GLAS RAVNATELJA IN UČITELJA VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 88 Z USTVARJALNOSTJO DO GLOBLJEGA RAZUMEVANJA IN AKTUALIZIRANJA SOFOKLESOVE ANTIGONE Maja Justin Jerman, Gimnazija Jurija Vege Idrija Through Creativity to Deeper Understanding and Modernization of Sophocle’ Antigone Na začetku šolskega leta 2020/2021 smo v ožji projektni skupini SKUM na Gimnaziji Jurija Vege Idrija za prve letnike na temo antike na črtovale gledališko uro z drama- turginjo Ano Duša, ki ima na podro čju gledališ ča odli čne izkušnje z mladimi. Zamišljale smo si umetniško delavni- co, na kateri bi dijake v sodelovanju z umetnico pripravile, da bi posamezne dele Sofoklesove Antigone, ki jo v prvem letniku berejo za doma če branje, uprizorili ali kako dru- gače gledališko oživili. Pri tem nas je vodila misel, da je sicer zanimiva in aktualna tema antike dijakom že zaradi časovnega zamika nekoliko oddaljena, zato se nam je zde- lo vredno s pomočjo umetnice dijakom približati klasi čno delo. Z druga če oblikovano uro smo želele dijake navdušiti za klasiko in jim približati ve čno aktualna vprašanja, danes še vedno vznemirljiva. Ker pa so se razmere zaradi pouka na daljavo drasti čno spremenile, smo z umetnico na črto- vale nekoliko spremenjeno obliko delavnice, prilagojeno poučevanju na daljavo.  Ilustracije: Julia Mlakar, 1. a Pri ustvarjanju ciljev nas je vodila osnovna misel projekta SKUM, da odraš čajoči mladostnik skozi spoznavanje real- nosti prek umetniške izkušnje doživlja in reflektira izku- šnje drugih in pri tem eti čno zori. 1 Še posebej smo ta cilj lahko dosegali ob Sofoklesovi tragediji, ki temelji na preigravanju ključnih etičnih vprašanj v odnosu posame- znika do so človeka in smrti. Ob vživljanju v razli čne dram- ske like so dijaki raziskovali in se preizpraševali o svoji moralni podobi in identiteti, ko so vprašanja iz antike pres- tavljali v sodobni svet, se o njih spraševali, o njih dvomili ali jih puščali odprta. Pedagoško u čno okolje je še vedno preve č prepredeno z enozna čnostjo in enopomenskostjo, kar opažamo predvsem u čitelji humanističnih predmetov, ki jih dijaki prav zaradi omenjene lastnosti pojmujejo kot manj pomembne, ker ponujajo ve č odgovorov ali pa je odgovor lahko zastrt ali celo nemogoč. Prav take izkušnje, podkrepljene s pomo čjo umetnikove prepre čljive interven- cije, dijakom krepijo zavest o nujnosti razmisleka o klju čnih vprašanjih in nujnosti sobivanja subjektivnega, fikcijskega in mnogopomenskega z znanstvenim diskurzom. 2 Obenem odraščajoči mladostnik odkriva svet simbolnega, ki mu odstira možnost širše identifikacije z določenim kulturnim prostorom. Ob tem posameznik osebnostno in socialno zori, saj ob razumevanju simbolnega vstopa v širši svet, ki ga povezuje prav ta neotipljivi, a vsebinsko mo čan in širšo skupnost povezujo č element. Med cilji, ki smo si jih zadali pri našem projektu, je klju- čen predvsem ta, da s pomo čjo umetnika, ki skupaj z nami sooblikuje uro bolj kakovostno in prepri čljivo, odpremo temeljna vprašanja in z njimi mladostnike spodbudimo k razmišljanju. O tem so dijaki zapisali v evalvaciji: »Pomembno je o stvareh govoriti, zanimivo je slišati druga čne poglede, naučimo se razmišljati na druga čen način, na kakšno stvar pogledati z drugačnega vidika, razumeti, da so ti problemi relevantni še danes …« V nadaljevanju smo sledile še ustvarjalnemu delu, ko smo dijake spodbudile, da so se po odpiranju tem na okrogli mizi o njih izrazili še v tehniki stripa. Če nas ne bi ome- 1 Namen in cilji projekta SKUM temeljijo na dveh idejah, ki ju je zasnoval prof. dr. Robert Krofl i č. 2 Umetnost v današnjih konceptih splošne