276* it@¥.
Poštnina platana v gotovini.
¥ UubSIanl, ¥ torett S. decembra 1321,
6^T* ^©samema sseir. s® jssf = k 2.
Let© HB
tzhafa resen nc«3e5i ici prsz»ffeew »sak dan eh yfi cSopsldssE.
Uredništvo je v Ljubljani,
Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Popise frankirati in podpisali, sicer sc ne priobčijo. Rokopisi sc ne vračajo.
Oglasi: Prostor 1X55 ram po K 2. Uradni razglas?, poslano ter notice isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust.
Mašil® jMgciii©!. socItalito»^fsfRefcFgUfefš strank®,
Tesefonssja st, Sl 2«
Naročnina: Po poSli ali z dostavljanjem na dom za cclo leto K 33G, za pol leta K 168, za četrt leta K b 4, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 540.
Reklamacije za lis so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1., Učiteljska tiskarna.
xamaaBmm^ssasemaBmBBtBmamsauBm&
Proti socijalni zakonodaii.
Vladna kriza se je v petek še poostrila. Radikalci nočejo sprejeti zahteve demokratov in bi zaradite-ga radi spravili v skupščini volilni red najprej na razpravo, da bi potem lahko razpustili parlament, kadar bi se jim zljubilo, ker z demokrati niso nič zadovoljili.
Dr. Kukovce ne kandidira več /.a ministra; odstopiti namerava, da postane dr. Žerjav minister, toda ne za socijalno politiko, ampak za šume in rude. Ministrstvo za so-cijalno politiko pa naj bi dobil radikalec. Pri t;m je treba pomniti, da so radikalci še hujši nasprotniki so-eijalne zakonodaje in delavskega vrstva ter naglašaio prav sedaj, da je še dovelj časa za to »ropotijo11. ■
S tem, če dobe radikalci resort socijalno politike, potem je tudi socialno zavarovanje prišlo še v večjo nevarnost, kakršna je bila sedaj.
Ki še gotovo, kako se kriza razvije. eno pa je gotovo, da imajo radikalci v prvi vrsti namen ohraniti sebe, drugo jim je — litkuba.
O dveh važnih stvareh je pa ustavni odbor že sklepal. V prvi vrsti se je proti siajodločnejšesiJii protestu s. Divača izrekel za pariteto v socialno - zavarovalnih zavodih, v drugi vrsti pa prihaja v razpravo delavsko varstvo. Pri tem vprašanju pride zopet osemurni delavnik v pretres in kakršna je dispozicija večine. utegne odbor sprejeti (udi določbo, da se osemurni delavnik omeji le na velike obrate. Reakcionarno stremljenje se torej pokazuje na vsej črti in se naravnost čudimo, da sc sedanje večinske stranke tako malo brigajo za svoj ugled pri narodu. Nedvomno bi bilo v njih interesu, če bi spoštovali veljavne naredbe, tako pa le kršijo in kršijo na pravicah velike večine državljanov, kakor da bi hoteli reči: reši, kar se da rešiti za buržoazijo.
Če pojde tako naprej, smemo tudi pričakovati novo vladno koalicijo, ki pa tudi ne bo boijša kakor je sedanja.	____
Iz it dnišbih revirjev.
Prejeli smo danes od sodruga Č obala, načelnika Unije slov. rudarjev naslednic poročilo na naš članek pod naslovom »V rudniških revirjih narašča ogorčenje nad naraščajočo draginjo.«
Cenjeno uredništvo »Napreja«! Padarji v revirjih, so Vam res lahko Jjvaležni, da se zanimate tako intenzivno za njihov • obstoj in njihove težnje. Res jo, da se glede draginj-ske doklade pri Trboveljski prenio-gekopni družbi na podlagi pogodbe z dne 19. januarja na jako čuden način postopa. Naša organizacija Iniači točko 8. v istem zmislu kakor ste Vi napisali o njej kritiko. Tudi glede rudarjev pri državnih rtul-irkih ne smatramo mi za pomirljivo, ako se delavcem pošilja kar brez dogovora z njihovimi zaupniki spremembe pogodb. Tudi davke so res odtegovali kar po K 1900 od 14 dnevne plače, tako, da so bili rudarji med njimi, ki so dobili prazne plačilne listke. Vendar pa smatram za potrebno, da Vam sporočam, da sem dne 2. decembra t. 1. osebno interveniral i>ri monteništičnem uradu glede velenjskih in zabukovških rudarjev in mi je predstojnik urada obljubil, da se bo vršila raditega 9. t. m. v Velenjah razprava, kjer bodo navzoči rudarski zaupniki iz Velcnj ir. Zabukovce ter zastopnik njihove
organizacije, tako da je upati, da se doseže sporazum na obeh straneh. Glede davka in odtegljajev istega sem interveniral pri finančni delegaciji ter dobil sledeče pojasnilo. Delegacija, oziroma finančni delegat gospod dr. Savnik nikakor ne zahteva, da sc davki naenkrat odtegnejo, temveč da se odteguje v malih zneskih na več obrokov. Poklical je tudi ob moji navzočnosti gospoda ravnatelja Trboveljske družbe Sku-b'ca, s katerim smo se potem pomenili, da bo družba v malih in sicer v najmanj 12 tih plačilnih obrokih odtegnila zaostalo dohodarino. Ker pa so enim že odtegnili, se mi je obljubilo, da dobe isti ta preveliki odtegljaj nazaj. Glede davka velenjskih in zabukovških rudarjev pa som mnenja, kakor tudi mi pri finančni delegaciji- niso odrekli, da, ker so to delavci pri državnih rudnikih. torej uslužbenci države, bi sc jim osebna dohodarina ne smela računati od tega, kar dobijo v natura-liji ali v gotovini kot dragiujsko doklado. Računati bi sc toraj smelo le samo pravi zaslužek, to je od 35 K ali pa od onih zneskov, ki jih zaslužijo na akord več kot plačo. Ker sc tako ravna tudi pri državnih uradnikih pa tudi pri delavcih v tobačnih tovarnah. Upanje imam, da se bo tudi tako ukrenilo.
Slava Cankarjevemu spominu!
Dne 11, decembra minejo tri leta od telesne smrti Velikega romarja in glasnika vseh trpečih Ivana Cankarja. Toda njegova duša živi
med nami. diha iz vseh njegovih del, sc širi in objema cel slovenski in tudi cel jugoslovanski narod. Vse, kar je zdravega v narodu, kar še ni
i
L J
ISTEK.
Zvonimir Kosem:
Sveti Miklavž,
Vsem so vam znana njegova pota: pride in odide, da nihče ne ve, ne odkod, ne kam. Glavna stvar je, da so zvečer nastavljeni peharji, zjutraj polni vseh razljčnih dobrot, s katerimi razsipava dobri stričko. Ce je njegova brada res tako dolga in gosta in njegove oči res tako m_ile in prijazne, kakor pravijo, tega vam ne morem povedati, ker ga dosilidob niti enkrat še nisem videl. Nevidna dobrota ostane vseeno dobrota.
Vse ste mu že nastavile, vsaka svoj pehar: ti, Ančka, Francka, Ivanka, Malka, Polonca in tudi ti, Zofija, ljubica mojega srca.
Ančka, ti sc boš zjutraj prebudila in ko boš stopila v sobo, te bo pozdravil i7. peharja možiček iz lecta, predpedoba tvojega fanta, s katerim sanjaš vse dni noči.
Francka, tvoje srce je zaljubljeno v medene potice, rožiče, fige in slad-
ko grozdje — tvoj pehar bo poln grozdja.
Ivanka, tvoj ideal sd šumeče toalete, postala bi rada dama, ki strme vseli oči moških na večerni promenadi samo nanjo — lepa Židana ruta se ti bo nasmehnila iz pebarja.
Malka, tebe je bilo pa tudi že , povsod dosti: na Triglavu, na Grin-j lovcu, na Stolu, na Kočni, največ seveda na Golovcu, kjer sva včasih tako rada pobirala kostanj. Tvoje sanje, Malčka, so zdaj samo še Ga-vrizankar. Ko boš zagledala zjutraj v peharju volneno čepico in volnene nogavice, glej, da se lepo zahvališ svetemu Miklavžu, ki skrbi za to, da te ne bo zeblo na visokem Gavrl-zankarju.
Polonca, kaj bi bilo, če bi tvoje poskončne nožiče ne priskakljale nič več v hram boginje Terpsiho-re ? Ne bilo bi več veselja na svetu. Elegantni čeveljčki v peharju naj ti na vsakem plesu zbujajo spo- . min na svetega Miklavža, ki je dobrohotno mislil na tvoje nožiče.
Zofija, Zofija -- Bog ti grehe odpusti kakor sem ti jih odpustil jaz! |
okuženo, ljubi umetnost in hrepeni po nji. Zato ker ljubi umetnost, ljubi tudi Cankarja, ki je ustvaril Slovencem umetnost. Ker pa ni umetnost samo zato lia svetu, da se na njen račun debeli peščica neumetni-kov, temveč zato, da jo narod uživa in se ob nji duševno dviga, morajo tisti, ki so bili toliko srečni, da so sc v šolah mogli izobraziti, med narod in ga privesti na pot k umetnosti. Toda slovenska inteligenca je naduta, kljub svojemu šolanju bolj smešna, nezmožna iit sovražna umetnosti, ko proletariat. Zato naj ves slovenski proletariat dokaže, da ceni umetnost in njegovega prvega glasnika v malem slovenskem narodu, in da hrepeni po nji, s- tem, da kar najlepše proslavi spomin telesne smrti Velikega romarja Ivana Cankarja.
