Atih Leto viii. st. 103 Ljubljana, oktober 1966 GLASILO KOLEKTIVA PODJETJA »GRADIS« V boju za višjo produktivnost in cenejšo gradnjo stanovanj Nadaljujemo s kratkimi vprašanji. Odgovarja šef projektivnega biroja ing. Jože Uršič. — »Mislim, da vas našim bralcem ni potrebno posebej predstavljati, zato vas prosim, da takoj odgovorite na Prvo vprašanje.« Vprašanje: Kolektiv Gradisa Vas pozna kot vztrajnega in neumornega borca za gospodarski in tehnični napredek podjetja. Kako to, da se zadnje čase umaknili iz prve llnije v ozadje? . Odgovor: Delam pač tisto, kar ie v zvezi z delovnim mestom, ki ga Sedaj zasedam. Glede analize poslo-Var>ja podjetja in načrtovanja nove °rganizacije, na čemer sem delal Preje, pa mi je žal, da ni bilo razumevanja. Če opazujem stvari tako s farani, prihajam do prepričanja, da ni bili pri istih cenah, toda v pogojih noljše organizacije, mesečni osebni dohodki zadnjega delavca za nekaj desettisočakov večji. V pr a š a n j a : Projektivni biro Podjetja Gradis ima že bogato tradicijo. V kolikor poznam položaj, imajo investitorji zelo radi naše projekte. Kako gledate na prehojeno pot in kakšen je nadaljnji delovni program Projektivnega biroja? . Odgovor: Te dni bo 12 let, kar Je bil naš biro uradno registriran. V tern času si je biro pridobil lep slo-Vea, naročniki so z nami v splošnem ?®lo zadovoljni tako glede kvalitete *zdeikov kot po rokih. Včasih ne pridejo z naročili k nam, ker se boje, da bodo projekti izdelani tako, da Jih bo lahko izvedla samo Gradisova operativa, ki bi s tem bila v monopolnem položaju. Res je, da naš biro pri projektiranju vedno upošteva Gradisovo teh-nologijo izvajanja in njegove operativne postopke. Sem štejejo predvsem Prejnapeti beton, težka montaža in nporaba izdelkov Gradisovih obra-tov. iščemo nova pota v tehnologiji stanovanjske gradnje in gradnje industrijskih objektov. Res, je, da zasledujemo pri tem koristi podjetja, toda prav tako delamo v interesu Skupnosti in konkretnih naročnikov. , Vprašanje: Če sem prav in-orrniran, delate po naročilu strokovnega sveta podjetja na novem sistemu stanovanjske graditve. Kako je s 0 večjo? Koliko smo na tem področ-Ju napredovali? Odgovor: Pred leti je naš biro n tehnični oddelek podjetja razvil tanovanjsko gradnjo po sistemih ČidOB in PBM, ki je bila v bistvu kombinacija ZIDOBA in veli ko pa-elne gradnje. Izkušnje so pokazale, ,? ta kombinacija zaradi napetosti, ,1 ^nastopajo v nosilnih zidovih ob kvcenju betona, ni povsem v redu iisli pa smo tudi do zaključka, da I obrat ne more izdelati blok-vot-k°v s tako majhnimi odstopanji mor, da b bili potrebni le tanki ome-l: Končno pa so novi potresni pred-Rmi postavili take zahteve za kon-trukcijo objekta, da je prilagajanje gvadnje po sistemu ZIDOB tem zahtevam zelo drago in zahteva zamudne delovne operacije. Zaradi te-®a smo prisiljeni ta sistem, ki je bil azvit zaradi izrabe kapacitet OGP, Pustiti in poiskati nova pota. Sedaj smo pred koncem študije ovega sistema, ki smo ga imenovali jhstem LIT 6 M. To je v bistvu lito-ptonski objekt s prečnimi nosilnimi idovi na razdalji 6 metrov s popol-v?ma montažnimi fasadami, stropo-l’ stopnišči, pregradnimi zidovi in ..apitarnimi vozli. Ti elementi in pa Uti Oosilni zidovi naj bi bili izdelani cami v šalari pri Kopru smo imeli precej uspeha. Vprašanje: Nedavno sem bil s češko delegacijo v Kopru in so se investitorji zelo