izobrazbe, dr. Robert Krofl i č, Sodobna pedagogika, 2007 GLAS RAVNATELJA IN UČITELJA | 2022 | št. 3-4 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 89 jila epidemija, bi dijakom ponudile še ogled gledališke predstave Antigona v Drami, s čimer bi idealno zaklju čili dramski lok obravnavanega doma čega branja. Dijaki bi lahko prek neposredne gledališke izkušnje po predhodni obravnavi veliko laže sledili predstavi, ki je močno družbe- nokritično naravnana. Ne glede na pandemi čne omejitve pa smo dosegle temeljni cilj projekta SKUM, da smo dija- kom omogočile stik z vrhunskim umetnikom – pripovedo- valko in dramaturginjo Ano Duša. To je eden izmed ciljev, ki v gimnazijskem u čnem načrtu ni omenjen. Prav ta stik z umetnico pa se je v tem primeru izkazal za klju čnega. Oblika okrogle mize je sicer že dalj časa prisotna kot ena izmed dinamičnih oblik pouka, a tukaj ne gre toliko za obliko, ampak predvsem izjemno mentori čino spretnost vodenja pogovora z dijaki, ki izvira iz njenega poznava- nja gledaliških pristopov dela z mladostniki. To obliko smo izbrale samo zaradi medija, Zooma, ki nam je bil na voljo, sicer smo na črtovale bolj konkretno in poglobljeno igro vlog. Tudi prek tega vsiljenega medija jih je mento- rica znala veliko bolje spodbuditi k vživljanju v situacije, značaje in ravnanja osrednjih likov, k odpiranju vprašanj, iskanju odgovorov in sprejemanju razli čnih mnenj. Zato se mi zdi, kar kažejo tudi ve čkrat potrjene evalvacije, da dijaki pogrešajo drugačen, bolj poglobljen, z umetniškimi pristopi obogaten pouk, ki jim omogo ča lažje razumevanje sebe in družbe.  Ilustracije: Primož Gantar OPIS PROJEKTA Način sodelovanja z umetnikom Z umetnico Ano Duša sva sodelovali že pri nekaj delavni- cah, v katerih so ji dijaki z zanimanjem sledili. Evalvacije so bile vedno naklonjene uram z umetnico, zato je bila odločitev, da dramaturginja Ana Duša dijakom približa in aktualizira svet anti čne dramatike, preprosta. Ko se je pouk prestavil za zaslone, sva z Ano temeljito spremenili struk- turo delavnice, namesto ugledališ čenja posameznih delov Sofoklesove Antigone sva delavnico strukturirali tako, da sva dijake spodbudili k samostojnemu luš čenju po njiho- vem mnenju ključnih tem, ki so bile nekakšna predpriprava za okroglo mizo. Omenjene prilagoditve sva dorekli prek pogovora na Zoomu, nato sva dore čeno zapisali in na plat- formi Drive in dopolnjevali dokon čni načrt. Pred obema delavnicama sva se še enkrat sestali na Zoomu in struk- turirali potek po posameznih fazah: uvod, delo v dvojicah, poročanje, domača naloga kot priprava na okroglo mizo, potek okrogle mize. Cilji projekta Srečanje z umetnico Ano Duša smo na črtovali v okviru treh predmetov: slovenš čine, likovne vzgoje in zgodovine v prvem letniku gimnazije. V delavnicah, posve čenih globljemu razumevanju in doživ- ljanju antike, smo z dramaturginjo Ano Duša in likovnico Irmo Gnezda želele doseči naslednje cilje v okviru pouka slovenš čine, zgodovine in likovne umetnosti: Slovenščina • Dijaki se vljudno in strpno pogovarjajo; spoštujejo mne- nje drugih, izražajo svoje mnenje in ga utemeljijo; • usposabljajo se za branje in interpretacijo literarnih besedil: doživljajo, razumevajo, aktualizirajo teme iz umetniškega besedila in opazujejo, kako se podobne odražajo v sodobnem svetu. Likovna vzgoja • Preizkušajo se v pisnem, govornem in likovnem (po) ustvarjanju literarnih besedil in tako poglabljajo zmo- žnost estetskega doživljanja in kriti čnega razmišljanja ob danem besedilu. Zgodovina • Znajo se orientirati v zgodovinskem času in prostoru; • razvijajo kulturo dialoga, spoštovanja druga čnih mnenj in stališč; • znajo