseh tujezemskih držav. Italija, Jugoslavija in italijanska Albanija obvladujejo obrežje v Jadranu, zato dohod v Jadransko morje lahko zapro, če hočejo. Italija bi ga sicer lahko sama zaprla, toda vsled prijateljskih odnošajev z Jugoslavijo tega koraka ne bo storila, ne da bi se prej posvetovala z Belgradom. Če b i "/..ali j p. zaprla Jadransko morje, bi to storila med Otranto in Albanijo, kjer je morje komaj 40 milj široko. Italija ima na cbeh straneh močne topove, ki obvladujejo ožino, da ne more nobena ladja skozi, če Italija tega ne dovoli. * Belgrad, 8. apr. —r Nemški parnik Ankara, ki je naložil boksit v Dubrovniku ,je nenadoma potegnil sidro in odplul proti Trstu, kamor je srečno dospel. Anglija je grozila, da bo poslala v Jadransko morje svoje bojne ladje, da bodo zajele nemško ladjo, toda nobene angleške bojne ladje ni bilo videti. Nemko l^.djo je krmaril iz jugoslovanskih nevtralnih voda jugoslovanski krmar. KDOR IMA HUDO VEST Los Angeles. — Mrs. Florence Arrington je poslala mestu ček za $24 in v priloženem pismu povedala, da je to vsoto dolžna mestu, šest let je imela namreč psa, ne da bi zanj kupila pasjo licenco. Zdaj jo je pa začela vest tako peči, da ne more več prestajati. V Washington! Danes zjutraj ob štirih so se odpeljale izletnice Slovenske ženske zveze s tremi busi proti Washingtonu. Vse so bile žida-ne volje, čeprav se je vreme nekam kislo držalo. Zadušnica V četrtek, 11. aprila, se bo brala v cerkvi sv. Vida ob osmih sv. maša za pokojnim Frank Korelec. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Carlinville, 111. — Louis Par-kel in njegova žena, sta bila dvakrat v enem tednu pozvana v Frontenac, Kans., k pogrebu. Dne 19. marca je tamkaj umrl John Tratar, dne 27. marca je pa umrla Tratarjeva žena Frances, sestra Parkljeve žene. Po-kojnica je bila stara 54 let in rojena v Zagradu pri šmarjeti v krškem okraju. Springfield, 111. — Tu je 27. marca umrla naglo za krvoto-kcm na možganih Terezija Ki-rar, stara 65 let in doma iz Za-grada pri Smarjeti, okraj Krško. Mineral, Kans. — Dne 21. marca se je tukaj v garaži obesila rojakinja Frances Testen, stara 62 let. Bila je žena Mika Testena, ki je bil lani obsojen v zapor zaradi pridelavanja in raz-pečavanja neke narkotične rastline in zaradi te sramote je veliko trpela ter končno odšla v smrt. Mike Testen je še vedno v zaporu. V Ameriki je bila 38 let in pred leti je bivala v Yalu. Zapušča drugega moža, sina Jos. Mohor i ča iz prvega zakona in štiri hčere: Mary Zvelič v Arca-diji, Kan^., Josephine.Lenassi v Mulberryju, Kans,, Adelo Be-gandio v Pittsburgu, Kans., in Mary Runjan v Jefferson City-ju, Mo. Bishop, Pa. — Dne 27. marca se je pri delu v premogovniku smrtno ponesrečil Anton Vrček, star 48 let in rojen v Prečni pri Novem mestu. Podsula ga je plast kamenja, ki se je utrgala s stropa. Ko so ga odkopali in odpeljali v bolnišnico v Pittsburg-hu, je tamkaj umrl po nekaj urah. Zapušča družino. Universal, Pa. — Dne 23. marca je tu umrl Frank Rihtar-šič, star 68 let in doma iz Stare Oselice nad škofjo Loko. V Ameriki je bival čez 40 let in tu! zapušča ženo, tri sinove, hčer im brata. — Mary Rahne iz Her-1 minieja, Pa., je prejela žalostno vest ,da je 18. januarja t. 1. vi Voklah pri Kranju umrl njen' oče Luka Gabe v visoki starostil 85' let. V Ameriki zapušča sina' in hčer, v starem kraju pa tri omožene hčere. Nemške čete zasedle Copenhagen Norveški radio je sporočil narodu, da so se nemške čete izkrcale na južnem obrežju Norveške. — Hitlerjeve čete so vkorakale v glavno mesto Danske, Copenhagen in ga zavzele brez boja. HITLERJEV NAMENU NAJBRŽE ZASESTI VSO SKANDINAVIJO Copenhagen, 9. aprila. — Nemške mehanizirane čete so z bliskovito naglico udarile v sosedno Dansko in zasedle glavno mesta Copenhagen. Na sedmih mestih, po suhem in po morju so zasedle deželo brez vsakega odpora. Prve nemške čete so prekoračile dansko mejo pri Aaben-raa, v južni Jutlandiji, ob 4:30 zjutraj (10:30 zvečer v ponde-Ijek). Ob 5:30 so bile prve čete že v glavnem mestu Copenha-genu. Nemške bojne ladje so iz-krcavale vojaštvo ob vsem danskem obrežju. Tako je ta mala nevtralna deželica, ki šteje komaj 3,800,000 prebivalcev postala plen nemške' brutalnosti. Nemški vpad je prišel tako nepričakovano, da se danski narod niti zavedel ni, kaj j se godi okrog njega. ■'I: Washington, D. C., 9. aprila.! —- Mi*s. J. Borden- Harriman, ameriška poslanka za Norveško,' je obvestila danes državni odde-1 lek vlade, da je Norveška uradno stopila v vojno z Nemčijo. Pred j pristanišče Oslo so prišle štiri nemške bojne ladje, »a katere je, začela norveška obrežna baterija streljati. Norveški poslanik za Zed. države je rekel, da ni dobil od svoje vlade še uradnega poročila o vojnem stanju med Norveško in Nemčijo. * Stockholm, 9. apr. — Danes zjutraj ,še v mraku, so hotele •--—_< štiri nemške bojne ladje zapeljati v pristanišče Oslo, toda so jim to zabranile obrežne baterije. Toda radio iz glavnega mesta Norveške, Oslo, je danes zjutraj javljal, da so se nemške čete izkrcale