pohvalno izrazili o naših skladiščih. Kako pa ostala gradnja industrijskih objektov? Odgovor: Iščemo pota v montažni gradnji industrijskih hangar- odstotka, projekti Gradisovih lastnih investicij z 8 %>, projekti stanovanj za gradnjo za trg s 16,7 %>, ostali projekti, kjer je Gradis prevzel ves inženiring s 15,3 %>, razne usluge podjetju 2,6% in tuji naročniki 46,5 odstotka. Vendar tudi pri teh zadnjih gre za objekte, ki jih bo gradila Gradisova operativa ali pa bodo uporabljeni tipizirani izdelki njegovih obratov. Prevzemanje takih naročil pomeni torej zagotoviti delo podjetju. Smatramo, da je taka akvizicija poslov za podjetje ena glavnih naših nalog. Obenem pa pričakujemo, da bodo tudi tovariši na terenu, ki imajo stalne kontakte z investitorji, usmerili investitorje na naš biro. V zadnjem času se zelo razvija gradnja poslovnih objektov za trg kot neka oblika inženiringa. Podjetje prevzame delo na podlagi nekaj razširjenega idejnega projekta, in to največkrat na ključ. Formalni naročnik projekta je v tem primeru Gradis, investitor plača projekt prek kupne cene objekta. Včasih prihaja do težav, ker podjetje nudi neko Parada naših tekmovalcev na letnih športnih igrah gradbincev Slovenije v Kopru, Tekmovalci so strumno korakali mimo častne tribune gradnjo za fiksno ceno na podlagi nepopolne dokumentacije. Tu bo treba nabrati si še nekaj izkušenj, predvsem pa bo treba več medsebojnega razumevanja. (Nadaljevanje na 2. strani) Prisrčen sprejem v Mariboru Letošnjih športnih iger Gradisa se je udeležilo okrog 350 tekmovalcev jev. Razvili smo posrečen sistem gradnje dvoran. Po tem sistemu so grajena skladišča v Kopru, dalje Teol, Prehrana, »Vozila« v Gorici, projektirajo se skladišča Cinkarne v Celju, delavnice »Indosa« in drugi. Ta sistem bomo še izpopolnili. Po naročilu OGP smo izdelali načrt čisto montažne lope za potrebe kmetijstva. To bodo zelo poceni objekti širine 12 m in poljubne dolžine in pričakujemo, da se bo tega veliko gradilo. Še prej smo razvili sistem montažne gradnje mostov, projektirali smo hmeljske žičnice itd, Vprašanje: Ze večkrat sem slišal, da projektivni biro v glavnem dela za tuje naročnike. Ali lahko daste kake podatke o obsegu dela za Gradis in za ostale naročnike? Odgovor: V letošnji realizaciji so študijske naloge udeležene z 10,7 Organizacija letošnjih športnih iger »Gradisa« nad vsemi pričakovanji. Organizatorjem vse priznanje. Na tekmah so sodili priznani mednarodni sodniki. Zalog, bela vrana. Veliko šefov vabljenih, a malo navzočih. Huda borba za prva mesta. Tovarištvo čez vse! Predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije, tovariš Lojze Capuder čestita tekmovalcem. Nadaljujmo z bogato tradicijo! Maribor je bil že večkrat prizorišče raznih , športnih prireditev. Za to je bilo letos sindikalnemu odboru podjetja v veliko spodbudo, da je pokroviteljstvo nad letnimi športnimi igrami prevzel šef poslovne enote tovariš ing. Borut Maister. Organizacijski odbor pod vodstvom Lada Janžekoviča in Antona Grudna se je te odgovorne naloge lotil z vso resnostjo in prizadevnostjo. Ker je na tekmovanjih vse brezhibno delovalo, je pohvala vseh tekmovalcev in udeležencev organizatorjem letošnjih športnih iger največja nagrada za njjhov trud, enoti pa visoko priznanje za vse, kar so nudili udeležencem. Ne gre samo za športne rezultate, temveč za gostoljubnost, s katero so sprejeli