z dokazi zagovarjati svoje poglede in stališ ča. Osrednji cilj, pripadajo č SKUM-u, je bilo dosegati obi čajne učne cilje pri posameznih predmetih s pomo čjo umetnika in umetniške izkušnje, kar se nam je zdelo zaradi dobrih izkušenj z mentorico dosegljivo. Kako smo uresničevali cilje? Vljuden in strpen pogovor smo uresni čevali na okrogli mizi, kjer so dijaki s pomo čjo moderatorke Ane Duša za- govarjali stališ ča enega izmed anti čnih likov iz Sofokle- sove Antigone in v njegovem imenu skušali sodelovati v pogovoru. Dijaki so prevzemali vloge osrednjih likov, kot so: Kreon, Antigona, Hajmon, stražnik in Ismena. Pri tem so morali paziti, da so se vživeli v zna čajske lastnosti in vrednote posameznega dramskega lika, dobro so morali slediti moderatorki in sošolcem, ki so zagovarjali njim nasprotna stališ ča. Pri vsaki trditvi so se morali vživeti v ustrezen lik, paziti, kako bodo izrazili mnenje, ki ni nujno njihovo, pri čemer so se znašli v še bolj zahtevni nalogi, kot če bi zagovarjali samo svoje mnenje, saj so se morali neprestano vživljati v zna čaj lika in njegova stališ ča. Obe- nem so temeljne teme iz Antigone, kot so konflikt med državo in posameznikom, enakost pred zakonom, zloraba formalne mo či itn., skušali prenesti v sodobni svet, v njem skušali najti podobna razmerja in v duhu posame- znih likov razmišljati in razpravljati o njih. V predhodnem zapisu so o teh klju čnih vprašanjih razmišljali, jih objavili na platformi, nato pa so o njih naslednji dan po razli čnih skupinah razpravljali, tako da so dolo čili teme, o katerih GLAS RAVNATELJA IN UČITELJA VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 90 so želeli razpravljati, in se glede na vsebino po lastni iz- biri priklju čili k posamezni skupini. Pisno poustvarjanje je sledilo v šolskem spisu, ki so ga pi- sali po zaklju čku okrogle mize. Sodelovali so tudi pri izbiri naslova, saj sem jim za doma čo nalogo naro čila, naj vsak predlaga naslov, o katerem bi rad pisal. Zapisali so jih na platformo Padlet, nato sem iz teh predlogov oblikovala ne- kaj predlogov, ki so jih dijaki izglasovali, nato sem prve tri naslednji dan uvrstila med izbirne naslove šolskega spisa. Pokazalo se je, da so bili dijaki bolje pripravljeni na spis, pri tem so se laže izražali, dobro so poznali temo, saj smo o Sofoklesovi tragediji Antigona razpravljali na okrogli mizi z Ano Duša in tudi na predpripravi na okroglo mizo, ko smo se pogovarjali o vsebini tragedije in luš čili klju čne teme, ki bi bile aktualne tudi v sodobnem svetu. V tem procesu smo dijake spodbudile k razmišljanju, kriti čnosti, vživljanju v dramski liki, upoštevanju sogovorca, kulturi dialoga in k ustvarjalnemu pisanju. Na koncu je sledil še ustvarjalni likovni del, ko so z likovni- co Irmo Gnezda ustvarjali strip, v katerem so izrazili likov- ne in vsebinske ideje, ki so jih odpirali v svoji razpravljalni skupini.  Ilustracije: Lara Filipi č OBLIKE IN METODE DELA Učne oblike Uporabljale smo tako frontalno kot skupinsko obliko pou- čevanja. Frontalno smo vodile v uvodnih urah, ko smo dija- kom razlagale anti čno obdobje, in sicer pri uri slovenš čine in zgodovine. Z enako metodo smo jim dajale navodila pri posameznih dejavnostih: delo v skupinah, okrogla miza, ustvarjanje stripa. S skupinsko obliko pa so dijaki v pripravi na okroglo mizo iskali prevladujo če teme v drami, obliko- vali trditve/stališ ča posameznih dramskih likov. Med učnimi metodami sta prevladovala pogovor in disku- sija, v nadaljevanju pa samostojno ustvarjanje stripa na temo Antigone. POTEK PROJEKTA Oktober: Dijaki 1. a- in 1. b-razreda so dobili nalogo, da preberejo Sofoklesovo Antigono