Ves slovenski proletariat pohiti k akademijam, katere priredi ta teden delavska izobraževalna zveza »Svoboda*1 v počastitev Cankarjevega spomina, da spoznaš njega, ki Te je večno ljubil in za Tebe trpel. Ves slovenski proletariat naj stori svojo dolžnost.
SPORED PROSLAVE CANKARJEVEGA SPOMINA.
Strnlšče pri Ptuju: Dne 7. decembra ob pol 20. uri. Predava o Cankarju s. Angelo Cerkvenik.
Ptuj:	Dne 8. decembra ob pol
II. uri dopoldne. Predava o Cankarju s. Angelo Cerkvenik.
Zagorje:	Dne 7. decembra ob
17. uri. Predava o Cankarju g-. Anton Podbevšek.
Radeče pri Zidanem mostu: Dne 7. decembra ob pol 20. uri. Predava s. France C. Gogala.
Zabukovca pri Grižah:	Dne 8.
decembra ob pol 11. uri dopoldne. Predava s. France C. Gogala.
Mežica: Dne 7. decembra ob pol 20. uri Predava o Cankarju s. Rudolf Golouh.
Črna: Dne 8. decembra ob pol 11. uri dopoldne. Predava o Cankarju s. Rudolf Golouh.
Guštanj: Dne 7. dccembra ob pol 20. uri zvečer. Predava o Cankarju s. Favaj Ivan.
Prevalje:	Dne	8. decembra ob
10. uri dopoldne. Predava s. Favaj Ivan.
Sv. Lovrenc na Pohorju: Dne 8. decembra ob II. uri dopoldne. Predava s. Lojze Slanovec.
Ljubljana: Dne 10. decembra ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Predava o Cankarju g. Anton Podbevšek. Odlomke iz ^ njegovih del recitira gospodična Štefanija Ravnikar. —- Dne 11. decembia ob 10. uri dopoldne položitev venca na Cankarjev grob pri sv. Križu.
Tržič: Dne 10. decembra ob 8. uri zvečer javno predavanje. Predava s. Albin Lajovic. — Dne 11. decembra vprizori dramatični odsek »Svobode1' v »Delavskem do-11111“ Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi". Začetek ob 8. uri zvečer.
Trbovlje: Dne 11. decembra: Ob 4. uri popoldne predavanje o Cankarju in njegovih delih. Ob 5. uri popoldne vprizori dramatični odsek »Svobode1* Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi1*.
Jesenice: Dne 11. decembra ob 8. uri zvečer vprizori dramatični odsek »Svobode1* Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor1*. Pred predstavo predava g. Anton Podbevšek o Cankarju in njegovih delili.
Vrhnika: Dne 11. dccembra ob
3.	uri popoldne. Predava o Cankarju in njegovih delih s. Angelo Cerkvenik.
Maribor: Dne 11. decembra.
Celje: Dne 12. decembra ob pol 8. uri zvečer predava v ljudski univerzi o Cankarju in njegovih delih g. Anton Podbevšek.
Kako Iz Mata?
Jugoslavija bi potrebovala zdaj kakega Napoleona. Toliko osebnosti in strankarstva je pri nas, tako smo navajeni meriti državne posle po osebnih in strankarskih koristih, da bi nas mogla le kaka silna osebnost hitro rešiti.
Napoleon bi spoznal položaj, poklical k sebi nekaj slikarjev, na.ročil jim, naj narišejo v 3 dneh nove nov-čaniee z napisom: »Vsaka državna žitnica izda za to nakaznico na zahtevo takoj 1 (ali 5,10, 50,100, 1000, 2000) kg pšenice.« V 5 dneh bi se že tiskale, seveda na Dunaju, ki je zato najprikladuejši, najhitrejši in bi bil tudi najcenejši, če bi mu plačali v pšenici ali drugih hranilih. Istotako bi Napoleon naročil drobiža — po-
V.
sebno hitro bi dal prekovati tiste novčanice po 25 par, ki smo jih hoteli dati pred pol letom v promet, pa nismo smeli, ker je postal medtem tisti novčič že več vreden, nego 25 par in bi torej sproti zginil iz prometa prav tako, kakor je že prej izginil zlati, srebrni, nikelnasti in bakreni drobiž, ter je že nevarno, da izgine tudi železni. Napoleon bi za pol Kg Pšenice (0.50 pk ali 50 stotink) dal lahko kovati čist nikcl in 113 bi mu bilo treba mnogo premišljevati, kakšno zmes naj porabi za 10 ali 1 stotinko.
Vse bi moralo iti tako hitro, da bi imeli že koncem decembra vsi davčni uradi prve novčanice priprav-1 ljene za izmenjavo, do konca marca
—«——
Kakor solucc siješ podnevi in ponoči — Bog ti grehe odpusti! Ni bilo, ni in ne bo na svetu Kresa tako žarečega in tako lepega kakor je lepa tvoja duša, Zofija, žareča moja ljubica. Ti si moja in jaz sem Tvoj. Vstala boš zjutraj in kakor jutranja zarja se ti bodo lesketala čista lica, zakaj iz peharja ti bodo voščile dobro jutro moje v Miklavževem raju natiskane ode in jeremi-jade. Prebirala boš moje pesmi, ponosna Zofija, iu kakor kres do neba bo gorelo tvoje srce.
Tako dober, dober stričk je sveti Miklavž.
Njegovih dobrot je polna vsa zemeljska obla, od vzhoda do zahoda, od severa do juga.
Ne sejali niste, ne želi, molili in priporočali se dobremu stričku še manj, pa imate peharje in kašče do vrha nabasane s sladko pšenico.
Ne zidali niste, niti z mezincem genih od drobne zibelke do debelih, v maščobo tonečih let, pa živite — kakor veseli, dobro pitani kanarčki v kletkah — v visokih, proti nebu kipečih palačah, na mehkih zofah,
ob vedno pogrnjenih mizah in ob vedno polnih sodih.
Ne kopali niste — kopijo naj samo ubogi kulij — niti roke iztegnili do zemlje — kramp in lopata so vam žlice in vilice — pa se bleščite v sijaju ametistov, hrizoberilov, karne-olov, rubinovr, safirov in topazov kakor najbolj pisane papige iu v vaše žepe sc stekajo — odkod, zakaj, kako? — milijoni in milijarde, da bo miza, že tako polna, obložena še bolj in sc bo še tista majhna skorjica ob jarku posušila popolnoma.
Tako dober, dober stričko.
Razloži mi, sveti Miklavž, kako je vendar s tole stvarjo: Krivica, da bi jo lahko z roko otipal, sc šopiri in si je nadela masko z imenom »pravica::. Kdor dela, naj ne ie, naj strada. In kdor ne dela, naj živi v izobilju. Gospoduje 111 gospodari naj lenuh in lopov, suženjska dela naj opravljajo brez plačila poštene roke. Ljubezen, prisrčnost, bratstvo — puhle fraze, banalnost, sentimentalnost. Napuli, lakomnost, sijaj, denar — bogovi, pred katerimi se klanjaj človeštvo do konca dni. Ti si hotel z bratsko j
morajo hiti gotove vse vrste v skup-< nem znesku poldruge milijarde pic. Potem bi izda! naredbe:
L od 1. januarja 1922 dalje se mtH rajo vršiti vsa plačila in posojila, vsi \ piši itd v pk.
Vse stare obveznosti v tuzem-sfvu, tirjatve iu dolgovi, sc morajo po vrednosti pšenice v času nastane ka obveznosti prepisati na pk, cveti-tuelno tozadevni spori morajo biti sodnijsko rešeni najpozneje do konca marca 1922. Ce sc ena izmed strank ne odzove, odloči sodišče po krajevno in časovno ugotovljenem razmerju pri nastanku obveznosti na zahtevo ene stranke kadarkoli po 1. aprilu 1922. Izmenjava novčanic se bo izvršila po ccni pšenice na dan tedanja te naredbe. To razmerje ostane stalno za vso dobo izmenja« vanja.
Po 31. marcu 1922 so vse stare novčanice neveljavne.
Vse aktivne in pasivne obvezno« sli napram tujini je naznaniti pristoj-: 11 i davkariji do 14 dni.
2.	Ves uvoz in izvoz je prepovedan vsem zasebnikom brez izjeme od dne naredbe, izvzemši že naloženo blago. Trgovina v tuzemstvu je prosta.
Producenti in trgovci naj naznanijo vse prebitke blaga, porabniki in trgovci pa vso svojo potrebo blaga pristojnim davkarijam, če mislijo, ua bodo prodali oziroma kupili dotično bnir.o le potom trgovine s tujino.
Davkarije zbirajo in urejajo, te podatke ter jili naznanjajo tedensko finančni oblasti. Podatki iz cele dr-< žave se predlože posebni komisiji, sestavljeni od ministrstev za finance, za promet, za socijalno politiko, za trgovino in obrt, za kmetijstvo ter za šume in rude. Ta komisija določi na temelju zbranih podatkov, katere vrste blaga se imajo izvoziti in uvo« žiti ter njih količino.