vse brez razlike. Tudi svečano kosilo ob koncu tekmovanj bo ostalo vsem v prijetnem spominu. »Drukal« je za »ta boljše« Ob navzočnosti okrog 350 tekmovalcev in drugih udeležencev so se ob igranju državne himne in dviganja zastave pričele XII, športne igre Gradisa. Vreme, ki. je bilo za to svečano prireditev kot naročeno, je razpoloženje in borbeni duh tekmovalcev še povečalo. Po uvodnih pozdravnih govorih predsednika sindikalnega odbora podjetja tov. Martina Zajška, šefa poslovne enote ing. Boruta Maistra, predsednika republiškega odbora sindikatov gradbenih delavcev Slovenije tov. Lojzeta Ca- , da bi bila po krpanju morebitno Poškodb potrebna le še slikarska delava sten. Rezultati študija so d l. .u^°dni in bomo, brž ko bomo §,. bi kako naročilo za projektiranje lrj ali večnadstropnega bloka, tega °Jektirali po tem sistemu. Velja pa veda tudi za ta sistem, da to fi-hnncn° res uspešen šele takrat, če Prišlo do kontinuitete gradnje, i sem povedal zato, ker se na D ".^Rčnejših forumih v našem ra^Ptju govori, da bi naš biro moral n .yR‘ nek nov, možnostim podjetja Jbolj primeren sistem. ostalega v stanovanjski elf.dPji bi rekel le, da iščemo spe-Er^na pota tudi za individualno in gradnjo v vrstah. S hiSi- -l MARTIN P0.AJBA | t cEiEŠEj v 01 jMartin, zakaj pa je bila zadnja številka Gradisovega vestnika tako »žalna«? Ja, Fonza, ali se ti smeješ, če nimaš v žepu nobenega ficka več? pudra so tekmovalci odšli na tekmovalna mesta. V dveh dnevih so tekrp--'p’ci odigrali .100 različnih tekem ! -'leme so bile nadvse zanimive, zato tudi gledalcev ni nikoli manjkalo. Med gledalci na kegljišču smo zasledili tudi tehničnega direktorja ing. Alfreda Petelna, ki je'vedno »drukal« za ta »boljše«. ... Samo, da nismo zadnji Kegljaška ekipa centrale je morala letos iz »tehničnih« razlogov kloniti pred zmagovitimi in boljše pripravljenimi ekipami Maribora, Jesenic itd ter je v skupnem plasmaju dosegla le 5. mesto. To je za kegljaško ekipo centrale, ki je pred leti nastopala v7 državni reprezentanci, vsekakor hod noraz. Upamo, bo na športnih igrah gradbincev boljše, je dejal kegljaški veteran tovariš Martinšek in res nas ni razočaral. Razmeroma oster boj med ekipama Maribor in KO Ljubljana se je že nagibal v korist KO Ljubljana, toda po zaslugi letošnjega zmagovalca tovariša Franca Rogača in Jožeta Postružnika se je tekma z razliko 86 podrtih kegljev končala v korist Maribora. Najboljši tekmovalci so bili: Franc Rogač, Maribor (431 podrtih keg- ljev), Ivan Praprotnik, Ljubljana (431), Anton Martinšek, Centrala Ljubljana (422). V ženskih ekipah so bile najboljše Minka Remec, gradbeno vodstvo Ljubljana (410 podrtih kegljev), Francka Erjavec (359), Ljuba Tome (344). Skupen rezultat: 1. Maribor . . . ; ; 513 kegljev 2. KO Ljubljana . . 427 kegljev 3. Ravne............... 380 kegljev 4. Celje .............. 372 kegljev 5. Centrala Ljubljana 368 kegljev 6. Jesenice . . . . 344 kegljev 7. Maribor II (izven) 404 kegljev Kljub vsemu: 1. mesto na Šlfi v Kopru j Beri poročilo na 2. strani NADALJEVANJE S PRVE STRANI NADALJEVANJE S PRVE STRANI N^ Prisrčen sprejem Izredna požrtvovalnost Čudil sem se izredni požrtvovalnosti, kvaliteti in veliki disciplini tekmovalcev v namiznem tenisu. Tako je začel pripovedovati mednarodni^ sodnik tovariš Rudi Štern. Tovariš Štern je sodil že veliko mednarodnih tekem, zato je njegovo priznanje tekmovalcem tem bolj pomembno. Posebno pohvalo še zaslužijo Vili Fašmoan, ing. Drago Dolenc, ing. Janez Pogačnik ter Anton Stražar iz Maribora Skupni rezultat: 1. Maribor . . 