in navodila za pisno uresničitev domačega branja, ki so jih oddali v za četku decembra. December: S kolegico slovenistko Romano Kokošar sva v obeh razredih uvodoma predstavili kulturnozgodovinski pregled književnosti antike. Kolegica Nataša Graovac pa je pri zgodovini pripravila zgodovinski oris antike. V pi- sni pripravi na doma če branje so se dijaki obeh razredov že vživ ljali v eno izmed literarnih oseb in pisali doma če branje v imenu ene izmed njih; v zadnji nalogi domačega branja pa so razmišljali o aktualnih temah, ki jih najdejo v Sofoklesovi Antigoni. S tema dvema nalogama so naredili samostojno pripravo na nadaljnjo obravnavo dramskega dela. Po oddaji doma čega branja sva s kolegico naredili učno uro z delom v skupinah. V skupinah po tri so se po- govarjali o vtisih o prebranem delu, si izmenjavali prvoo- sebne zapise in jih komentirali ter o pogovoru v skupini na kratko poro čali. Januar: Po uskladitvi in na črtovanju je Ana Duša vodila pogovor na temo aktualnosti Antigone, katere teme so se jim zdele v tragediji ključne, katere od izbranih bi bile za- nimive še za današnji čas in kako se podobne teme odraža- jo v naši družbi. Iz pogovora smo izluš čili tri ponavljajo če se in ključne teme: kar seješ, to žanješ, omejevanje svobode posameznika, izkoriš čanje položaja mo či. Nato smo dijake razdelili po sobah po tri, kjer so se pogovarjali o liku, ki so ga izbrali, poudarili njegove tri zna čajske lastnosti in pre- mišljevali, kako bi se lik odzval, kakšno stališ če bi zavzel do ene izmed izbranih tem. Nato so na Padlet zapisali do 10 trditev, stališ č, mnenj, ki bi jih njihov lik zagovarjal v odno- su do ene izmed izbranih tem. Po koncu druge ure smo se pogovarjali z njimi o ustvarjanju stališ č, če so imeli pri tem težave, in napovedali potek okrogle mize za naslednji dan. Okroglo mizo je vodila Ana Duša, tako da je iz izbranih tem prejšnjega dne sestavila tri trditve, ki so jih zagovarjali po posameznih skupinah v imenu posameznih likov, pri čemer je temo omejevanje svobode posameznika povezala z gibanjem Black lives matter). S problematiziranjem in apliciranjem posameznih trditev na konkretne primere je moderatorka s podvprašanji spodbudila diskusijo, v kateri so sodelovali tisti dijaki, ki so si izbrali posamezno temo, in odgovarjali v imenu lika iz Antigone, ki so ga zastopali. Tako so se oblikovale manjše skupine dijakov, v katerih so lahko razvijali intenzivno diskusijo, v kateri so sodelovali prav vsi, tudi tisti, ki se sicer redko oglašajo in pri pouku slabo sodelujejo.  Okrogla miza na Zoomu GLAS RAVNATELJA IN UČITELJA | 2022 | št. 3-4 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 91 Dijaki so po izpeljani okrogli mizi za doma čo nalogo sami izoblikovali naslov, ga zapisali na Padlet in nato so izmed predlaganih z všečki izbrali prve tri: 1. Vsa življenja enako štejejo 2. Ali so za zlo čine demokrati čno izbranih voditeljev od- govorni tudi njihovi volivci? 3. Revš čina skozi o či demokrati čnih in avtokratskih vodi- teljev  Zaključek spisa dijakinje Vsa življenja enako štejejo Februar: Okrogli mizi, pisanju spisa in popravljanju napak je sledilo še ustvarjanje stripa na temo Antigone. Dijaki so ponovno morali razmišljati, kako bodo u činkoviti v likovni govorici v kombinaciji z besedno izrazili stališ če oz. idejo lika, ki ga želijo v stripu prikazati. Tako so morali ponovno vzpostaviti aktiven, kriti čen in osebni odnos do anti čne teme in razmišljati, kako bi to izrazili v likovni govorici. SPREMLJAVA PROJEKTNIH AKTIVNOSTI Projekt smo spremljali s pomo čjo evalvacije ob zaključku vsake delavnice in s pomo čjo mnenjskih zapisov na plat- formi