na obrežju južne Norveške. London, 9. aprila.. — Sunek Nemčije v Dansko in Norveško znači, da namerava Nemčija zasesti vso Skandinavijo. Najprej bo zasedla Dansko in potem še Norveško. Zatem pa pride naj-brže na vrsto Švedska. To je bil vsekakor odgovor Hitlerja na akcijo zaveznikov, ki so položili mine ob norvekem obrežju, da preprečijo dovoz rude iz Norveške. Očividno > je udaril Hitler v Dansko kot je svoje čase v Poljsko. Samo s to razliko, da se Danska n\ nič iipiraUv Najbrže je Hitler prej posvaril dansko vlado, radi česar se je ta udala brez fcioja, boječ se enake usode, kot je doletela Poljsko. Tako se je zdaj odprla nova bojna fronta v Skandinaviji, katero so si želeli zavezniki zadnjih par tednov. Zdaj je še. vprašanje, če se bosta švedska in Norveška uprli nemški invaziji. Za enkrat se ne more še vedeti, kaj bosta storili skandinavski deželi. Toda če bo zgrabila f.vedska za orožje, bo planila po nji najbrže Rusija in to preko Finske. ODLIČEN DEMOKRAT KANDIDIRA V 22. OKRAJU ZA NOMINACIJO KONGRESNIKA / Diktatorji imajo na piki Jugoslavijo Radi davkov morate čakati i Francija je naročila 145 'Okrajni blagajnik-Boyle na znanja, da ne bo poslal davčnih računov prej,' dokler se ne bo ugotovilo, če je bila davčna levy odobrena od volivcev pli ne. Tega se ne bo vedelo, dokler ne bo končno ponovno štetje v nekaterih precinktih, kot to zahteva zveza lastnikov apartment hiš. Demokratska seja Sldvenski demokratski klub iz Euclida ima nocoj zvečer ob 7:30 važno sejo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Vsi člani so prošeni, da so gotovo navzoči. New York. — Pozornost diktatorjev se je naenkrat obrnila od Romunije na Jugoslavijo. Vzrok bo menda to, da je Jugoslavija najmočnejša država, ki bi lahko dala svoji sosedi Romuniji izdatno pomoč, če bi se moglo spraviti Jugoslavijo s poti, bi se tudi Romunija ne bo mogla več ustavljati Hitlerju. In z Jugoslavijo s poti, bi tudi Turr čija in Grčija izgubili močno zaveznico. • In da bi si pridobil Jugoslavijo, je Hitler ponudil kraljevsko krono regentu Pavlu, ki vodi državo, dokler ne bo polnoleten kralj Peter. Regent Pavel bi se pa moral zavezati, da se bo pridružil Nemčiji. Naciji so svetovali princu Pavlu, naj potisne v stran mladega kralja in naj sam vzame krono, a nemška armada garantira, da ne bo oporekanja ali sitnosti doma. Vedni spori med Srbi in Hrvati so prišli prav Hitlerju, ki je ponudil regentu Pavlu in Srbom pomoč proti Hrvatom. Toda nakana je spodletela, ker je regent Pavel na strani zaveznikov. Obenem pa sovraži boljševike in sovraži tudi Nemčijo, odkar se je zvezala z Rusijo. Zato je odlo čno zavrnil Hitlerjevo ponudbo. Potem je pa šel in dal Hrvatom avtonomijo, da je pomiril duhove v državi. Ker je Hitlerju ta načrt izpod-letel, je začel drugega. Začel je podpirati nezadovoljne Hrvate, takozvane Frankovce. Toda ti so zdaj v manjšini, ker je večina Hrvatov z vlado, odkar so dobili avtonomijo. Govori se, da sta se Mussolin: in Hitler na zadnjem sestanki na prelazu Brenner razgovarja- V 22. kongresnem distriktu imajo demokrat je dva kandidata za nominacijo, in sicer Anthony Flegerja in Folsom Hay-warda. Fleger je kandidiral proti Mrs. Bolton pri izrednih volitvah in malo število glasov, ki jih je dobil, je pokazalo, da nima nobene prilike biti nomi-niran ali izvoljen. Zato se morajo demokratj e obrniti do kandidata, ki ima priliko biti izvoljen ir. ta mož je demokrat Folsom Hayward. ■ fc. Hayward se je oglasil v našem uredništvu in nam raz-ložil svojo platformo ter načrte, ki jih namerava izvojevat: agencija HOLC, ki posojuje denar na vknjižbe, znižala obrestno mero na 3%. Po načrtu, kot ga ima Mr. Hayward, bi si vsak lastnik hiše, na kateri je dolžan na prvo vknjižbo, prihranil letno na obrestih do $100. V 20 letih bi si prihranil samo na obrestih $1,200. To bi dalo pogum, da bi več družin zidalo hiše in stav-binslta industrija bi cvetela. Denar, ki bi ga lastniki hiš prihranili na obrestih, bi lahko obrnili drugam, kar bi zopet pomagalo kaki drugi industriji. Nam se zdi program,- ki ga ima Mr. Hayward, jako dober, la večinoma o tem, kako bi si razdelila Jugoslavijo. Hitler zahteva Hrvatsko z ozkim prehodom do Jadranskega morja. Italija bi pa dobila vso Dalmacijo Svoj delež bi dobili tudi Ogrska in Bolgarija. S tem bi bila Jugoslavija oslabljena in brez pomena za Romunsko, Grško ali Turško kot zaveznice. Kako je vzel Mussolini to delitev na znanje, ni znano. Toda najbrže Mussolini ne bo pustil, da bi prišel Hitler do Jadranskega morja, do Trsta. Mussolini tudi dobro ve, da bi se Jugoslavija uprla z orožjem. Hitlerjev načrt bi izzval vojno na Balkanu in Italija bi se znašla v vojni na strani Nemčije in Rusije. Mussolini je najbrže videl spretno nastavljeno past in ne bo šel vanjo, čeprav ne iz ljubezni do Jugoslovanov, pač pa h ljubezni do svoje lastne kože. v kongresu, če bo izvoljen. Predvsem ima Mr. Hayward v načrtu izvesti znižanje stroškov v stavbinski industriji. Mr. Hayward je predsednik Folsom Hayward & Co., ki se