Nato razpiše javne dobave izvoz« nega in uvoznega blaga, določenega po množini in kakovosti, z zahtevo, da se naj glase ponudbe v pk. Le če bi takih ponudb ne bilo, sc bodo sprejemale tudi ponudbe v tuji valuti, ki pa ne smejo biti nikakor ve« zane niti na kurzno, niti na cenovne i razlike za ves čas dobave in plačila, tako da jih sami brez težave preve«
. demo na pk. Vsem ponudbam se pri«
‘ štejejo prometni stroški, potem se pa ' najcenejša ponudba sprejme in ob«
, javi, da sc bo to in to blago izvozilo tja in tja po tej in tej ceni, ono pa uvozilo od tam in tam po tej ceni. Prijavljenim producentom, konsu« mentom in trgovcem se izdajo izvoz« na in uvozna dovoljenja, ki jih ob-« javljajo davkarije imenoma, pokra« ji liske uprave po končnih vsotah posameznih davkarij, državna komisija pa po vsotah posameznih pokrajin (ali oblasti). Enako objavljajo obme j« ne železniške postaje blago in imena
ljubeznijo prepojiti človeški rod —1 upornik', hinavec, potuhnjenec, na vislicah boš visel, če takoj nc utnolk« neš. Zaradi ndruženja nekoliko oho« roženih lopovov črna morija trpeče-* ga, teptanega, stradajočega človeštva. Povej mi, sveti Miklavž, kako ie vendar s to stvarjo i:i zakaj vse te, da mi nc ostane posmehujoea se mrtva sfinga zagonetka do sivih las.
Kakor da me ne sliši sveti Miklavž, kakor da me noče siišati. Ali si vsa ta dolga, dolga leta skozi pr-: ste gledal, ko si zemeljsko oblo ob-, sioaval s svojimi darovi, sveti Mi-: klavž ?
Sveti Miklavž, prosim te: stopi kači-krivici na vrat, dvigni in ponesi v svet pravico, da sc bo zableščala kakor zmagujoče jutranje sobice nad mrakom in temino, poglej že enkrat tudi na trpeče, teptane in stradajoče milijone in obdaruj jih s svojimi darovi!
Gospod Parkelj, ti pa šibo v roke in — »na kolena, lenuhi, lopovi!« —' krepko udriimi, krepko naj poia i-ilv' t
Stran 2.
izvoznikov in uvoznikov, tako da ima vsa javnost možnost nadzirali ves izvoz in uvoz ter vse cene.
Ta komisija bo vodila s tem že najslavnejšo statistiko, vodi naj torej sploh vse in naj se imenuje statistična komisija. Dobave bo razpisovala po potrebi tedensko, polmeseč-uo ali mesečno. Za blago, čigar uvoz ali izvoz bi bilo trenutno iz prometnih, gospodarskih ali socijalnih razlogov negospodarski, bo objavilo zaporo z naprej določeno dobo trajanja.
Posle Statistične komisije vodi in odgovarja zanje parlamentu minister trgovine in obrti, ki naj pripravi predlogo, da se vsa ministrstva pridobitnih strok, event. tudi prometa iti financ združijo v novo ministrstvo Statistike.
3. Do 14 dni imajo vsi prebivalci v vložiti pri pristojnih davkarijah naiančne popise vsega svojega imci-ka, ocenjenega v ck po stanju z dne 20. decembra 192i in 120 stanju z dne 31. decembra 1912. Pri imetkih v skupni vrednosti nad 1,000.000 pk je treba take popise predložiti tudi po stanju 31. decembra vseh 'et od 1913. do 1920.).
Država si pridržuje pravico do prihodnjega popisa (31. decembra 1922) odkupiti vse vrste ime tka za popisno ceno brez ozira na to, če so prešle med tem že v druge roke. To velja za premičnine in nepremičnine, pridobljene pravice in prednosti, vrednostne papirje itd.
Nepopisane posamezne predmete ali njih skupine ima država pravico prevzeti za ceno lOOpk. Možni prirastek na ceni v 1 letu je treba všteti, ker ga država pri eventuelnem prevzetju nikakor ne bo upoštevala niti pri predmetih, niti pri papirjih, niri se ne bo ozirala na kako posebno vrednost za ljubitelje, n. pr. starinah, umetninah, draguljih itd.
/a tuja podjetja, ki se posebe obdavčijo, veljajo tudi vse tiste delniške družbe, za katere se pri tem popisovanju ni ugotovilo, da se nahaja vsa delniška glavnica v rokah tukajšnjih davkoplačevalcev.
4. Do konca januarja 1922 imajo vsi prebivalci »poglej prejšnjo opombo!' vložiti pri davkariji točen popis svojih dohodkov vseh vrst v letu.1921. Ta in prej določeni popis bosta služila ne le za temelj obdavčenja, temveč tudi za Statistiko. Napačne navedbe ne bodo torej kaznovane samo z zvišano odmero davka, temveč tudi sodnijsko.
^ Ti popisi se vpisujejo v javne knjige, k’ so pri občini in davkariji vsakemu na ogled.
6. Za kritje državne potrebe po pšenici razpisuje država enkratni davek od imetka po sledeči razpredelnici •
(Razpredelnica št. I bo ponatisnjena v prihodnji številki).
Ta davek je treba plačati v letu
1922., in sicer vsakega prvega dne v mesecu eno dvanajstino. Te roke podaljša lahko pristojna davkarija za dobo za katero so bile plačane v naprej Gr/ ne obresti.
Plačuje se bodisi v starih novčani-cah po stalno določenem razmerju (točka 1.), bodisi v novih novčani-cah, bodisi v pšenici.
Na ta način pridobljeno in tudi nakupljeno pšenico preda država začasno dosedanjim lastnikom v shrambo in varstvo proti letni 3%ni odškodnini.
7. Za kritje državnega proračuna razpisuje država za 1. 1922. dohodninski davek po sledeči razpredelnici-
(Razpredelnica št. 2 izide v prihodnji številki).
Ta davek je treba plačati v letu
1922., in sicer vsakega prvega dne v mesecu eno dvanajstino. Te roke podaljša lahko pristoina davkarija za dobo, za katero so bile plačane v naprej 10%ne obresti.
Plačuje se v pk, bodisi v blagu, bodisi v novčanicah.
Carina se z ozirom na način izvoza in uvoza odpravi takoj popolnoma, varstvo domačega dela bo oskrbovala Statistična komisija s pomočjo javne kontrole In parlamenta.
Drugi posredni in neposredni davki pa se ukinejo šele s prihodnjim letom.
8. Za nujne investicije razpisuje država 4%no notranje posojalo v znesku 2 milijard pk na 401etno amortizacijo.
9. Za kritje dolgov v tujini se razpisuje postopoma notranja posojila
obrestno mero, da bo po-zbudila varčnost prebivalstva, ki se
* Poglavarji rodbine. Ce imajo rodbinski člani tudi lastno imetje, ga morajo tudi popisati in popis vložiti kot prilogo. Za nedoletue njih zakoniti varuhi. Za pravne osebe zakoniti pooblaščenci.
bo že itak zvišala s tem, da bodo imeli tudi najpotrebnejši ljudje vpogled in razumevanje za državno go-
Peilfifne vesti.
+ Preokret v vladui krizi. Pro-tičevo glasilo „Radikal“ piše dne 2. decembra v svojem uvodniku (R.), da vzrok vladne krize ni vprašanje notranjega ministrstva ali osebnosti, marveč so vzroki globlji. Vzrok je to, da „se radikaina in demokratska stranka v nobenem državnem vprašanju ne ujemata; posledica tega toliko poizkusov in nepovoljen razvi-tek države. Radikalna in demokratska stranka sta dva svetova. Prva je po svojem postanku narodna, druga pa koalicija raznih stremljenj. Clankar kaže na razvoj radikalne stranke, ki je nastala iz naroda v borbi za narod in za pravice naroda, na neumrljivo slavo stranke in na svojo zgodovino, dočiin je z demokratsko stranko drugače. Bivši srbski samostalci so se združili z srbskimi liberalci, oporo reakcije v Srbiji, in napredovali. Dalje so del demokratske stranke člani srbsko-hrvatske koalicije, čeprav stoji na drugi strani Hrvatski blok, ki zastopa narod ne pa osebe. Boj je nastal bistveno zaradi ustave; tam je radikalna stranka preveč popustila. Boj se vrši med globoko uvidevnostjo in neumno zaslepljenostjo. Zato je sloga nemogoča. Iz članka je razvidno, da so radikalci hoteli dati več koncesij »avtonomistom" zaradi sporazuma, na drugi strani pa je tudi razvidno, da radikalci ne zaupajo demokratom preveč in se boje za svoj zgodovinski prestiž.
+ Nova madžarska vlada. Grof Štefan Bethien je dne 3. t. m. sestavil svoj kabinet. Ministrska lista se glasi tako-le: Ministrsko predsedstvo grof Štefan Bethien, zunanje stvari grof Mikolas Banffy, vojno ministrstvo Sandor Delicska, finance Tibor Kallay, notranje grof Klebelsberg, trgovina Lajos Hc-gyeshalmi, pravosodje V. Paul Tomesany, zdravstvo Ferdinand Bernolak, prehrana doslej (brez portfelja) Bella Terffy. Za državnega tajnika v ministrstvu za notranje posle je bil imenovan Koszo, v poljedelskem ministrstvu pa Karel Schadl.
+ Grška kapitulira. Grški ministrski predsednik Gunaris je angleškemu zunanjemu ministrstvu spo-
Hutturni ve*t«Ifea
Spored koncerta slovenskega koncertnega in opernega pevca g. Julija Betetto, ki se vrši v sredo, dne 7. t. m. zvečer točno ob 8. uri v veliki dvorani hotela Union. 1. Anton Lajovic:a) Mesec v izbi; b) Serenada; c) Pesem starca. 2. a) P. Hugolin Sattuer: Zaostali ptič;
b) Josip Micki: Človeka nikar. 3. Josip Pavčič:	a) Priplula je pomlad; b) Dedek Samonog. Odmor. 4. a) Marij Kogoj: Da sem jaz Jezus; b) Emil Adamič: Noč; c) Emil Adamič: Nocoj je pa svetla noč. 5. Lucijan Marija Škerjanc: a) Večerna impresija; b) Počitek pod goro;
c) Beli oblaki. 6. a) Fran S. Vilhar: Mornar; b) Fran Gerbič:	Pojdem na prejo. — Na klavirju spremlja konservatorist prof. Janko Ravnik.