Padlet, kamor so zapisovali svoje komentarje po izpeljanem delu ure, postavljali trditve, povezane z dram- skimi liki, ki so jih zastopali, in zapisovali teme, ki so se jim zdele ključne v tragediji in o katerih bi se želeli pogovarjati v nadaljevanju. Dijaki so v evalvaciji ocenili okroglo mizo z umetnico s šolskimi ocenami s srednjo oceno 4,6. Na spodnja vprašanja so odgovorili takole. Kaj bi pri izvedbi obeh ur najbolj pohvalil? Izvirnost, zanimivost (4-krat) Način predavanja, razlaga in komunikacijo gospe Ane Duša (4-krat) Pogovor, v katerem smo lahko vsi sodelovali. (2-krat) Pripravljenost in vedoželjnost. (2-krat) Dobra pripravljenost gospe, dobra izvedba, njena sproščenost. (2-krat) Izbrana vprašanja in celotna organizacija teh dni Dobro vzdušje. Odprte pogovore. To, da smo lahko razmišljali in delili svoje mnenje. Raznolikost tem, ki smo jih obravnavali Usklajenost in izvirnost profesorice in Ane Duša. Pozornost do vseh odgovorov in mnenj. Delo po skupinah. Kaj si pogrešal, kaj ti ni bilo všeč? Nič nisem pogrešal. (14-krat) Lahko bi bila daljša okrogla miza. (6-krat) Premalo časa je bilo, zaradi testa, ki je sledil. Lahko bi izvedli v enem dnevu. Kaj si se ob teh urah naučil, kaj novega slišal, o čem razmislil? Da na stvari gledamo popolnoma druga če, da imamo drugačna mnenja. (4-krat) O tem, kakšne resne probleme imamo na tem svetu. (4-krat) Bolj poglobljeno sem razmislil o enakopravnosti. (3-krat) Naučila sem se vživeti v književne osebe, izraziti svoje mnenje. (2-krat) Začela sem bolj povezovati literaturo in sedanjost. (2-krat) Kako pomembno je o stvareh govoriti. (2-krat) Kako se problemi iz preteklosti kažejo tudi zdaj. Naučila sem se, da smo lahko srečni, da živimo v de- mokraciji. Veliko o Hitlerju in kako se mu je vse grdo vrnilo. Razmislil sem o položaju vodij. Naučil sem se ve č o Antigonini zgodbi. Zakaj se ti zdijo take ure pomembne? In če ne, napiši zakaj. Take ure so bolj zanimive kot obi čajne. (5-krat) Da vsak lahko izrazi svoje mnenje in da ga ostali pos- lušajo. (4-krat) Da se nau čimo tudi kriti čno razmišljati in ustvarjati svoje mnenje. (3-krat) Da slišimo mnenja drugih. (2-krat) Da imamo pogovore, ki jih sicer ne bi imeli. (2-krat) Da pogledamo v knjige, namesto v telefone. Da širimo svoje znanje in razgledanost. Razvijamo in izboljšujemo komunikacijo. Pomembne so za osebno rast vsakega posameznika. Da lahko primerjamo situacijo z današnjimi. GLAS RAVNATELJA IN UČITELJA VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 92  Ilustracije: Neža Gnezda OMEJITVE IZVEDBE Temeljna omejitev ure je bila na čin izvedbe, ker pogovor ni potekal v živo, ampak prek Zooma. Kar nekaj dijakov je v evalvaciji napisalo to pripombo. Je pa res, da je bila taka oblika ure primernejša kot katera koli druga in je v danih razmerah dijakom pomenila druga čno in intenziv- nejšo obliko učenja. Kot je iz razvidno evalvacije, so dijaki ozavestili številne prednosti takega pouka, ki je pri pou- čevanju na daljavo omejen, dijake pasivizira in jih težko spodbudi k aktivnemu sodelovanju. Prav komunikacija je v takih on-line izvedbah otežena, tako da smo se zaš čitili tako, da so dijaki na svoje ekrane napisali svoje ime in lik, ki ga zastopajo, in je moderatorka tako vedela, koga lahko povabi k odgovoru. V drugi izvedbi smo izvedli še eno drob- no, a koristno izboljšavo. Ker so v razredu potekale okrogle mize na tri teme, na katere so se dijaki že prej prijavili, so imeli prižgane mikrofone samo tisti, ki so pri dolo čeni temi sodelovali. S tem je laže tekel pogovor, saj je moderatorka vedela, kdo sodeluje pri posamezni temi, in ji ni bilo treba gledati na list, kjer je imela