peča s tem, da daje majhna posojila, na prve vknjižbe. In kot tak ve, kaj govori, če pravi, da izdaje-jo ljudje od 25 do 30% svojih dohodkov za vzdrževanje hiš, za najemnino, za davke, obresti in za odplačevanje dolga na vknjižbe. Prvo, za kar bi se Mr. Hayward boril, če bi bil izvoljen v kongres, bi bilo, da bi bile znižane obresti na vknjižbe, kate-; re garantira vladna FHA, na 3%. Ravno tako naj bi vladna ker če hočemo, da se bo omejilo brezposelnost, je potreba v prvi vrsti pomagati stavbinski industriji. V prvi vrsti je v to potrebno, da se doseže manjše obresti na vknjižbe. NAJVEČJA ZASTAVA San Francisco. — Tukajšnji Kitajci bodo imeli poseben dan za nabiranje doneskov za odpo-moč svoji domovini. Takrat bodo tudi razobesili svojo zastavo. Ker je pa že precej zaprašena, so naprosili neko čistilno podjetje, da jim bo zastavo očistilo. Pa bo precej dela, ker zastava meri 3,375 štirjaških čevljev in tehta 300 funtov. To je največja kitajska zastava na svetu. ——ts Hvaležen dolžnik San Diego, Cal. — Alan C. McArthur je v svoji oporoki zahteval, da bo šest njegovih največjih upnikov nosilo njegovo krsto pri pogrebu. Hvaležni dolžnik je mnenja, če so ga že upniki nosili vse življenje, vaj ga pa še po smrti. —1-o- VLADA BO NAKUPILA POSUŠENO MESO Washington.—Federalna vlada namerava pokupiti posušeno svinjino potom svojih agencij v raznih državah. To meso se bo potem dajalo relifnim družinam. Vzrok nakupovanja je, ker je na trgu toliko toliko ter ga mesa, da so začele cene svinjini padati, kar hoče vladq preprečiti, da se nekoliko pomaga farmarjem. -o--i.- Thomas je socialistični kandidat za predsednika Washington, D. C. — Norman ThQmas, bivši presbiterijanski pridigar, je bil izbran na na-x-odni socialistični konvenciji kot kandidat socialistične stranke za predsednika Zed. držav. To je že njegova četrta kandidatura. Kandidat za podpredsednika je pa Maynard C. Krueger iz Chi-caga. Thomasova platforma bo, ' da se Zed. države popolnoma izolirajo od evropskega konflikta. VOJNA NA DOMAČI FRONTI Paris, — Paul Thomas je prišel na dopust s fronte. Nekega večera je obiskal svojega dekleta. Ko je slučajno pogledal skozi okno, je videl stati pred vrati svojega tekmeca. Ne bodi len, vzame iz žepa granato in poza-bivši, da nima pred seboj Nemca, je vrgel granato v tekmeca, ki je dobil težke poškodbe. Junak se bo moral pa zagovarjati na sodniji. , -o- - V "JUDEŽA" JE TREŠČILO Plymouth, N. C. — Na tiikaj-. šnjem pokopališču stoji dvanajst mogočnih dreves, katere so že davno krstili z imeni dvanajstih , apostolov. Enajst dreves lepo . rase in so zdrava, dvanajsto je i pa bolj klaverno, ker je bila vanj 11 udarila strela. To drevo je dobi-, i lo pri krstu ime "Judež." POGUMNI SLOVENKI NAD OBLAKI Miss Frances Drenik, hčerka John Drenika, razvažalca pive iz Euclid, O. ter Miss Jane Pi-sek, 1087 E. 64th St. se jutri popoldne dvigneta s clevelandske-ga zrakoplovnega pristana, da poletita z 'letalom proti jugu. Miss Drenik je diplomirana pilotka in bo vodila letalo, Miss Pisek bo pa pomagala. Prvi polet bosta napravili do Mississippi, to je okrog 2,000 milj zračne poti, iz Clevelanda. V načrtu imata še več drugih poletov od . tam. Obljubili sta, da bosta od ^ | časa do časa poročali kje sta in. kako se jima godi. Letalo bosta * vodili popolnoma sami brez vsakega drugega spremstva. To sta prvi Slovenki, ki se bosta drznili na tako dolgo vožnjo popolno-i ma sami. Vrlima Slovenkama želimo predvsem mnogo sreče, lepega vremena in da bi se srečno vrnili zopet nazaj s tega zanimive-. ga poleta. trakov pri White Motor Francoska vlada je naročila pri White Motor Co. v Clevelan-du 145 velikanskih trukov za transportacijo gazolina Naročilo je vredno $1,250,000 in mora biti izgotovljeno do 1. junija. Ta avtna družba je že prej izdelala 1,500 manjših trukov za francosko vlado, katero naročilo je znašalo $3,000,000. Izgubljen denar Na koncertu Kanarčkov v SDD na Prince Ave. se je izgubilo nekaj denarja. Kdor ga je našel je prošen, da ga prinese na 10105 Reno Ave. .......................... J BESEDA IZ MIOBA izvršujočega dela uporablja tudi stvari, ki so neobhodno potrebne za njegov življenski obstanek—živila! O da, omenjena organizacija bo pronašla ono, kar je Techno-cracija že pred let,i dokazala. To je, če bo dotična organizacija v njeni preiskavi nepristranska. Temeljiti mora samo na resničnih dejstvih. Pogojev je dovolj! Dvomljivo pa je, da bo kaj sličnega. Največkrat je, da se pojavi slična organizacija, katere geslo je nepristranost, a po malem razvoju se prične politika. Nastanejo stolčki—in za one se je treba prvič prikup-ljati, drugič pa svojega bližnjega "brata" izpodriniti; četudi je treba uporabiti nizkoten neolikan način. Na zmožnost osebe se ne ozira; komur bolj gladko teče govorica, oni je navadno "podpiran" in izvoljen. Čemu bi se otepali še dalje resnice in brez ovinkov iskali vzrokov tam, kjer jih sploh ni? Pošteno in pravično je, da se enkrat za vselej zbudimo in pričnemo rabiti zavest v oni obliki, s katero smo nadarjeni vsak zase. Ko bomo to upoštevali in uporabljali, potem šele bomo storili delo, ki nam je odločeno ea časa našega življenja. Storili bomo dobro sebi in bližnjemu. Dajmo zamenjati zavist s zavestjo, šele potem bomo v resnici ono, kar se danes premalo zavedamo—ljudje.! Gradimo temelje prave človeške družbe na resnici in človeški potrebi, ne pa na hlimbi in praznih obljubah! Frank E. Lunka. -o- Lepo priznanja begunjski fari r Davey prihaja nazaj j --!