Na ljubljanskem konservatoriju „Giasbene Matlce“ bo predaval hrvatski glasbenik prof. dr. Božidar Širola o hrvatski glasbeni literaturi. Predavanja se bodo vršila v dneh 7., 8. 9. in v dneh 14., 15., 16. decembra vsakokrat v poslopju Glasbene Matice, Vegova ulica št. 7, soba št. 14 (pevska dvorana). K predavanju imajo pristop konservato-risti. Ravnateljstvo vabi v Ljubljani se nahajajoče glasbenike in interesente, da prisostvujejo tem predavanjem. Priglasiti se pa morajo preje v pisarni Glasbene Matice med uradnimi urami. Podobna predavanja se bodo vršila tudi o srbski glasbeni literaturi. To pa pozneje.
Dnevna
Zasebni nameščenci in davek na plače. Na iniciativo Zveze zasebnih nameščencev Jugoslavije, se je vršila v občinskem domu v Belgradu 3. t. m. anketa zastopnikov beograjske trgovinske In obrtne zbornice In zastopnikov zasebnih nameščencev iz Belgrada, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva in Splita. Na anketi, ki je potekla zelo živahno, so razpravljali o davčni politiki ministrstva za finance z ozirom na davke na plače zasebnega nameščenstva. Olede na mišljenje vlade, da se vprašanje obdavčenja plač za leto 1922. reši s posebnim zakonom, je bila sprejeta
NAPREJ.
spodarstvo, ki bo postalo pravo narodno gospodarstvo.
ročil, da je atenska vlada pripravljena sprejeti posredovanje antantnih oblasti v svrho pomnjenja grško-turškega spora. Pred par meseci je bila atenska vlada še tako ponosna, da je z ogorčenjem odklanjala vsak poskus posredovanja. Sedaj je menda izprevidela, da ni vedno dobro, če mali igra velikega.
-f Na Španskem se pripravljajo hude stvari. Eden izmed vodilnih španskih diplomatov je v razgovoru i s tujimi žurnalisti rekel, da je pred-i stoječa ministrska kriza v zvezi s i težkimi dogodki, ki se pripravljajo. Gre najbrž za kako revolucionarno gibanje proletarske mase, proti kateri se sedanja vlada ne čuti dovolj močno. Sicer pa je iz Španske težko dobiti kako poročilo, ker je zaprta ; proti vsemu svetu.
Portugal v plamenu. Boljše-viško gibanje se je po Portugalskem silno razširilo, tako da se lizbonska vUida ne upa nastopiti proti njemu. Pač pa je menda Angleško poklicala na pomoč, ter je ta zadnja odločila, da pošlje svoje vojno brodovje na Portugalskem in da tam izkrcati čete. Za ta načrt je navdušena tudi Italija (ta zadnje čase na prav čuden način leta za Britanci), ker upa, da bo dobila mandat za vzdrževanje >-reda« na Portugalskem.
-r Protidelavski zakon oziroma, kakor ga buržuji imenujejo, protikomunistični zakon je poljski parlament sprejel. Zakon določa dosmrtna ječo za zvezo s tujino v svrho izvedbe protidržavnih dejanj, 15 letno prisilno delo za pripravljanje prevratov in sabotaže in smrtno kazen z:; soudeležbo pri nemirih in sabotažnih dejanjih.
-f- Krasinu jc ameriški konzul v Londonu odklonil vizum za Ameriko.
-j- Predhodnja svetovna konferenca kapitalističnih velesil se bo po predlogu predsednika Hardinga vršila prihodnje leto v enem kitajskih mest. Kitajsko vprašanje je za veieimperialiste prižgana baklja, ki grozi razvneti zemljo v novem svetovnem plamenu. Največ sta pri tem prizadeti Amerika iti Japonska, zato je razumljivo, da se skušata pobotati na licu mesta. O Kaki razorožitvi seveda ni bilo že od začetka nobenega govora.
»Glasbena Mntica« v Ljubljani, V letošnji koncertni sezoni 1921./22. obhaja naša »Glasbena Matica« 50-letnico svojega obstanka kot društvo. Ustanovljena je bila leta 1872. Deset let pozneje je začela delovati kot glasbeno šolski zavod in še deset let pozneje pa si je ustanovila svoj pevski zbor. Tako praznuje v tej sezoni »Glasbena Matica« poleg SOletnice društvenega obstoja še 40-lt*trtico glasbeno-šolskega delovanja ni pa 301etnico koncertnega delovanja. Ta svoj trojni jubilej hoče proslaviti »Glasbena Mtaica« z ciklusom jubilejnih koncertov, v katerih bodo nastopali poleg društvenega pevskega zbora in orkestralnega društva še razni solisti, kakor: ga. Lovšetova, gg. Betetto, Križaj, Rijavec i. dr. Na teh koncertih se bo izvajala naša najboljša zborova in solistična literatura od najboljših del starejše dobe do najnovejših del naših, pa tudi jugoslovanskih skladateljev. Kot prvi koncert iz tega cikla sc vrši koncert opernega in koncertnega pevca Julija Betetta, ki bo pel celo vrsto basovskih samospevov od Vilharjevega »Mornarja« in Sattner-jevega »Zaostalega ptiča« pa do najnovejših Škrjančevili in Kogojevih del. — Betettejev koncert se bo vršil v sredo, dne 7. decembra ob 8. uri zvečer v dvorani hotelu »Union«, na katerega že danes vse naše občin-stvo opozarjamo.______________
Ko prečitrte ,,Naprei“, ga oddajte Vašim prijateljem I
kronika.
resolucija, ki zahteva, da ministrstvo za finance, odnosno narodna skupščina popolnoma izvzame od davka na dohodke delavcev In nameščencev eksistenčni minimum, k! se je ugotovil z 12.000 dinarji. Končno so sklenili, da to resolucijo posebno odposlanstvo izroči ministrstvu za finance In narodni skupščini.
»Dodatek** k telefonskemu Imeniku za Slovenijo. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani Je izdalo zaradi mnogih sprememb v telefonskem obratu k »Imeniku telefonskih naročnikov In telefonskih
uradov v Sloveniji" nov ,.Dodatek" ter ga oddaja interesentom po 2 dinarja za kos, toliko da se krijejo nakladni stroški. V Ljubljani in Mariboru ga prodajata tamošnja glavna ura4?’	se	pa	tudi	pri	poštnih
l]radm Celje in Ptuj. Interesenti iz drugih krajev naj naroče ta »Dodatek pri gospodarskem uradu poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani.
Občinska sodišča za pobijanje draginje so poštnine prosta. Kakor se glasi ministrski odlok, so občinska sodisča za pobijanje draginje državna in zato je njih dopisovanje z državnimi uradi in oblastmi poštnine prosto.
V Zagrebu je aretirala policija komunista Puškariča.
*
r, Kruh se je podražil v Ljubljani.
Kakor čujemo, je krivda ponajveč pri mokarjih, ki imajo še dovolj stare zaloge moke, ki jo pa zadržujejo, da jo prodajo potem kakor da bi bila nabavljena po novih cenah. Občinstvo naj se za to zanima.
Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah „Drž po-sredov. za delo’4 v Ljubljani, Mariboru. Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 20 do 26. novembra 1921 dela 309 moških in 56 ženskih delavnih moči Delodajalci so pa iskali 249 moških !n 57 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo v tem času 256. — Promet od 1. januarja do 26. novembra 1921 izkazuje 31.192 strank in sicer 15 428 delodajalcev in ?5.764 delojemalcev. Posredovanj se je Izvršilo v tem času 9498. -• Dela iščejo: pisarniške moči, kovinarji, rudarji, natakarji, natakarice, dninarji, dninarice, sluge, trgovski sotrudniki, prodajalke, hlapci, vzgojiteljice, hotelske sobarice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke. ---V delo se sprejmejo: mizarji, ključavničarji, za orodje, usnjarji, zidarji, tesarji, krojači, čevljarji, ga-ternisti, trgovski sotrudniki, kores-pondentka, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
Umrla je gospa Marija Bleiwe!s-sova - Trstenlška v Ljubljani v 82. letu starosti. Pokojnica je bila soproga primarija drja. Karla Blei-vveisa. Pokojnica, roj. Kosova, je bila delovna v narodnih krogih, zlasti pa na karitativnem polju. Pogreb bo danes ob pol 4. popoldne izpred škofije štev. 15 na pokopališče k Sv. Križu. Čislani rodbini izrekamo iskreno sožalje.
8«farik©if.
— Mariborski občinski svet je dovolil sledeče podpore: Ljudski kuhinji 50.000 K, Dijaški kuhinji (za zadnje četrtletje) 5.000 K. Dečji Staniči v Mariboru 60—100.000 kron.
Ss strank«.
Seja načelstva JSDS. V petek dne 9. t. m. se bo vršila v prostorih „Svobode“ v Ljubljani Aleksandrova cesta 5 seja načelstva. (Uro objavimo jutri.)
Sz strok.* ergaRizacils.