2. Centrala . . 3 KO Ljubljana 6 točk 4 točke 3 točke Nastopilo je 6 ekip. Pri ženskah sta bili najboljši Ljuba Tome in Dora Klemenčič, zelo pa se je izkazala tovarišica Marija Volk iz Kopra. Jesenice vodijo Balinanje je star šport gradbincev, ki se pojavlja na vseh športnih igrah. »Približi!« »Zbij jo!«. To so bili klici balinarjev. Včasih gre tudi za milimeter. Letos so se posebno dobro izkazali Jeseničani. Končni vrsti red: 1. Jesenice 2. OGP Ljubljana 3. Ljubljana 4. KO Ljubljana 5. Maribor Priporočljiv šport za ženske Odbojko je sodil mednarodni sodnik Peter Andlovič. Tudi njega smo vprašali za mnenje o tekmovalcih in organizaciji športnih iger. Odbojka je kolektivni šport in škoda, da ni v gradbeništvu še bolj razvit, je začel tovariš Andlovič. Človek se sprosti in razgiba mišice. Posebno je priporočljiva za ženske. Na letošnjih igrah je bilo odigranih 10 tekem. Ekipe so bile dobro pripravljene, posebno velja to za Mariborčane. Rezultati so bili nasldenji: 1. Maribor..............8 točk 2. Ljubljana............6 točk 3. Jesenice ...... 4 točke Na zelenih poljanah Letos so se Mariborčani oddolžili Ljubljančanom za lanskoletni poraz in tako so mariborski nogometaši prilezli na vrh lestvice. Reprezentanci Ljubljane in Kopra sta se temu krčevito upirali. Toda vsi upi na prvo mesto so šli po vodi. Vse tekme so imele polno gledalcev. Vsak je navijal in bodril svojo ekipo. Vse igre so bile »fair« in potekale brez vsakega incidenta. Rezultati so bili naslednji: Nogomet 1. Maribor 2. Ljubljana 3. Koper Razširimo krog aktivnih športnikov in nadaljujmo s to obliko zdrave in koristne rekreacije! Lojze Cepuš Kaj pravijo vodje ekip? denar, so rezultati pray obratni. Res, da so zlati časi za gradbeništvo minili, toda za zdrav šport bodo morala biti še vedno sredstva, če se že hočemo držati pregovora »Zdrav duh v zdravem telesu«. Z organizacijo smo zelo zadovoljni, vse lahko izrečem samo v superlativih. Slavko Stanovnik, Škofja Loka. Malo nas je, ali smo čvrsti. Naši strelci vedno zadevajo v črno in to je velik uspeh tekmovanja. Vsaka razvrstitev proti vrhu lestvice nam je dobrodošla. Na tekmovanje bi šle tudi druge ekipe, toda denarja ni. Pri nas gledajo na šport vse preozko. V Mariboru pa smo bili z vsem zelo zadovoljni. Milan Lovše, OGP. Z našo reprezentanco smo zadovoljni, , čeprav ne z rezultati tekmovanja. Treninga smo imeli premalo in obresti so odvisne od vlaganj. V državno reprezentanco ne pridemo, zato smo zadovoljni s tem kar smo dosegli. Napišite: V Mariboru smo se imeli odlično. Hvala vam! V boju za višjo produktivnost Vprašanje: Ali je z reorganizacijo Biroja za projektiranje, študij in razvoj razvojna dejavnost v podjetju res stagnirala? Odgovor: Z »reorganizacijo« Biroja za projektiranje, študij in razvoj v Biro za projektiranje je ta dejavnost precej stagnirala. Zaenkrat le dokončujemo neka prej/ nja naročila. Mislim pa, da je biV v okviru te dejavnosti nekaj prav uspešnih stvari, pa je škoda, če tega ne bo več. Vprašanje: Pravijo, da so v projektivnih birojih največje in najlažje možnosti velikih zaslužkov : I a Vlado Čelik, Jesenice. Bilanca športnih zmag naše enote, odkar ob- stajajo športne prireditve Gradisa, je Ali je to res? Kakšna