_ L Toliko še nismo imeli v državi Ohio demokratkih kan-L idatov za governerja kot jih je letos. Republikanci imajo v L em oziru srečno (ali pa pamet), da imajo samo enega kan- j liata in to je sedanji governeu Bricker. Med sedmimi demokratskimi kandidati, med katerimi L iodo odločevali državljani pri primarnih volitvah, ima po , lašem mnenju največ prilike bivši governer Martin L. Da- , 'ey. Vsa opozicija, ki jo bodo vodili proti njemu časopisi, bo h lajbrže brez uspeha, ker Davey ima za seboj močno organi- , :acijo in pa, kar šteje največ, on ima za seboj farmarje. Da L e ameriško časopisje proti njemu je največ vzrok ta, ker ; Oavey ni hotel biti punca iz cunj, katero bi časopisni sindi-cati pestovali po svoji mili volji. Dokazan fakt je, da je bilo nekaj vplivnih časopisnih sindikatov proti njemu samo radi tega, ker niso dobili milijone dolarjev v obliki oglasov od državnega oddelka za žganje. V zadnjih primarnih volitvah je Davey zmagal v državi, a je dal okraj Cuyahoga tako večino (okrog 70,000 glasov) protikandidatu Sawyerju, da je bila Daveyeva večina v ostali državi pobita in izgubil je za kakih 30,000 glasov. Časopisje je bilo, kot rečeno, proti Daveyu, ker ga ni maralo, ne kot governerja, ampak iz raznih drugih, največ osebnih vzrokov. Naj je napravil karkoli, nobena stvar jim ni bila všeč. In če je napravil kaj dobrega, so časopisi enostavno zamolčali, toliko bolj pa razkričali njegove napake :n pogreške. Pa tudi, če bi bil Davey kot governer še tako slab, bi bilo čudno, da ne bi bil storil kake dobre in koristne stvari. Toda kdor je bral samo časopisje, ki je bilo proti Da-v-eyu, ni o njegovih dobrih lastnostih vedel nič. Tisti državljan pa, ki je zasledoval njegovo delo, je vedel in videl Da-veyevo delo v drugi luči. Da si ogledamo nekatere stvari, ki jih je Davey za državo Ohio storil kot governer. Kot governer je Davey vetiral za $15,000,000, ki jih je postavodaja odobrila za izdatke. S tem je Davey omogočil, da se je državni proračuij balanciral in da ni bilo potreba razpisati kake nove davkfe. S tem, da ni hotel podpisati teh $15,000,000 izdatkov, je prihranil davkoplačevalcem ta denar. Še nikdar ni kak governer držaVe Ohio vetiral toliko denarja od državnega proračuna, ali če hočemo reči bolj natančno, vsi governerji skupaj pred njim niso črtali take vsote iz državnega proračuna. Pri vsem tem je pa Davey kot governer balanciral državni proračun, to se pravi, da država ni imela več stroškov kot dohodkov. Pa ne samo to, ampak je imela državna blagajna pod Daveyem vsako leto še lepe milijone čistega preostanka. O Daveyu kot governerju se lahko reče, da je bil edini governer države Ohio, ki je poskusil odpraviti kake davke in jih tudi je. Državljani so navajeni, da jim državna administracija naloži kake nove davke, ne pa da jih odpravlja. Treba je že dobre administracije, da si upa odpraviti kake davke in dati ljudem nazaj denar, pa kljub temu imeti dovolj denarja za upravo države. Davey je za časa njegovega uradovanja odpravil prodajni davek na živila. S tem je Drihranil ljudem v državi Ohio kakih $12,000,000 na leto.' Pa nfe samo to. Davey je prihranil ljudem z znižano avtno licenco okroglo $2,000,000 na leto. Dalje je Davey prihranil farmarjem okrog $1,000,-000 na leto s tem, da jim je znižal licenco na truke. Poleg tega je dal še lastnikom avtov to ugodnost, da lahko vozijo, od 1. januarja do 1. aprila pod staro licenco. S tem je dal governer Davey za časa štirih let njegove administracije ohijskim prebivalcem kakih $40,000,000, kar je omogočil z zmanjšanimi davki. To je bilo samo za časa njegove administracije. Toda če se k temu prišteje še lfeto 1939 in 1940, ko imajo4judje benefit od teh znižanih davkov, se lahko reče, da je Davey prihranil ljudem do $72,000,000, kar bodo imeli ljudje faktično v svojih žepih in ne država v svoji blagajni. In to ni trditev tja v en dan, ampak so številke na razpolago, ki jim ne more noben nasprotnik oporekati. Davey ne potrebuje urada kot governer, da bi s tem živel. On ima lepe dohodke s svojo drevesnico v Kent, O., katero upravlja že 34 let. Toda, kot pravi sam, njega veseli politično življenje, v katerem si je pridobil mnogo prijateljev. Tudi zato bi bil izvoljen rad governerjem ponovno, kot pravi, da bi izvršil za državo še mnogo koristnih stvari, ki jih ima v načrtu. Eden izmed teh načrtov je, kot zatrjuje sam, da bo odpravil prodajni davek. Nekateri trdijo, predvsem nasprotno časopisje, da bo to nemogoče, če ne bo hotel razpisati kake druge nove davke. Toda ničesar ni nemogočega. Milijone, ki