Izkaz vposlanih prispevkov za časa stavke keramičnih delavcev v Libojah, in sicer sledeče skupine: Steki. Hrastnik 492 K; steki., Zagorje 841 K: pap. del., Medvode 301 K; pap. del.. Sladki vrh 216 K; plin. del. Maribor 380 K; karbid, del., Ruše 1282 K; kem. In plin. del., Celje 88 kron; steki., Straža 310 K; šem. del., Štore 236 K; kem, del., Šoštanj 410 kron, katerim Izreka Osrednji odbor Osrednjega društva kemičnih delivcev priznanje solidarnosti in najiz-krenejšo zahvalo.
Vrhovno vodstvo koaliranih železničarskih organizacij kraljevine SHS je predložilo dne 28. novembra 1921 vsem merodajnim mestom naslednji memorandum:	Vr-
hovno vodstvo koaliranih strokov-železničarskih organizacij cele države se je na osnovi podanih skle-P( v z dne 20. novembra 1921 v Zagrebu in z dne 28. novembra 1921 v Belgradu, osebno predstavilo g. ministru saobračaja, da izposluje izboljšanje gmotnega	položaja	že-
lezničarjev in zaščito zajamčenih pravic. Zahteve se je istočasno predložilo: G. predsedniku vlade. g. ministru financ, g. predsedniku narodne skupščine, g. predsedniku zakonodajnega	odbora,	kakor	tudi !
vsem predsednikom političnih klubov narodne	skupščine.	Vsi merodajni vladni	faktorji,	kakor	tudi
predstavniki političnih skupin so priznali, da so zahteve železničarjev opravičene In izrazili gotovost, da hočejo pripomoči tem opravičenim zahtevam železničarjev do zadovoljivega rešenja.
   ___________ Štev. 270.
Vestnik Svofeeefe.
Dramatični odsek »Svobode« ua Jesenicah priredi dne 10. in 11. ue-i cembra t. 1. vsakokrat ob 7. uri zve--čer Cankarjevo komedijo »Z a n a -rodov blagor«. Ker je ta predstava združena s predavanjem o Cankarjevem življenju in njegovih delih in služi kot obletnica njegove smrti, se je nadejati, da jo cenjeno občinstvo z obilnim obiskom poseti. Na ta način se bode dostojno praznovalo spomin našega velikega romanja. Predaval bode v nedeljo pred predstavo g. A. Podbevšek iz Ljub-ijane.
G©sp©darst¥@» *
= Ljubljanski trg. Nakup je po-skd zadnje tedne slabotnejši v precejšnji meri vsled pomanjkanja de-< narja. Goveje meso kg 20 do 24 K po kvaliteti. Telečjega mesa primanjkuje; cena 24 in 26 K kg. Enako primanjkuje prašičjega mesa. Slanine in masti je na trgu dovolj, nakup slaboten. Slanina 1. vrste 75 K kg, mast se razprodaja 82 do 85 K kg. Konsum mesnih izdelkov močno raste. Želeti bi bilo le, da tovarne posvečajo najstrožjo pažnjo na kvaliteto, ki pri nas v vseh slu* čajih še ni dosegla prave višine. Glede divjačine in rib se pripravlja zadostna preskrba trga. V petcu, dne 9. t. m. se začne razprodajati na trgu ribe na drobno hi debelo v vsaki množini, in sicer krapi, mali somi in ščuke po 40 K kg. na prostoru poleg sadnih stojnic. Glede jajc izgleda, da je zavladalo stalno pomanjkanje. Mleko se plačuje po 8 K liter, množina je že sedaj vsled eksporta nezadostna. Kruh bel kg 18.80 K, črn 15 K, žemlje 4.50 dkg
I K, luksuzno pecivo cene proste Sadni trg je radostno založen. Jabolka 12 do 18 K kg, hruške 20 do 24 K kg. orehi 32 K kg. Moka št. 0 20 K, kaša 13 K, ješprenj 18 K, otro-bi 6.50 K, koruzna moka 12 K, pšenica 14.40 K kg. rž 12 K, ječmen
II iv, oves 9 K, nova koruza 10.50 kron, ajda 9 K, fižol 13 do 14 K --Glede zelenjave je trg krit. Solata endivija 2 do 4 K glava po velikosti* motovilec 20 K kg, zelnate glave 7 kron kg čebula 15 K kg, krompir
4.^0 K,	repa In kislo zelje 12 K
kg. —• Špecerija: kava 94 do 144 K kg po kakovosti, sladkor v kockah 56 K„ v sipi 52 K, olje liter 92 do 96 K. — Mestna aprovizacija je na^ bavila v zadnjih dveh mesecih 120 vagonov krompirja, 3 vagone masti, 5 vagonov pšenice in 1 vagon zelia.
- Predvojna posojila. Finančna dclegacija v Ljubljani objavlja urad-, no: Reparacljska komisija v Parizu je odločila, da morejo tuji (neavstrijski) državljani zahtevali, ua se jim njihove obveznice predvojnih posojil bivše avstro - ogrske monarhije, ki so se proti njihovi volji ali brez njihovega dovolila na podlagi zakonitih odredb ali pa na podlagi vojnih ukrepov bivše avstro-i ogrske monarhije ali avstrijske vlade prenesle na ozemlje Avstrije vrnejo nežigosane. Oni tuji državljani, lastniki takih obveznic, ki so jih sami prostovoljno deponirali v Avstriji, morejo protestirati proti žigosanju po avstrijskih oblastih ter zahtevati, da se obveznice izroče njihovi vladi. V zmisJu tega odloka re-paracijske komisije in na podlagi rešenja gospoda ministra za finance D br. 17.668 z dne 24. novembra 1921 se pozivajo naši državljani, ki imajo svoje obveznice predvojnih posojil bivše avstro - ogrske monarhije iz kateregakoli naslova v Avstriji, da predlože do 15. decembra 1921 prošnjo na generalno direkcijo državnih dolgov s sledečimi podatki: 1. Ime in priimek lastnika, poklic, bivališče (točen naslov). 2. Vrsto (izvirno označilo posojila) serijo, številko in nominalno vrednost vsake obveznice. 3. Naslov depota (n. pr. zastavilo, lombard, sodnjjski depozit, ženitbena kavcija jtd-> eventualno dolg, za kateri jamčijo.
4. Kraj in ustanova, kjer se nahajajo. 5. Ce so se prenesle v Avstrijo na podlagi zakonite odredbe bivše avstro - ogrske ali avstrijske vlade.
6. če so se prenesle v Avstrijo na podlagi vojnih odredb bivše avstro-ogrske monarhije. 7. Ce jih je lastnik prostovoljno tam deponiral. 8.
Od kedaj je stranka lastnica teh obveznic.
— Parobrodnim društvom ua Jadranskem morju jc zakonodajni odbor priznal subvencije do 10 milijonov dinarjev letno.
- Kakšna jo uradna kratica. Finančni minister je odredil, da je treba za dinarje »Din.« in za pare »p« smatrati kot obvezni uradni kratici v našem prometu.
Jr
Stev. 276.
NAPREJ.
Slrau 3.
Brzojavi.
ZAKONODAJNI ODBOR- — BOJ PROTI OSEMURNEMU DELAVNIKU.
LDU. Belgrad, 5. dec. Zakonodajni odbor je imel danes ob 16.50 sejo pod predsedstvom predsednika Nise Trifunoviču. Po odobren ju zapisnika, zadnje seie so se objavile naredbe, ki so jih predložili odseki v razpravo. Za tem se je pričela podrobna debata o zakonu za zaščito delavcev. Pri členu 6., ki govori o delovnem času, se je razvila razprava o predlogu, ki ga je vložil v imenu radikalcev in demokratov dr. Laza Markovič. Predlo? sc tilasi:	»V	industrijskih
in rudniških podjetjih more delovni čas najetih delavcev trajati dalje kakor osein ur dnevno, ozir. 48 ur tedensko. Za industrijska podjetja se smatrajo vsa ona, v katerih dela najmanj 20 delavcev računano po povprečnem številu rabljenih delavcev v roku treh mesecev. Ako pristanejo delavci industrijskih in rudniških podjetij, se more delovni čas podaljšati za nadnormalno delo v indu-stri iških podjetjih za eno, oziroma največ za dve uri. To podaljšanje delovnega časa velja, ako se odločijo zanj štiri petine delavcev podjetja potem tajnega glasovanja. Sklep o podaljšanju delovnega časa velja za tri mesece. Pc preteku tega roka se mora obnoviti z glasovanjem. Podrobnejša določila o tem glasovanju glede podaljšanja delovnega časa bo predpisalo ministrstvo za socijalno politiko v sporazumu z ministrstvom za trgovino in industrijo. V prometnih podjetjih (železnice, parobrodi, pošta, brzojav in telefon ter slične ustanove), bodo določala čas resort-na ministrstva sporazumno z ministrstvom za socijalno politiko v duhu dcločb tega zakona. V ostalih podjetjah, izvzeniški industrijska in rudniška, navedena v členu 9. poglavje 1. tega zakona traja delovni čas od 8 do 10 na dan z ozirom na značaj in težkoče posla. Ministrstvo za socijalno politiko bo sporazumno z ministrstvom za trgovino in industrijo izdalo po zaslišanju trgovskih In industrijskih, obrtnih in delavskih zbornic naredbe glede delovnega časa za vsako kategorijo podjetij., tukaj označenih. V teli podjetjih bo delovni čas določen po sporazumu med
delodajalci in delavci ter se more podaljšati delovni čas za prekomerno delo še za eno do dve uri dnevno. Pismen sporazum o tem je dolžan delodajalec dostaviti preko občinskega sodeča pristojni občinski oblasti najpozneje do pričetka izvrševanja prekomernega dela. Proti temu predlogu je govoril v imenu jugoslovanskega kluba dr. Hohnjec, ki se je zavzemal za osemurni delovni čas brez kakih omejitev. Socijalni demokrat Divac je izjavil, da smatra ta predlog za napoved vojne delavskemu ljudstvu. Predlaga, naj se predlog vrne odseku, ker bodo drugače socijalni demokrati v znak protesta zapustili sejo. O svojem bodočem sodelovanju pri delu zakonodajnega odbora pa bodo razpravljali kasneje. Radikalec dr. Laza Markovič je izjavil, da sc predlog ne more smatrati kot napoved vojne delavskemu ljudstvu. Sodi, da se more o njem popolnoma mirno razpravljati, vendar pa ne nasprotuje, ako se vrne odseku. Istotako je izjavil radikalec Ljuba Jovanoivč, da je bolje, ako se vrne predlog odseku, da se doseže sporazum in da ne nastane iz zadeve sporno vprašanje. Minister za socijalno politiko dr. Kukovec se je izjavil za predlog, obenem je pa tudi izjavil, da se strinja z dodatnim predlogom, da se zadeva ponovno vrne odseku v dosego kompromisa. Poročevalec Pavle Subrovič je navajal prejšnje stališče dr. Ninčiča glede tega vprašanja ter je izjavli, da se strinja s tem, da se obdrži princip osemurnega delovnega časa. Odkrito izjavlja, da ne sprejema predloga dr. I aze Markoviča, ker pomenja popolno negacijo principa osemurnega delavnega časa. Pri glasovanju je bil sprejet predlog poslanca Divca, ki sta se mu pridružila tudi minister za socijalno politiko in poročevalec in ki zahteva, naj se člen 6. vrne odseku. Nato se jc prešlo v razpravo o ostalih členih. Pri členu 21. jo dr. Žerjav zahteval, naj se porodnicam dovoli samo šesttedenski dopust po porodu. S tem predlogom se je strinjal tudi minister za socijalno politiko dr. Kukovec. Poročevalec Pavle Cubrovic je pristal na šesttedenski dokust pred porodom in šesttedenski dopust po porodu, vendar pa je bil la člen sprejet, kakor ga je predlagal odsek, na sc porodnicam prepove delo dva. meseca pred in dva meseca po porodu. Pri členu 35. je demokrat Jovan Magovčevie predlagal.