zapisana imena dijakov v vseh skupinah. Ti drobni nepredvidljivi zapleti so v drugem delu prinesli veliko olajšanje in bolj teko č pogovor. Naslednja omejitev, ki se ji težko izognemo, je na črtova- nje take oblike pouka znotraj preostalih obveznosti, ki jih imajo dijaki na urniku. Ker smo se skozi celotno negotovo leto prilagajali epidemi čnim razmeram, od katerih sta bila odvisna naš pouk in čas umetnice, smo izbrali precej po- nesre čen čas, saj so bili oboji dijaki po kon čani okrogli mizi zaradi kontrolne naloge, ki so jo pisali po tem, podvrženi stresu. Zato bi bilo idealno, da bi si za tako obliko pouka vzeli celotno dopoldne, da bi bili lahko udeleženci okrogle mize bolj sproš čeni in da bi si zanjo vzeli dovolj časa. O tej pomanjkljivosti so dijaki pisali tudi v evalvaciji: Premalo časa je bilo, zaradi testa, morda, da bi bila daljša okrogla miza, še kakšno tako uro da bi lahko debatirali dlje /…/ ve č časa za okroglo mizo, da bi okrogla miza bila daljša, lahko bi rezervirali en dan in ne imeli v dveh zaporednih dneh. Tretja omejitev pa je poseganje v urnik. Težko je posegati v fiksne urnike in pri tem ne posegati v preostale predmete, če bi hoteli okroglo mizo podaljšati za še eno šolsko uro. Ve č dijakov je v evalvaciji zapisalo, da bi se še pogovarjali in da si drugič želijo več časa za pogovor. Za v prihodnje si je predvsem treba zapomniti, da je dobro imeti na razpolago več časa za izvedbo okrogle mize, da bi bilo najbolje, če bi celotna delavnica potekala v enem dnevu in nas pri izvedbi ne bi preganjal čas. Ker pa je treba take dneve vnaprej na črtovati, je to nujno zapisati v letni delovni na črt, kar pa je v bolj stanovitnih razmerah možno, v koronskih pa precej negotovo. Izpeljane ure z umetnico Ano Duša so v evalvaciji in dijaških ustvarjalnih prispevkih (pogovor, pisanje, strip) pokazale, da so dijaki razvijali kriti čno mišlje- nje, ko so iskali podobne situacije, primerljive z anti čno problematiko. Ob vživljanju in razmišljanju o posame- znih literarnih likih so razvijali svojo eti čno misel, ko so se spraševali o enakosti oz. neenakosti življenj, se skozi literarne like vživljali v podobne situacije in jih motrili tudi skozi svojo eti čno perspektivo. Pri tem so se ob spretnem moderiranju umetnice u čili poslušati drug drugega, se do razli čnih mnenj oprede- ljevati, skušati razumeti druga čen pogled in ga sprejeti. Ana jih je spodbujala k strpnemu posluša- nju, vsakemu mnenju se je posvetila, ga skušala sprejeti in pokomentirati. S pozornim poslušanjem jim je vzbujala občutke sprejetosti, spoštovanja, pri čemer je vzdrževala sproš čeno, zaupljivo vzdušje. To jim je sprožila Ana skozi prepri čljiv proces, tako da so prek lastne izkušnje prišli do spoznanja o nujnosti razmi- sleka o odgovornosti do sebe in drugega: Pomembno se mi zdi, da lahko poveš svoje mnenje ne glede na to, ali je odgovor napa čen ali pravilen. Nau čiš se »na- stopati« pred razredom, tako da te vsi poslušajo. Da se nau čimo razmišljati na druga čen način, na kakšno stvar pogledati z druga čnega vidika, razumeti, da so ti problemi relevantni še danes. Da je enako, če ubiješ enega človeka ali pa sto – oboje je umor in nedopustljivo dejanje. Naučil sem se, da moramo poslušati mnenje drugih in biti pozoren na to, kaj drugi odgovarjajo. Tudi ob evalvaciji o pouku slovenš čine, ki sem jo izvedla na koncu šolskega leta, so dijaki posebej pohvalili ure, ki so nastale v okviru projekta SKUM. Poudarili so, da jim ustvarjanje veliko pomeni, predvsem sprostitev in umiritev od napornega šolskega urnika: Všeč mi je bilo ustvarjanje pri pouku, da smo tako dobro obravnavali antiko, razli čne ustvarjalne