se dobijo zdaj z prodajnim davkom, se lahko prihrani drugje, če se hoče, pa ne bo uprava prav nič trpela. Če je z odpravo prodajnega davka lahko prihranil ljudem $12,000,000 na leto in ni državna blagajna nič trpela, bo lahko odpravil ves prodajni davek. Treba bo samo nepotrebne izdatke pristriči, pa bo šlo. Vse v enem tednu iz I __di tr Dopisi v tem listu so nekako ^ zrcalo našega vsakdanjega družabnega življenja. Njih vsebi- ^ la se povečini nanaša na razne ^ prireditve v naših številnih do-movih ali javnih shajališčih. . Največ je seveda sličnih vabil ^ za, plese, katerih popularnost ' je menda še vedno v ospredju ^ našega družabnega življenja. , Poleg priljubljene godbe, se g malokdaj pozabi omeniti tudi ^ prominenten prostor, kjer se servira utehe za "želodce" in ^ kjer se publika poslužuje z uži- £ vanjem tekočin, katerih posle- . dice so precej različnega zna- ^ čaja. t Zadnji teden pa je list Ame- ^ riška Domovina objavil vsebino ( dopisov v obliki vabil in sporo-jčil ter je bila vključena tudi za- ^ j hvala gotovega mladinskega zbora. Med drugimi je bilo se- ^ veda vključeno tudi poročilo o kulturni prireditvi dveh zborov, . mladinskega in že desetletja j obstoječega pevskega zbora. In oba slednja opisa sta bila od ene in iste osebe, ki se čestokrat pojavi v listih z raznimi opisi točasnih prireditev. Čitali smo tudi mnenje stalnega dopisovalca v tem listu, ki obsoja ali celo jamra nad sedanjim potekom ali mišljenjem ljudskih mas glede političnih priprav in sedanjega položaja. Dopisnik je večkrat v nasprot-stvu sam s sabo. Namreč ne- 1 davno smo čitali njegov dopis, : v katerem je hvalisal sedanjo ■ demokratsko vlado. In pred - nekaj tedni je pa kazal obširne - napake naše mestne vlade, kateri načel ju je republikanski župan. Možak se pač najbolj sam " sebi dopade. Dvomim, če prečita druge liste, ali pa celo do- 2 pise njegovih sovrstnikov v tem , listu. Omenjati in priporočati 11 stare navade, je vendar nesmi-l selno. Saj vendar živimo v novi - dobi. Cemu bi naj posegali de-D setletja ali več v preteklost, ki - je itak za nami? čitali smo dopis ali sporočilo od stalnega dopisovalca vseh vseh vrst pojavov iz našega slo-vensko-rodoljubnega gibanja. Dotični dopisnik nam je namreč sporočil o njegovem najnovejšem sodelovanju, o organizaciji, katere namen je slediti, kako se troši ljudski denar, katerega "ponižno" davkoplačevalci doprinašajo vladnim krogom. Prav je, če se bo dotična organizacija v resnici zavzela za splošen ljudski blagor. Največkrat se pojavijo slične organizacije od oseb, katerih stremljenje sloni na osebni koristi. Navadno so politikarji, ki nameravajo izpodriniti sedanje iz njih mesta in se sami udobno vsedljati na njih mesto. Tako je pač demokratično—lomiti ali celo dejansko daviti svojega bližnjega! Kako dolgo bo omenjena organizacija obstojala, ne pomeni nič. Bolj važno pa je, kakšen bo izid njenega preiskovanja. Nepobito dejstvo je, da se v današnjih dneh brezposelnosti mnogo potrebuje za vzdrževanje številnih trum, ki nimajo potrebnih sredstev. Vzrok njih nezaposlenosti je pa v prvi vrsti vporaba strojev in spo-polnjevanje tehnike. Vedeti moramo to, kjer je v rabi stroj, tam ni treba delavnih rok. In stroj nima istih potreb za obstoj in vzdrževanje, kakor ima človeško bitje. Stroj izdeluje potrebščine, uporablja pa jih ne, ker je mrtva stvar. In če delavec ni zaposlen, potem tudi nima potrebnega sredstva—denarja, katerega se sedanje čase potrebuje za nabavo živ-ljenskih potrebščin. Torej je velikanska razlika med strojem in človekom! Stroj dela, a ne potrebuje človeku enakih sredstev za obstoj; človek pa, poleg Čeprav je fara Begunje nad Cerknico razmeroma majhna, saj šteje le okrog 1300 duš, se vendar lahko ponašajo družine, ki tam žive v trdem delu in v hudi borbi z nehvaležno kraško zemljo, z velikim številom otrok. Najbolj nevarna in tudi najbolj žalostna bolezen modernega časa še ni zašla v te kraje in družinski očetje in matere gledajo, kako se jim množi družina in v zaupanju na božjo pomoč vzgajajo svoje otroke, ne da bi se ba: !i, da jih ne bo mogoče spraviti do kruha. Tako živi v tej fari 23 družin, od katerhi ima vsaka nad 11 živih otrok. Zato tudi župan in član banskega sveta za logaški okraj Jakob Kranj c ni hotel zaostati za svojimi občani. Njegova vrla in pridna žena Angela je pohitela, pa mu je pred nedavnim časom povila zdrava dvojčka — devetega in desetega otroka. G. ban dr. Marko Natlačen je prav zaradi tega, da bi dal priznanje vsem tistim družinam, ki se ne boje otrok, prevzel botrstvo nad dvojčkoma in je v nedeljo 25. februarja ob 4. popoldne v farni cerkvi v Begunjah osebno botroval otrokoma. ČV g. župnik Viktor Turk je opravil v farni cerkvi in ob krstnem kamnu krstni obred ob na: vzočnosti botre škerlj Terezije in babice Antonije Rode. G. ban dr. Marko Natlačen pa je držal malčke, ki sta dobila pri krsti ime Mirko in Antonija. Bila sta namreč fantek in punčka, kaj ljubek parček in sta tudi med krstom sicer po svoje, a