naj se otvorita delavski zbornici v Skoplju za južno Srbijo in v Podgorici za Crno goro, ker bi poslovanje
drugih delavskih zbornic v teh krajih radi pomanjkanja prometnih sredstev postalo iluzorično. Minister za socijalno politiko in poročevaleg se temu predlogu nista protivila. Sprejeti so bili nadalje vsi členi 36. do 70. 7. manjšimi izpremembami in dopolnilom Magovčeviea. Posebej se je glasovalo o § 40. glede volilne pravice delavcev za delavske zbornice. Ta člen ie bii sprejet v redakciji, da imajo delavci volilno pravico za delavske zbornico v starosti od 18 let dalje. Nato se je prešlo na poglavje IV., ki govori o posredovalnicah za del o in ki obsega člene 85. do 100. To poglavje je bilo po krajši razpravi pri členu 94., ki govori o uradnikih v posredovalnicah za delo iu o katerem se je glasovalo posebej, sprejet v redakciji odseka. Za tem je bil sprejet z večino glasov tudi člen 94., po katerem so uradniki posredovalnic za delo (tajniki) državni uradniki. Nato so bila sprejeta zaključna določila v členili 100.—105. Za tem se je razpravljalo o poglavju V., ki govori o delavskih zaupnikih (členu 107. do 118.) in je bilo to poglavje sprejeto soglasno. Za teni je bilo sprejeto poglavje VI. (členi 119.,
120.), ki govori o delavskih legaoijah. Ko je bilo sprejeto poglavje VII. (čl.
121. do 124.), nadalje poglavje VIII. o zaključnih določilih (člen 125. do konca), jc predsednik izjavil, da Je zakon o zaščiti delavcev, izvzemši člene 6. do 15., sprejet. Prešlo sc jc nato v razpravo zakona o centralni upravi. Ker se o tem zakonu ni moglo razpravljati brez vlade, je predsednik predlagal, naj se odstavi z dnevnega reda. Predlog je bil sprejet z večino glasov. Nato je predsednik zaključil sejo ob IS. 30 ter napovedal prihodnjo -sejo za jutri ob 1^. z dnevnim redom: 1. Naredbe ministrstva pravde za Bosno in Hercegovino. 2. Naredba v inšpekciji dela.
VLADNA KRIZA.
LDU Belgrad, 5. dec. (ZNU.) „Narodna Politika4' poroča iz Bcl-
grada: Včeraj ob 16. je bil pozvan predsednik parlamenta dr. Ribar na dvor radi konzultacije o politični situaciji. Dr. Ribar je izjavil novinarjem, da je predlagal kralju, naj sestavi novi kabinet Nikola Pašič, Po njegovi avdijencl je bil pozvan na dvor Nikola Pašič. Kralj je želel, naj se posreduje pri vseh parlamentarnih klubih, da se čimprej reši vladna kriza.
LDU Felgrad, 5. dec. (ZNU.) Vsa pogajanja Nikole Pasica glede le-šenja krize so bila brezuspešna. Pašič je za to, da se obdrži sedanja koalicija z močnim vplivom radikalne stranke. Včeraj se jc ministrski predsednik pogajal muslimani, SKS iu zcmljoradniki. Tudi s Stojanom Protičem se jc dolgo časa razgovarjal. Muslimani se drže rezervirano radi agrarne reforme. Zastopnik zemljoradnikov bo pa jutri podal izjavo svojega kluba. Stojan Protič se drži na svojem stališču, zadržanje SKS v bodočnosti je še neznano.
VOLILNO GIBANJE V ZAGREBU
LDU Zagreb, 5. dec. (ZNU.) Včeraj ob 10, je bil v kinematografu Apolo sestanek pristašev strank hrvatskega bloka, katerega je otvoril minister n. r. dr. Šurmin. Na sestanku so govorili tudi dr. Horvat, Dragotin Hrvoj, dr. Ritting, neki delavec in Štefan Radič, ki je razlagal socialne potrebe delavstva in propagiral za zvezo med delavci in kmeti Ob 11. dopoldne je zborovala v kinematografu Balkan jugo-slovenska neodvisna skupina, čije nosilec je dr. Ivan Politeo. Tretje zborovanje so imeli zedinjeni socialisti. Predsedoval je Viljem Buk-šeg, govorili pa so Dragiša Lapše-vič, dr. Mijo Radoševič in drugi. V veliki dvorani Uniona so zborovali včeraj tudi židovski volilci, katere je sklical dr. Schick.
NA DUNAJU JE MIR.
LDU Dunaj, 5. dec. (DKU.) Včerajšnji in današnji dan sta potekla na Dunaju popolnoma mirno.
VELIKA RUDARSKA STAVKA.
V ostravsko-karvinskem okrožju je stopilo včeraj zjutraj vse rudarsko delavstvo v stavko. Vlada
je skušala pridobiti podjetnike, da podaljšajo pogodbo do konca t. m., toda podjetniki zahtevajo od delavstva večjo produkcijo, ne da bi izboljšali mezde. Doslej stavka okroglo 50.000 rudarjev. Ako bi stavka trajala dalje časa, se stavki
pridružijo tudi rudarji drugih okrožij. Vlada se bavi z načrtom podr-žavljenja. Zaupniki strokovnih organizacij in delavski sveti so sklicani na sejo, ki jo bo vodil socialnodemokratski delavski odsek. Stavka utegne trajati dalje čas<>. ker so podjetniki precej založeni s produkti.
IZ ITALIJANSKE ZBORNICE.
LDU Rim, 5. dec. (DKU.) Ko je komunistični poslanec Missiano stopil v dvorano parlamenta, so vsi poslanci razen komunistov demonstrativno odšli. Vojnemu ministru, ki je tudi zapustil dvorano, so vzklikali: „Živela armada! Živela Italija !“
VLADNA KRIZA V ŠPANIJI.
LDU Pariz, 4. dec. (DKU.) Listi poročajo iz Madrida: Kakor se govori v zborničnih kuloarjih, sc bo zbornica jutri po povratku kralja z lova havfla z ministrsko ksizo. Položaj kabineta je omajan. V Melilli kakor tudi v Madridu in po vsej Španiji se pričakujejo demonstracije, da se pozove vlada, pospešiti osvoboditev ujetnikov Abd El Ke-rima. Iz Albucemasa se javlja, da Je položaj ujetih Špancev vsak dan resnejši. Uporni Mavri so baje ustralili več ujetnikov in so zapretili, da bodo postreljali vse Špance, ako bodo španski letalci še nadalje bombardirali njih šatore. Abd F.l Keritn je dal španski vladi naznaniti, da bo brez usmiljenja dal pomoriti vse španske ujetnike, ako bodo španske čete prekoračile reko Kort. V Madridu so bile danes velike demonstracije. Že tri dni patro-lirajo po mestu vojaki.
ANGLEŠKO - JAPONSKA POGODBA ODPOVEDANA.
LDU Pariz, 4 (Wolff.) Kakor doznava „Ncw York Herald“, sc vest o odpovedi angleško - japonske pogodbe oficiozno potrjuje, da-si sta delegaciji tozadevne izjave odklonili.
IRSKA IN ANGLIJA.