je produktiv- kar zadovoljiva, posebno če k temu nost dela projektivnega biroja in prištevamo še lovorike zimskih kakšni so osebni dohodki v primeru športnih iger. s podobnimi biroji v tujini? Letos nam je šlo malo slabše, saj Odgovor: Res so zaslužki v smo prejeli le eno »zlato medaljo«, projekti vi večji kot v operativi in Brdnik, Josip Humek Ivan Vučko- Za trening je bilo malo časa, pa tudi mislim, da bi se operativa morala vič, Peter Magdič in drugi V ženski denaria za trening in najemnine nam približati projektivi. Dejansko ima- ekipi pa Marica Langeršek, Marija zmanjkalo. Šef enote in sploh ce- jo organizatorji proizvodnje v uspeš-Remc in Marija Anzeljc ’ lotno vodstvo Jesenic nam je šlo na nejših poslovnih enotah enake pre- roko in tako smo imeli vso moralno jemke kot projektanti. Mislim, da Zadetek v črno Razen znanega ostrostrelca Ludvika Šnajderja so se letos med prvaki pojavila še nova imena. Peter Strelske ekipe Gradisa so prizna- roko ln tako smo imeli vso moralno Jemke kot projektanti. Mislim, da ne tudi na tekmovanjih zunaj pod- P°dP°ro- Po mojem se tudi tu pozna ne bi smelo biti zadržka, da bi npr. jetja. Povsod so dosegale lepe us- sP°sobnost posameznih enot. In or- strokovnjaki v kalkulacijah ali pri- jetja, Povsod so dosegale lepe us pehe. Mogoče si še kdaj priborijo dostop na svetovno prvenstvo. Pvczulta - .-c b toda število začetih stanovanj se v tem času zmanjšalo kar za 10-000. Glavni .vzroki so: nerešeno kreditiranje proizvajalcev in kupcev, stanovanj, drago in dolgotrajno Urejanje in pripravljanje zemljišč er visoke cene komunalnih del. Obisk iz ZOll Nedavno si je naše podjetje ogle-aa*a posebna skupina strokovnjakov za varnost iz Amerike. Delegacijo so sestavljali: Richard L. Conn, dipl. filozof, di-^e-ktor urada za mednarodna delav-s*®’ vprašanja iz Washingtona. . tvalter S. VVorthington, dipl. ing. z Cincinnatija, Ohio. Raymond D. Harvey, dipl. ing., vetnik za varnost pri delu za indu-strU0 USA. t»,^nne S. Kahl, dipl. ekonomist iz washingtona. Ameriški strokovnjaki so se predvsem zanimali zas tanje in razvoj arnostne službe v podjetju. O delu amostne službe v podjetju so se zet° Pohvalno izrazili. Pogovora so se udeležili tudi ing. Aavs, ing. Vasle ter šef varnostne fuzbe podjetja tovariš Janez Ško- Zvezni organ našega sindikata bo posebno aktiven v reševanju problema kreditiranja. Govori se tudi, da je zastoj v stanovanjski gradnji nastal zaradi (pretirano) visokih cen stanovanj. Cene gradbenih podjetij pa da so visoke zaradi nizke produktivnosti. Poglejmo resnici v obraz malo bliže. 1. Gradbeništvo je še vedno nizko akumulativna veja gospodarstva, To pomeni, da je naš dohodek v realizaciji še vedno manjši kot v industriji. Dalje, da so naši OD v dohodku prav tako manjši kot v industriji in da so naši OD in skladi tudi absolutno manjši na enega zaposlenega kot v industriji. Te trditve veljajo tudi, če upoštevamo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. 2. Če primer jamo pokazovalec produktivnosti, tj ure na 1 m2 stanovanjske površine pri nas in v tujini, vidimo, da obstaja razlika nam v slabo. Vendar obstaja hkrati še večja razlika, če primerjamo naše ure z urami, ki jih porabijo v tujini za proizvodnjo enega avtomobila (to velja za vso industrijo), televizorja, ali pa kilograma žita, litra mleka in tako naprej. Toda če v stanovanjski gradnji še zaostajamo, tega ni več v mosto-gradnji, hidrogradnji in sploh v gradnjah, kjer prihaja gradbeništvo v celoti do izraza, To pomeni, da moramo v stanovanjski gradnji iskati (poleg industrijskega načina gradnje) rezerve v času zlasti v obrtniških delih. 