ko-rajžno. prepevala. Zanimivo je, da ima župan sedaj pet sinov in pet hčera in da je njegov najstarejši otrok dvanajstletni sinko. Najmlajša farana sta dobila cd betra po krstu lep dar, verna in poštena družina g. Kranjca pa je najlepši porok, da mali Marko in Antonija tudi potem, ko bosta odrasla, ne bosta delala sramote svojemu visokemu go-jstu. -o- PODTIKAJTE SLOV K N S K K T1100 VO E Angleški protiletalski topovi Glavno orožje težkega angleškega obrambnega letalskega orožja je protiletalski top, čigar cev ima premer 9.4 cm. Te topove izdeluje v serijah kraljeva tovarna topov v Nottinghamu po načrtih tovarne Vickers-A;rm-strong. Izstrelek iz tega topa doseže višino 12 tisoč metr,ov! Teža izstrelka je 1.27 kg. Top lahko oda 15 strelov v minuti. Upravlja ga devet mož., Pri transportu (top je na kolesih, ki so opremljena s pnevmatikami), doseže hitrost do 48 km na uro. To je nekaj podatkov o naj-moderne j šem p r o t i 1 e talskem orožju. S tehnične strani je iz delava takega orožja zelo zanimiva, ker združuje izdelavo v serijah s skoraj nerazumljivo preciznostjo, s katero morajo biti narejeni posamezni deli. Pri tem pa mora vsak del izpolniti zelo visoke zahteve, kar se tiče obremenitve materiala. Poglejmo si na pr. and, by mail, $3.50 lor 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 lor 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class, matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 84 Tues., April 9, 194C "Tako računam. Na vsak način morava še prej k njim. Kaj več morava zvedeti." "Hm —!" je naredil in pomilovalno gledal kopito svoje zarjavele puške. "Kvečjemu deset zarez še spravim na kopito —• Kam pa bom z drugimi?" Vkljub resnemu položaju bi se bil skoraj na glas nasmejal. Mali možek je zvedel, da ima šestdeset Indijancev pred seboj, pa mesto da bi se bil bal njihove premoči, ga je le skrbelo, kam bo zarezal tiste, ki jih bo ubil. "Koliko pa jih približno mislite pobiti?" "Tega na primer,še sam ne vem. Pa bojim se, da kvečjemu dva ali tri. Drugi pa jo bodo popihali, ko bodo zagledali dvajset do trideset belokožcev." "Torej računate tudi vi s pomočjo popotnikov in železničarjev, ki bodo prišli z vlakom?" "Vsekakor upam, da nama bodo pomagali, železniško osobje je vedno oboroženo in tudi popotniki bodo imeli vsaj samokrese pri sebi." "Predvsem je potrebno, da doženeva, kateri vlak da nameravajo napasti. Naproti mu morava iti, pa še daleč naproti, če ga hočeva posvariti. In usodno bi bilo, če bi šla v napačno smer naproti." "Po njihovih kretnjah sodim, da mislijo napasti vlak, ki bo pri-vozil od zapada, od Skalnega gorovja sfem." "Tako tudi jaz sodim. Stražnika sta kazala na zapad." "In čudno se mi zdi, /da so si izbrali zapadni vlak za žrtev —. Vlaki, ki prihajajo od vzhoda, iz mest, vozijo vendar mnogo več takih tovorov s seboj, ki jih rdeČ-karji potrebujejo —• že ne bo druge pomoči, deliti Se bova morala, eden poj de na vzhod, drugi pa na zapad." "Vsekakor bo moralo tako biti, če nama ne uspe, da zveza kaj več o njihovih namenih. Zalezovati jih bo treba. Seveda če bi vedel, ob kateri uri tod vlaki vozijo —" "Kdo bi to vedel! žive dni še nisem tičal v taki škatli, ki jo železniški voz "imenujejo in ki v njej človek od samega strahu ne ve, kam bi noge d j al. Si tudi ne želim, da bi kedaj sedel v taki kletki. Mi je že ljubša svobodna prerija, ki na njej lahko ležem, kjer in kadar se mi zljubi. In pa moja Tony, ki j o, lahko za-jašem, kadarkoli hočem. Pri delu torej rdečkarji še niso?" "Ne še. Kakor rečeno, Indijancev vobče še nisem videl, le njihove konje. Pa po vsem njihovem obnašanju sodim, da dobro vejo, kedaj bo vlak privozil. Zdi se tudi, da pred nočjo ne bodo začeli. Zalezovati jih bo treba. V pol uri se bo zmračilo in potem poj-deva k njim." ^ "Well! Tako naj bo!" "Medtem pa bo moral iti eden izmed naju na nasip stražit!" "Zakaj stražit?" "Ker se prav lahko zgodi, da bodo začeli z delom še pred mrakom. In sploh mislim, da bodo razdjali progo tu nekje v najini bližini. Njihov tabor leži ju-žnovzhodno odtod in kraj napada si morajo izbrati vsekakor v bližini svojih konj. Zato nisva tako popolnoma varna! In vobče so zelo blizu! Čudim se, da niso postavili straž na progo." "Le nič se ne bojte, Charley! Ne bo nama treba stražiti. Stražo že imava." "Kako stražo mislite?" "Svojo Tony mislim. Le poglejte jo! Nikdar je ne prive-žem, sila pametna je in nos vam ima, da se na njega lahko brezpogojno zanesem. Ali ste že kedaj videli konja, ki bi ne prhal, če zavoha sovražnika?" "Ne še. Vsaj prerijskega konja ne." "No, vidite! Le enega konja poznam, ki ne prha, in tisti je moja Tony. Veste, prhanje je dobra iznaijdba, res posvari gospodarja, da je sovražnik blizu. Pa tudi izda. In sicer dvoje. Predvsem, kje da tičita konj in jezdec. Drugič pa, da je jezdec opozorjen. Kaj mi torej pomaga, če me je konj opozoril na sovražnika, če pa tudi sovražnik ve za mene —. Zato pa sem svoji kobili prhanje odvadil in moja pametna Tony me je čisto dobro razumela. Nikdar je ne privežem in če zavoha