dejavnosti, delavnica z Ano Duša, razgiban pouk v obliki delavnic … Za obliko okrogle mize smo se odlo čili zaradi pouka na daljavo, sicer bi z dramaturginjo Ano Duša raje na črtovali izkušnjo, v kateri bi se dijaki s pomo čjo mentorice vživljali v razli čne vloge likov Sofoklesove Antigone, jih poskušali oživiti, uprizoriti posamezne situacije. Ta na čin bi zahteval tudi več časa in daljše priprave. Če povzamem, ugotavljam, da so dijaki po teh urah postali bolj odprti za pogovor, izražali so ve č strpnosti v dialogu s sošolci, spoznali so, da je dobro in prav, da imamo raz- lična stališča, da se o njih strpno pogovarjamo. Pridobili so samozavest, ko so v razli čnih oblikah (govorno, pisno, likovno) izražali svoja stališ ča v navezavi z Antigono v presečišču sodobnega sveta. Prav tako so izkusili spoštlji- vost odraslih do njihovega mnenja, kar so posebej pou- darili tudi v evalvaciji. Prav te dragocene izkušnje vodijo do ugotovitev, da so s pomočjo umetnika pri pouku dijaki laže dostopali do zapletene in na videz odmaknjene teme, jo bolje podoživljali, razumeli in se nato o njej izrazili na različne načine. GLAS RAVNATELJA IN UČITELJA | 2022 | št. 3-4 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 93 VIRI IN LITERATURA Kroflič, R. (2007). Umetnost v današnjih konceptih splošne izobrazbe. Sodobna pedagogika, 58/3, str. 6-10. Sudec, K. (2014). Emancipirana umetnost. Časopis za kritiko znanosti in novo antropologijo/255/Uvo- dnik. Kroflič, R. (2014). Emancipacija skozi umetniško doživetje in pomen hendikepa kot instance drug(ačn)osti. Časopis za kritiko znanosti in novo antropologijo/255/Umetnost in/ali hendikep. Sofokles (2014). Antigona. Ljubljana: Beletrina. Prosvetna politika in vzgoja v času pandemije. Sodobna pedagogika, 2020, letn. 71, št. 4, str. 28–41. Učni načrt. Splošna, klasična, strokovna gimna- zija. Slovenščina (2008). Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.  Ilustracije: Kaja Gerdina Srednješolski pouk bi za uravnotežen razvoj mladih moral temeljiti na pogostejši dostopnosti umetniških izkušenj pri pouku. Premalo je, če šola zunaj dopoldanskih ur ponuja obisk gledaliških predstav, muzejev in galerij. Nujno bi bilo treba po vzoru SKUM-a pripeljati umetnost in umetnike k pouku in tako pripomo či k boljšemu sprejemanju kulture. Da bodo kot odrasli čutili nujo in potrebo obiskovati kul- turne ustanove, da se bodo znali prepustiti umetniškemu dogodku, da se bodo počutili v njem soustvarjalni in su- vereni, da ne bodo negotovi pristajali samo na veliko do- stopnejše kvaziumetnine, ki se skrivajo za komercialo ali popkulturo. Le tako lahko vzgajamo bodo čega kriti čnega konzumenta slovenske kulture in mu pri tem pomagamo odraščati v samostojnega, kritično razmišljujo čega in ob- čutljivega odraslega, ki zna v umetnosti poiskati smisel, oddih in notranjo pomiritev. Menim, da bi bilo treba vklju- čevati ve č umetnosti v šolske kurikule po zgledu SKUM-a, ne samo po naključnem okusu posameznih profesorjev v srednjih šolah. In če se dotaknem še težav, ki jih imajo mladi z zasvoje- nostjo s tehnologijo, sem prepri čana, da jim prav umetnost ponuja odmik od poneumljanja in pasivnosti teh bližnjic in jim pomaga pri koncentraciji in poti do sebe. 3 Prav tako pa jih spodbuja pri grajenju samozavesti, saj je ta v dobi odraščanja na preizkušnji. S pomo čjo umetnosti, kot kaže zgoraj opisani primer in še mnogi drugi, ki smo jih preigrali s SKUM-om, se dijaki bolje socialno povežejo in kot zadovoljni ustvarjalci ali poustvarjalci pridobijo boljšo samopodobo. 3 Prosvetna politika in vzgoja v času pandemije, Sodobna pedagogika, 2020, letn. 71, št. 4, str. 28–41.