3. Končno je prav, če vemo, koliko sodeluje gradbeništvo pri investicijah. Hill lIpPl^p S .1 E 1 * °6ovor s strokovnjaki za varnost pri delu iz ZDA 15 mladincev - članov PZ Razveseljivo delo Počitniške zveze Gradisa Razveselila nas je vest, da so »Gradisovi« mladinci, člani Počitniške zveze v letošnjem letu tako aktivni. Zato rade volje objavljamo članek tovariša Ernesta Jazbinška. Nič več in nič manj kot 0,6 °/o vseh investicij ali stokrat manj kot industrija. Kje bi najbrž že bili, če bi se tako širili in izpopolnjevali kot industrija? In zakaj se ne? Najbrž je nizka akumulacija glavni vzrok temu. Pravimo, da se vrtimo v začaranem krogu. Zaradi nizke akumula-tivnosti je malo razpoložljivega denarja. Zato ne moremo veliko investirati v modernizacijo, kar vsekakor precej vpliva na nizko akumu-lativnost. Nekateri pa pravijo, da je tudi družbeno gledanje na gradbeništvo — z vidika gospodarstva — prej ko slej mačehovsko. Morda res, pa čeprav v poreform-ski dobi ali pa prav zato. Nazadnje je predsedstvo razpravljalo o aktivnosti sindikata po brionskem plenumu CK ZKJ. S tem v zvezi opozarja naš strokovni sindikat vse svoje podružnice, naj bodo bolj aktivne tako glede priprav na letne konference, kot glede priprav na drugo konferenco samoupravljavcev Jugoslavije, ki bo prihodnj- vto. Zlasti pa naj bi sindikalne organizacije skrbele za stalno izpopolnjevanje delitve po delovnih enotah. V ta namen bo konec septembra posebna plenarna seja centralnega odbora, o kateri bomo tudi mi poročali. V podjetju smo zadnje čase sprejeli dve delegaciji. V prvi delegaciji so bili Jan Rychtar — namestnik ministra za gradbeništvo, Jaroslav Gros — generalni direktor gradbenega podjetja v Pragi, Eduard Fol-tyn — generalni direktor gradbenega podjetja v Ostravi, Vladimir Se-dovič — šef oddelka (tehničnega) SNR Bratislava. Delegacija se je predvsem zanimala za znanstveno tehnične, dosežke in za delavsko samoupravljanje. Prisrčno smo pozdravili v kolektivu tudi sindikalno delegacijo iz Ostrave. V delegaciji so bili Cvrt-nišek Miloslav, diplomirani gradbeni inženir, tehnični direktor generalne direkcije gradbeništva v Ostravi, František Vrzal, direktor večjega gradbenega podjetja iz Ostrave, ter Zdenek Pastrnak, član odbora »Roba« Ostrava. Ti so se predvsem zanimali za izobraževanje, za delavsko samoupravljanje, delitev dohodka, za montažno gradnjo ter za reševanje kulturno-socialnih problemov na gradbišču. Obe delegaciji sta se zanimali še za tesnejše sodelovanje med pod- Počitniška zveza Gradisa je bila ustanovljena šele marca letos. Smo zelo aktivni, do sedaj smo organizirali vrsto izletov v občini, tako da nas postavljajo na prvo mesto. Od marca dalje smo organizirali^ 16 samostojnih izletov s 430 udeleženci. Izlete smo prirejali v različne kraje naše ožje in širše domovine. Tako smo bili že v Logarski dolini, na Zelenici, največkrat pa na morju. Zadnji večji izlet pa je bil na Plitvička jezera. Izlet je bil organiziran v dneh 20. in 21. avgusta. Prosta sobota nam je prišla kot nalašč, poleg tega pa nam je ustreglo še lepo vreme. Pot do Plitvičkih jezer je zanimiva. Verjetno ni bilo med nami