nevarnost, pride k meni pa me butne z gobcem." "In če se zgodi, da nič ne na-voha, kakor na primer nocoj ?" "Pshaw —! Veter prihaja od jugovzhoda, torej od sovražnika sem, in lahko me na mestu ustrelite, če ne bo Tony sovražnika na tisoč metrov navohala! In zato pravim, je čisto nepotrebno, da bi šel kateri izmed naju še na nasip stražit. Sicer pa bi bilo straženje na takem visokem mestu naravnost tvegano. Tile rdeči lopovi vam imajo oči kakor orli in četudi ležete gladko na tla gori ob tiru, vas utegnejo iz tabora videti. Torej le mirno obsediva, Charley, pa se rajši zanesiva na mojo staro Tony!" "Tisto o njihovih ostrih očeh je čisto res in ker sami tako zelo zaupate na, svojo Tony, ji bom pa še jaz. Ng poznam je sicer še tako dobro, pa ugaja mi. Pametna žival je, upam, da bo dobro stražila. Medtem pa se lahko vdava u-dobnemu brezdelju." Zleknil sem se poleg njega za grm, poiskal eno svojih smotk lastnega izdelka, pa si jo priž gal. Vmes pa sem poškilil po Sa-mu. Radoveden sem bil, kaj bo počel. In nad vse zanimiv je bil. Ko je zagledal smotko, je naj prvo na široko odprl svoje male oči in tudi usta. Nem me je gledal. In ko sem puhnil prve siv-kaste\ kolobarčke, so mu zatrepetale nosnice, se razširile in vsrkavale duhteči dim z gladno po-željivostjo, na obraz pa mu je legla blažena zamaknjenost. Westmanu se nudi le redkoke-daj prilika, da bi si lahko privoščil dober tobak, pa je navadno kajenju strastno vdan. Nekaj časa me je še gledal in ker se nisem genil, je prasnil na dan: "O wonderful —! Charley ! še večji od tega topa pa je bil menda oni, ki se je Turkom pri bombardiranju obzidja raz-počil ter je tehtal 30,000 funtov; ko so ga peljali v pozicijo, ga je vleklo 100 volov, kroglja topa pa je tehtala 1,200 funtov in dve uri je vzelo, da so ga nabasali. Trikrat so Turki z njim uspešno ustrelili, pri četrtem strelu se je pa top razpo-čil, ter na mestu ubil Madžara Urbana, ki ga je sultan Mohamed II. najel, da mu je vlil topove. Tako je Madžar, ki je bil po vsej priliki kristjan, prejel plačilo po zasluženju, ker kaj drugega itak ni zaslužil. Ravno radi tega, ker je ta top tako tesno zvezan z usodo Carigrada, me je tako zanimal, da sem se z veliko pozornostjo sukal okrog orjaka, ga ogledoval, pri tem pa l-azmišljal, kako bi ga najlažje in kar mogoče neopaženo spravil v moj fotografski aparat, kajti prav dvomil sem, da bi bilo dovoljeno ga fotografirati; o tem mi je dal misliti navzoči stražnik, ki je bil pa precej oddaljen od mene ter ni zapazil moje namere, ko sem skrivaj priprav-Ijal aparat, ter gledal od katere strani ,da bi bila lepša slika. Ko sem izbral pripravno mesto, dvignem aparat, ter pritisnem — slika je bila gotova. Ravno tisti trenutek, ko sem fotografiral me pa zagleda stražnik, ki mahajoč z roko za-kriči, da je fotografiranje topa prepovedano. Takoj sem stisnil aparat pod pazduho, ter napravil na stražnika vtis, da nisem dosegel cilja, kot da mi je še pravočasno preprečil fotografiranje, v resnici ga pa ni in dobro je bilo, da je bil precej oddaljen od mene ter ni videl kaj sem napravil. V bo- jazni, da mi stražnik ne napravi kakih sitnosti, ter morda celo zahteva, da izročim moj aparat policiji, sem takoj prenehal z ogledovanjem topov ter jo ubral na južno-zapadno stran Hagije Sofije, na Atmej-dan, od tam pa proti mošeji sultana Ahmeda, da se tako umaknem morebitim sitnostim. Ko pridem že blizu Ahme-dove mošeje zagrmijo od Mar-marskega morja topovski streli, na poslopjih pa zavihrajo zastave; kmalu potem sem zvedel, da je prišel iz Ankare v Carigrad predsednik republike, Mustafa Kemal Ataturk, katerega je z topovskimi streli pozdravila križarka in pozdravil ga je narod, ki je hitel raz-obešati zastave. Pred mošejo sultana Ahmeda se ustavim ter ogledujem krasno stavbo, katero obdaja šest vitkih minaretov; odločim se, da si jo ogledam. Do zdaj sem gledal stavbe, katere so pozidali kristjani, zdaj pa si hočem ogledatij kaj zna v tem oziru Islam. Pred vhodom v mošejo mi Turek ponudi velike copate, katere sem si nataknil na noge ter v teh copatah stopil v moha-medanško svetišče. Je to dokaj čudna šega, kateri pa se je treba brezpogojno, pokoriti in bognedaj, da bi se drznil stopiti v mošejo kar v svojih čevljih. Mohamedanec, ko gre v mošejo se sezuje, od tujca pa, ki pride, ne zahtevajo, da se sezuje, pač pa imajo za to pripravljene posebne vrste copate, da se jih enostavno natakne kar povrh čevljev. V takih copatah sem jaz potem bolj drsal kot hodil po mošeji, pri tem pa sem moral celo paziti, da se mi copat ni izmuznil z nog, tem bolj sem moral na to paziti, ker je bilo v mošeji nekaj molivcev, ki so me od časa do časa ošinili z svojimi pogledi, ko sem drsal po težkih preprogah z katerimi so po mohamedanskem običaju pogrnjena tla mošeje. Ne vem, kako bi bilo, ako bi se mi copat sezul; dobro najbrže ne, ker v tem slučaju bi molivci skoro gotovo poskrbeli, da bi ne prostovoljno frčal skozi vrata, pri tem bi bil pa še lahko vesel, če bi ne bilo še kaj hujšega in bi morda še padla