LDU London, 4. dec. (Rueter.) Ministrski predsednik Lloyd George je imel danes v družbi več drugih ministrov poldrugo uro dolg razgovor s tremi sinfajnovskimi poslanci. Po poizvedbah, katere je dobil ministrski predsednik, se da sklepati, da je malo upati na zboljšanje položaja.
P@ SttefU.
— Stavka gledaliških igralcev na Dunaju. Udruženje gledaliških igralcev na Dunaju napoveduje za božične praznike stavko vseh dunajskih igralcev. Stavka bo materij^lnega značaja, ker zahtevajo igralci povišanje gaž.
— Prizori ob priliki <2ragiuiskih izgredov na Dunaju. (Dodatno k brzojavnim poročilom.) Kljub temu, da so se socialno demokratični voditelji na vso moč trudili, da zajeze izgrede, so razni komunisti in pa tudi zločinski elementi organizirali plenitve in napade. Razbili so skoro vse kavarne, hotele in trgovine. Izgredniki v divji besnosti so bili vsi javni lokali v najkrajšem času popolnoma demolirani in oplenjeni. Izgredniki so po kleteh razlivali vino, metali jestvine na cesto, vzklikajoč: »Gladni, najejte' se!« Iz prodajalen so metali razno blago kričeč: »Nagi, oblecite sc! Bosi, obujte se!« Meščanstvo je pred plenilci bežalo :ia vse strani. Množica je bila posebno razjarjena na židovske špekulante. Skušala je vdreti v borzo, a jc to preprečilo vojaštvo. V ogorčenju so do tal porušili iu razbili kavarno valutnih špekulantov »Adler^ na borznem trgu. Zelo trda je predla na Kiirtnerci nekemu bogatašu, ki se je v prvih trenutkih izgredov peljal po ulici v avtomobilu. Množica je besna planila nadenj in ga začela tepsti. V sprevodu so nosili tudi vislice, katere so takoj postavili pred avtomobil. Izgredniki so že bogatincu zadrgnili vrv okoli vratu. Pravočasno je posegla vmes številnejša straža, ki Je moža rešila. Pretepenih pa je bilo mnogo elegantnih dam in gospodov. Izgredi so se ponavljali pozno v noč. Okoli 8. zvečer so zadobili najobsežnejše dimenzije. Izgredniki so grozili že s požiganjem posameznih trgovin.
— Ljudsko štetje v Avstriji, katerega statistika je zaključena, izkazuje 6 milijonov 131.545 prebival, za 223.341 manj ko leta 1910.
— London v megli. Poročajo, da sc je zadnji teden nad Londonom zgrnila taka megla (londonske megle so svetovno znana — privlačnost), da ne vidiš dobesedno uosu
pred svojimi očmi. Take megle ne pomnijo. Neki angleški list je prinesel zanimivo dogodbico na račun te megle:	Dve	dami,	ki	sta	sc	v
megli izgubili, sta poprosili nekega mimoidočega, naj bi jima pokazal pravo pot domov. Mož je to vljudno storil, tembolj, ker je sam stanoval nedaleč od njunega doma. Z njegovo pomočjo sta prišli dami srečno domov, toda kako sta se začudili, ko sta opazili, da je njuni spremljevalec — slep vojni invalid, ki mu megla ni mogla delati neprt-lik pri vračanju po dobroznani mu poti domov!
— Kužne bolezni v Rusiji. V Petrogradu so se v zadnjem tednu pojavile epidemične bolezni, zlasti pegasti legar; bati se je, da se bodo zelo razširile.
— Iz futuristične dobe. V New-Yorku so imeli 29. pr. m. čudne vrste mašo. Maševal je duhovnik v cerkvi, krog 100.000 vernikov pa jc njegove besede poslušalo in slišalo po najrazličnejših in najoddaljenejših mestnih delih s pomočjo brezžičnega telefona. Prihaja čas. ko sto !n sto cerkva ne bo več potrebnih, ko bo zadostovala ena sama majhna telefonska celica, pa bodo verniki vseeno lahko opravili svoje verske dolžnosti, če se jim bo ljubilo. In ne samo cerkve bodo poslale nepotrebne, temveč tudi tisoč in tisoč gledališč, tisoč in tisoč koncertnih dvoran. Pomislite samo, koliko bo to pomagalo stanovanjskemu vprašanju! ...
Popisi.
Iz Tržiča. Zadnje čase vlada med tukajšnjim delavstvom, člani bolniške blagajne, veliko nezadovoljstvo na orani lekarnarju Lavicka, ker mož mesto da bi bil kolikor mogoče vljuden napram delavstvu, kadar se pride po zdravila, pa se vede skrajno neKitlantno. Predvsem pa noče dajati predpisanih zdravil na recepte bolniške blagajne, sklicujoč se, da on ne more več zdravil dajati v svojo izgubo, posebno ne zdravil, ki morajo biti mešana s špiritom ali s svinjsko mastjo. Bolniki ne vemo, ali je gospod lekarnar Lavička opravičen tako postopati ali ne? Vemo pa to, da delavec, kadar zboli, zaide v skrajno neprijeten položaj on sam kakor vsa njegova družina, potem pa mesto da bi dobil zdravila, ki naj bi kolikor mogoče pripomogla k hitrejšemu okrevanju, moraš pa letati od zdravnika do lekarnarja, od lekarnarja do bolniške blagajne, nevede zakaj? Če pa bolniška blagajna sama ne more ničesar ukreniti, naj ukrene zdravst veni odsek ali okrajno glavarstvo, Treba je vsekakor temu možu dati lekcijo, da bo v bodoče drugače postopal napram bolnikom. — Prizadeti. — (Lekarnar ni opravičen delati lake opazke. Če ne more izhajati, naj se dogovori z blagajno. To lekarnar dobro ve. — Op. uredA
Tržič. Tržič se neverjetno razvija. Minulo nedeljo smo imeli na pr. kar tri gledališke predstave, eno na Skali, drugo v »Sokolskem domu s, tretjo pa v »Delavskem domu«. Dramatični odsek »Svobode« je tokrat vprizoril francosko burko »Kontrolor spalnih vagonov«. Občinstvo je napolnilo obširno dvorano do zadnjega kotička. Naši vrli igralci pa so tudi tokrat rešili svojo nelahko nalogo zelo, zelo dobro. Požrtvovalnost igralcev šele tedaj prav razumemo. če pomislimo, da se igra vsakih štirinajst dni in vedno nove reči. pri vseh igrah pa skoro ene in iste osebe, ki imajo skušnje večer za večerom, včasih pozno v noč. To delo razume m ve ccniti le oni, ki ga je sam izkusil. Zato pa vsa čast vrlim igralcem’ Plačilo najdejo v svoji zadovoljnosti po končani igri in v razumevanju občinstva. V nedeljo, dne 11. decembra se vprizori »Kralj na Betajnovi« od t Ivana Cankarja, da proslavimo spomin obletnice njegove smrti. V pondeljek pa priredi »Konsumno društvo zu Slovenijo« otrokom svojih članov Miklavžev večer Med 130 otrok se bo razdelilo daril v vrednost 3000 K, ki so ijh darovale blage duše.
Tržič. V sredo, dne 30. novembra Je napravil znani Kozinov kvartet Iz Ljubljane v Tržiču samostojen kon- j cert v korist revni decl meščanske šole v dvorani »Sokolskega doma«, ki je uspel v vsakem oziru velkole-po. Spored je obsegal nekak pregled slovenske vokalne glasbe od najstarejših do najmodernejših skladateljev, kot poslednja točka pa šopek narodnih pesmi iz vseh krajev Slovenije. Proizvajanje sporeda zasluži toplo pohvalo v vsakem oziru. Mnogoštevilno občinstvo ie bilo v oči-vidno večji zadregi od pesmi do pes-
mi, ni vedelo ali bi dalo prednost prvi ali drugi ali tej ali oni. Kdaj Je kvartet v svoji najljubši vodi, je resnično težko reči. a zdi se mi, da jc proizvajanje narodnih pesmic najboljše, za temi pa pridejo one, ki so zložene v narodnem tonu in ki jih najboljše zadene naš mojster Adamič. »Kmečka pesem«, »Vasovalec« in tema podobne so za Kozinov kvartet takorckoč nalašč narejene. Deset let obstoja že ta kvartet in vrši svojo kulturno nalogo z nezmanjšano delavnostjo, iu lahko rečem, brez-primerno požrtvovalno, brez nehanja in brez miru. Danes v Tržiču, jutri v Kamniku, pa zopet v Kranju. Novem mestu, povsod, kamor ga pokličejo, poleti radevolje, samo da sej znanja najširšo publiko s slovensko pesmijo, da orje ledino tam, kamor, ne more s svojim okornim aparatom recimo »Glasbena Matica« ah kako drugo prvovrstno pevsko društvo. Tiv.čani obdržimo prvi koncert Rozinovega kvarteta v trajnem spominu, bil je nad vse lep večer. Po koncertu je bii prijateljski sestanek pri Lončarili, kjer se je razvila neprisiljena zabava, oživljena s prepevanjem domačega zbora in kvarteta. La se tak večer vsaj vsakega pol leta ponovi, to jc vseh, ki so se koncerta udeležil*, srčna želja, Kozino* venm kvartetu pa srčna hvala iu na skorajšnje svidenje!
Drušfvsrse
Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v. Ljubljani, opozarja, da se vrši pri* hodnja javna odborova seja v sredo, dne 7. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta štev. 12 pritlično, desno.