nikogar, ki bi mu bilo dolgočasno ob po- jetji glede izmenjave strokovnih kadrov, vajencev in možnosti letovanja naših delavcev na Češkem, oziroma izmenjave počitniških domova gledu na čudovite Gorjance, Belo krajino in slikovite hrvaške vasice, ki spremljajo vso pot. Na cilju »Plitvičkih jezer« pa nismo našli besed, da bi si vedeli opisati čudovite vtise, lepoto slapov in neverjetno čisto modrino jezerske vode. Ogledali smo si vsa jezera, katera so pri nekaterih sprožila pravo fotografsko mrzlico. Hrano in prenočišče smo imeli v domu »Počitniške zveze«, in sicer za ceno okoli 1400 din. V nedeljo smo se kopali, po kosilu pa se preko Velebita, Senja, Novega Vinodolskega in Reke vrnili v Ljubljano. V Novem Vinodolskem smo si mimogrede proviščili urico prijetnega kopanja. Izlet je bil tako prijeten, da mislim, da ga noben udeleženec ne bo tako kmalu pozabil, In kakšne načrte imamo za naprej? Načrtov nikakor ne manjka: Pohorje, Bizeljsko, Slovenske gorice. To so kraji, ki si jih do zime nameravamo še ogledati, vmes pa skočiti še kam bliže. Pozimi pa veselo v hribe na smučišča, katerih ima naša lepa »dežela Kranjska« res dovolj, Ernest Jazbinšek Sindikalna delegacija Iz CSSR na obisku v našem podjetju ^ »GRADISOV VESTNIK« Stran S Obiskala nas je češka delegacija V zadnjem obdobju vedno tesneje sodelujemo in iščemo vezi s Češkoslovaško, Povezujemo se pri znanstveno tehničnem sodelovanju, pri sindikalnem delu in na kulturnem področju. — Ali znate ravnati z bilanco? — Z bilanco? Seveda, saj se vendar vozim s kolesom v službo! O PROBLEMATIKI NAŠE STROJNE OPERATIVE Vprezimo vse konjske moči (Nadaljevanje) V septembrski številki našega vestnika povedane misli ne bi bile popolne, če jih ne bi logično nadalje razvijali. Tudi analitska služba podjetja namreč ni samo ugotavljala, nakazala je tudi, kaj vse bi bilo treba storiti, da bi se položaj spremenil v korist boljšega gospodarjenja. Ko to omenjam, mislim pri tem, da bi z uspešnejšim delom strojniki ustvarili pogoje za razdeljevanje večjih osebnih dohodkov. Ta služba je tudi ugotovila in potrdila, da bi v poprečju vsak stroj v letu moral izvršiti vsaj 1450 do 1500 obratovalnih ur, da bi tako »zaslužil« kvoto, ki je potrebna, da bi lahko dobro gospodarili. Seveda bi v vsaki obratovalni uri moral biti dosežen minimalni efekt, predviden za tovrstno delo. Mimogrede naj omenim, da so v minulih letih poprečno stroji naredili po 1375 leta 1963, 1391 v letu 1964 in 1332 v letu 1965 obratovalnih ur. Zakaj tako malo, ko vendar poprečni delavec naredi poprečno 1950 ur letno, in bi prej pričakovali, da bodo stroji v večizmenskem in nadurnem delu naredili več obratovalnih ur? Ali je torej postavljena zahteva realna in dosegljiva? Osebno menim, da je in da mora biti, pa četudi se danes že giblje poprečna vrednost naših strojev med 48—52 %>. Kako to doseči? Gotovo je, da z drugačnim načinom dela, kot pa je bil v navadi doslej, sicer ne bi govorili o problematiki naše strojne opera-tive! V prvi vrsti bi moral biti strojnik tesneje navezan na določeni stroj, kot bi, denimo, bil njegova last. Strojniki se bodo morali končno le »preleviti« v buldozeriste, bageriste, skreperiste, valjariste itd. To je, postati bodo morali specialisti, pa ne le v spoznavanju stroja, temveč predvsem, kaj vse lahko iz njega »iztisnejo«, kakšen efekt je možno z določenim strojem doseči. Osnovni in končni