kaka pest, kajti mohamedanec ne pozna šale. Da si ne nakopljem turške jeze pa morebitnega bunkanja, sem previdno drsal sem in tja ter ogledoval svetlomodro notranjost mošeje, mogočne oboke in stebre; vse prav bogato okrašeno, toda na prvi pogled pa se vidi, da se kljub lepoti, z katero se ponaša, ne more meriti z Hagijo Sofijo, se prepriča, da veličine kakršno je ustvarilo krščanstvo, Islam ni znal ali pa ni mogel ustvariti, da bi se približal stavbi kakršna je Hagija Sofija. Ko človek gleda originalno mošejo od zunaj, bi sodil, da je na znotraj bliže Hagiji Sofiji, toda ko stopi vanjo se pa prepriča, da daleč ne in prav tako jo ne dosežejo druge originalne mošeje Carigrada, kljub temu, da so bile zidane tisoč let pozneje. Pri ogledovanju mošeje sem se večkrat previdno ozrl na mo-livce, ter opazoval Turke pri molitvi. Ko gre mohamedanec v mošejo, se zunaj pred vhodom sezuje čevlje, potem se umije po rokah in obrazu, nato šele vstopi v svetišče, kjer pa ni nobenih sedežev. Pri molitvi čepi na preprogi, ter se z obrazom obrnjen proti Meki klanja, zdaj na eno, zdaj na drugo stran, nato se skloni prav do tal, katerih se dotika z čelom; med molitvijo dviga roke do obraza tako, da je dlan obrnjena naprej, palec pa k i^sesom, ter dela telesne gibe sem in tja, ker vsak del njegove molitve zahteva gotov gib telesa, ki se ne izraža samo -v besedah, ampak tudi v gibanju. Pri molitvi je mohamedanec vse skozi globoko resen, ter z svojim vedenjem osramoti mnoge katoličane, ki se često prav nedostojno vedejo v cerkvi, ter bi bilo prav dobro, da bi si taki, ki ne poznajo v cerkvi manire, ogledali moha-medance pri molitvi. Ali je mogoče —? Smotko kadite —r "Kakor vidite!" sem dejal kar moč samozavestno, še vedno se nisem genil. "Torej imate še več takih smotk?" "Se razume! Cel tucat." "Ni mogoče —!" "Kadite?" "Hm —!" Blažena zamaknjenost na njegovem obrazu se je poglobila za nekaj stopinj. "Hočete eno?" "Sem z njo! Kaj še poprašu-jete! In natezavate moje poželenje! če mi daste eno, ste dečko, ki mora pred njim človek čutiti cel koš najrazličnejšega spoštovanja !" Ponudil sem mu eno. Hlastno je segel po njej, si jo prižgal na moji smotki, požiral dim po indijansko pa ga spet puhal iz želodca. Blaženost na njegovem obrazu je dosegla višek. Bil je v sedmih Mohamme-dovih nebesih. "Hang sorrow — vrag vzemi otožnost —! To pa to, takle u-žitek! Hm —! Ali naj uganem, kaka vrsta je, Charley?" "Poskusite! Se razumete na smotke?" (Dalje prihodnjič) Na trgu v finski prestolici Helsinki, kamor se prebivalci zopet vračajo odkar je bil sklenjen mir z Rusijo. Mesto je bilo za časa vojne skoro popolnoma zapuščeno, ker so ruske bombe pregnale prebivalstvo. Sedaj se zopet vrača v normalne razmere. Ko si ogledam mošejo, vrnem Turku pri vratih copate, ter mu dam primerno napitnino za njegovo uslugo. Ko Turek pogleda denar, nezadovoljen zmaje z glavo, potem pa v meni nerazumljivem turškem jeziku zahteva, da mu dam več. Ker ga nisem razumel mi prične kazati z vsemi prsti na rokah in po tem ter po besedi "piaster" sem razumel, da zahteva 10 piastrov, nakar poseženi v žep ter mu odštejem zahtevano vsoto. Zadovoljen je potem Turek spravil piastre ter me pustil, da grem svojo pot, ker tudi meni je že presedalp To turško sitnarjenje. čemu me možak ni že pri vstopu opozoril nato, ter precej tedaj zahteval omenjeno vsoto. Morda si je Turek mislil, da če mi prej pove, oziroma zahteva vstopnino, to bi se morda premislil ter poset mošeje odklonil, pa je rajši potem sitnaril, da je bolj sigurno dobil. To pa seveda mene ne bi odvrnilo, da ne bi šel v mošejo, ker če človek pride tako daleč, to potem že ne bo gledal na vsoto vstopnine. Vražji Turki, kako so pa sitni in lakomni, sem godrnjal ter v tem stopil na lepi trg Atmej-dan, kjer je bil nekdaj Hipodrom. Tu na tem obširnem prostoru se je razprostiralo ono obsežno dirkališče, kjer so se za časa bizantinskih cesarjev vršile dirke ter vsakovrstne tekme, katerih se je često udeležil cesar z svojim dvorom. V tem Hipodromu, ki je bil bogato okrašen, je bilo prostora za 80,-000 gledalcev, ki so.se zabavali ob raznih dirkah in tekmah; podobno kakor so se nekdaj zabavali Rimljani v Rimu, iz katerega ni prišel samo cesarski sijaj, ampak tudi mnoge raz-košnosti in razvade, katerih so se potem oprijeli Bizantinci. Tukaj so bili oni štirje konji, ki so nekdaj krasili Neronov cirkus v Rimu, ter so zdaj pri sv. Marku v Benetkah. V tem Hipodromu se niso vršile samo zabave, pač pa je tekla tudi kri, ob tako zvani Nika vstaji, kjer je prišlo do krvavih bojev med modrimi in. zelenimi, dvema političnima strankama, kjer je padlo okrog 30 pri K. S K. Jednott, kot pravi materi vdov ln sirot. Ce še nisi član aii članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi tako}. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K, Jednotl. Kjerkoli že nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na gJaVnega tajnika: JOSIP ZALAR, 351 No. Chicago Street, Joliet. Illinois. Kranisko-Slovenska Katoliška Jednoia