Slovensko Planinsko društvo naznanja, da se vrši redni društveni občni zbor v soboto dne 17. decembra t. 1. v veliki dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Člani so vabijo na številno udeležbo. — Odbor.
i m man i m*mmmmmm ————————wm———m—
Nove smuči dobavi članom športnih klubov v omejenem številu Športna zveza. Vsi oni športniki, ki refiektirajo na nje, naj se nujno zgla-se v pisarni Športne zveze.
I. smuški tečaj v letošnji sezoni se otvori v soboto, 10. t. m. Pristop imajo vsi prijatelji zimskega športa, ki se prijavijo najkasneje do četrtka 8. t. m. v pisarni Športne zveze. Navesti je natančno ime, naslov članstvo in ako ima udeleženec smuči ali ne. Omejeno število smuči ima Športna zveza za kurz. Tečaj je brezplačen in ga vodi naš priznani strokovnjak g. Badiura. Tečaj se bo ravnal po snežnih razmerah in bo po možnosti dnevno od 3. ure do 5. popoldne v Ljubljani ali najbližji okolici, ob nedeljah pa le v okolici in celodnevni. Pozivamo vse prijatelje tega krasnega športa, da ne zamude ugodne prilike ter da so udeleže tečaja v čim večjem številu. — Športna zveza.
,,Staroindijske pripovedke". Za
Božič izda SD1Z »Svoboda« za otroke in otrasle globokomiseluc staroindijske basni, bajke in pripovedke, zelo bogato opremljene s krasnimi ilustracijami. Prevod je oskrbel iz sanskrita g. Jos. Suchy. Cena posamezni knjigi bo znašala okrog 26 K. Naroča s v tajništvu ,,Svobode*' v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5.
b onsumno društvo rudarjev v ilq;s;nifvn z. z o. z.
Vabilo
na občni zbor. ki se bo vršil v ne-deljr., dno H. decembra 1921 ob 9. uri dopoldne v e\ orani konsumnega društva rudarjev v Hrastniku,
Dne v i: i red:
1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načubtva,
3. Poročilo računov za l. 1920./21.
4. Poročilo nadzorstva in podelitev edveze načelstvu.
5. Razdelitev prebitkov.
(i. Volitev t člana v načelstvo.
7. Volitev 3 članov v nadzorstvo.
S. Predlogi ir, slučajnosti.
Vstop imajo samo člani, ki vrše svoje dolžnosti napram društvu.
Za načelstvo- Karel Malovrh. — Za
nadzorstvo: Rejnik Franjo.
Stev. 276,
Piti II. lii li Jttt tein 1.11
Izvršujoč; sklep izvenrednega občnega zbora delničarjev z dno 30. novembra 1921, objavlja podpisavi upravni svet
povišanje delniške glavnice od K 30,000.000*“-
. na K	120,000.000’”
z izdajo novih
nom K 90,000*000*—, t. j. 225.000 komadov delnic
po nom. K 400'— s pravico na dividendo za 1. 1921.
Emisija novili delnic se izvrši ob sledečih pogojih:
1. Delničarji imajo pravico, da cptirajo na vsako staro delnico tri delnice II. emisije po tečaju cd K 600'— plus 5 °/o obresti od 1. januarja do 15. decembra 1921 (K 28'SO) za komad. (Z ozirom na uspeh semestralne bilance Jadranske banke d. d. v Beogradu za I. semester 1921 jo pričakovati, da se bo v nove delnice vloženi denar zelo povoljuo obrestoval in da bo dividenda za 1. 1921 znatno presegala znesek od K 28'80, vplačan na ime obresti od 1. januarja do 15. decembra 1921.)
2. Delničarji, kateri želijo izvršiti svojo opcijsko pravico, morajo predložiti v času Oc3 1. ež© 15. sSesesKfora 1S21 stare delnice (oziroma začasna potrdila) v svrho prežigosanja na blagajnah:
a) Jadranske banke v Beogradu ali njenih podružnic v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ereegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviču, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu, dalje na Dunaju, v Trstu, Opatiji in Zadru.
b) Banke in štedfone za Primorje na Sušaku ali njenih podružnic na Reki in v Bakru;
c) Prve hrvatske štedionice v Zagrebu ali njenih podružnic v Belgradu, Bjelovaru, Brodu n. S., Celju, Crikvenici, Čakovcu, Daruvaru, Delnicah, Djakovu. Gjurgjevcu, Iloku, Karlovcu, Kraljeviči, Križevcih, Mitroviči, Novi Gradiški, Ogulinu, Osijeku, Požegi, Reki, Senju, Sisku, Subotici, Sušaku, Sy. Ivanu Zelini, Varaždinu, Vel. Gorici, Vinkovcib, Virovitici, Vukovaru in Zemunu;
b) Frank Sakser State Bank, New York;
e) Baneo Vugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofagastu, Punta Arena«, Puerto Natales, Porvenir, in hkrati vplačati protivrednost prevzetih delnic II. emisije.
3. Razlika med nominalno vrednostjo in emisijskim tečajem novih delnic pripade po odbitku
stroškov emisije rezervnemu skladu banke.
4. Delničar, ki v predpisanem roku ne prijavi opcijske pravice in ne izvrši vplačila, zgubi opcijsko pravico.
5. Prevzem eventualno neoptiranih delnic je zajamčen po domačem kapitala.
Ivan Jax in sin
Izborna konstrukcija in ' elegantna izvršitev iz to-1 r-—■
Ustanovljena leta 1867.! |ii
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2
Šivalni stroji
varne v Uncu.
Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji „AdIer“.
Ceniki zastonj in franko.
Koksa Iz prvih tovarni.
Dtirkopp, Styria, Waffenrad. Začasno znižane cene!
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je gospa
S
. o
fttV,
Ilf Ib
ORDa budilke,, n’-
fe psa ke, verlSice,
sSaSši iste, srefcmss o, ecafl$ in poročne prstane
kupite najbolje pri
9
A. Lečnik
urar in zlatar,
C e 91 e, GS~ vnS trg š5. 4
Popravila dobra in točna. Zlomljeno zlato in srebro pla čujem po najvišji ceni.
Krompir
za krmilo se razprodaja tudi v malih količinah po K 3'70 na
Vrtači št. 5.
m
veleva priKiarSJa
danes ob 7. zjutraj mirno in spravljena z Bogom umrla, stara 83 let.
Pogreb nepozabne nam matere bo v tarek.
i3S”0 t. B. ob p©i 4. po#, iz hiše žalosti, pred Škofijo 15, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bode darovale v stolni cerkvi.
V Ljubljani, dne 5. decembra 192 L. Rodbine: iaftko ISi@iw@is-Trst£tiiikP,
E>sr. Befissefies' Blal^els-Tssteniški, MeSsr Bletutess- rsiereišfci,
Pr. Fc iderik Lukan.
(Posebna naznanila se niso razposlala).
I
li,
V Beogradu, dne 30. novembra 1921.
m
K
e 1. i. v Bini
"Ss
Fant, star 29 let, bivajoč v Ameriki, se želi seznanili s slovenskim dekletom v starosti 18 do 27 let v svrho ženitve. Ponudbe s sliko, ki se na zahtevo vrne, naj sc pošljejo na: FRANC DOLENC,
Slaty Fork, Cornp. 16, Bos 2, W. Va., Severna Amerika.
Več krojaških pomočnikov
treznih in vestnih delavcev za delo v tovarni se sprejme takoj. Samostojni dobe proti garanciji delo na dom. Stalno delo zasigurano.
Vpraša se: EMONSKA CESTA št. 8 v pisarni.
Nedič, Rakove & Zank!,
prej A. Zanki sinovi.
Tovarna kemičnih in rudn* fearv ter ia§€©v
€entrafa: Lfubllana. d z e. z. Skladišče: Kovisad,
Telefon 64.	Brzojavi; MERAKL, Ljubljana.	Telefon	64.
Ercžejlni laki. Prav« firft©iš. Barva za §sqj§©,,
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (FedenveiB), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski,
slikarski in mizarski čopiči, kakor ludi drugi v io stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“, Lak za pode. „MERAKL", Linoleum lak za pode. ,,MERAKL“, Emajlni lak. „MERAKL", Brunoline.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo!	=====
Državni premogovnik Velenje potrebuje m
slovanske narodnosti z daljšo prakso pri električnih strojih, pri montaži napeljave visoke itii nizke napetosti ter pri montiranju električnih in parnih strojev. Ponudbe z navedbo pogojev ter s spričevali je vposlati na gornji naslov. Prednost imajo samci.
HaSveiJa salo g a
11 V
I.
TVRDKA I. DOLENC.
L§ui»$Jana, Eč Usarjeva utica št 5
se priporoča za nakup najboljših instru-mentov izvrstnih to-varn po najsolidnejših | in nizkih cenah.
1 §
Silili
ie pričela
s
X
r.
r,
F. BRUHAT
LJUBLJANA
Manufaktura in tkanine.
rtSBtasniUBUDEBBe
|£f| Na nižje cene!
S*
Si 7/3 - & »is
r.*>j
ii > o
Ui •M
cn
o
u»
€S
VULKAN
Mesini irg S5.
Na niž?e cene!
tuormca gumijevih Izdelkov v Kranju
poslovanje v svojih prostorih |
Ate
cesta 5
c«
rz
izdeluje
C sto domače podjetje!
f/d-ij.U'Ji:. Ircu illifcar*
In s® feede bavlla
z vsemi v bančno stroko spadajočimi opravili.
asn aBssaaoossts&anuES-jR: a
■iHI; S
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
t
.Odgovorni urednik:. Maks /.aaar.