namen naše strojne opera-tive morajo ostati gradbena dela s stroji. Zato buldozerist mora znati opravljati z buldožerjem zemeljska dela v vseh razmerah in načinih, ki se pojavljajo v naši vsakdanji praksi, pa čeprav obstajajo različne vrste in tipi buldožerjev. Razumljivo je torej, da ne more nekdo postati že popoln buldozerist, če je le uspešno končal šolo za strojnika in se šele kratek čas vadil na stroju. Zato so potrebni čas, vaja, delo v različnih pogojih in vzporedno tudi inštruktaža. Za določeno minimalno izurjenost je nekomu potrebno manj, drugemu zopet več časa, tako kot pri vsakemu poklicu. Sola daje le tiste okvire, ki jih pa z delom v življenju dopolnjujemo. Buldozerist ni torej manj vreden poklic kot katerikoli drugi in ni načeloma odskočna deska za tirvge poklice ali za prehod na druge vrste strojev. Vse to povem zato, ker obstaja neka praksa prehoda na neke »višje stopnje strojev«, kar pa povzroča neutrjeno specializiranost, manjši efekt. Posledica pa je nižji zaslužek in nezadovoljstvo. Nezadovoljen strojnik pa ni nikoli dosegel velikih uspehov. Naj primerjam to z nekim poklicem, na primer v poljedeljstvu. Traktorist v poljedeljstvu mora biti v prvi vrsti vešč poljedeljski delavec in mora popolnoma obvladati to tehnologijo. Sicer bo oral, okopaval in zasipaval, pa vendar slabo žel. Namen celotnega dela pa je bil, da bi dobro in obilno žel. Stroj je torej le pripomoček za dosego večjega učinka. Iz njega je torej potrebno iztisniti vse, kar je za delo sposobnega. Vse govori torej za to, da mora biti strojnik — buldozerist vezan le na svoj stroj, bagerist na svoj bager itd., ker bo le tako videl v njem to, kar mu daje večji osebni dohodek, če ga dobro vpreže. Razumljvo je tudi, da se vsaka stvar rabi in obrabi. Z dobrim ali boljšim vzdrževanjem se počasneje obrabi, pa četudi stroj polno dela. Dobro in predvsem pravilno vzdrževanje stroja je drug tak odločilni faktor, ki omogoča, da bomo s strojem opravili predvideno kvoto obratovalnih ur. Človeško je popolnoma razumljivo, da se je težko po končanem 8-urnem pa tudi 10-urnem delovniku skoncentrirati na skrben pregled vseh tistih mest, kjer se pojavljajo prve hibe ali močnejše obrabe. Pa vendar je nujno potrebno pregledati in po potrebi priviti dele in matice, natisniti mast v mazalice, posebno tiste, katerih kanali vodijo v občutljiva mesta, pogledati olje, ugotoviti število obratnih ur pri istem olju, pogledati hladilno vodo, v vročih poletnih dneh pogledati tudi akumulator. Kaj vse je treba, predvsem pa kje in ob kakšnem času je potrebno vse to pogledati, je predpisala strojna služba in zato bo kljub vsej utrujenosti potrebno najti čas in razumevanje. Če ne po delu, pa pred pričetkom dela! Tega pa ne bomo delali samo zato, da bi si strojnik zabeležil uro priprave, ampak zato, da bi s strojem izvršili predvideno obratovalno kvoto ur v letu. V spominu imam primere, da je bilo izgubljenih po 10 ur in več ur sama zato, ker buldozerist ni imel rezervnih jeklenih vrvi ali pa rezervnega klinastega jermena za ventilator. Ni namen teh vrstic pogrevati starih napak in težav. ampak le opozoriti tiste, ki pozabljajo, predvsem pa tisto strojno tehnično osebje, ki mera periodično spremljati, kako stroje vzdržujejo in tako že vedeti, komu lahko, komu pa za nobeno ceno ne moreš zaupati stroja, ki velja 20 ali pa celo 40 milijonov dinarjev. Mislim in trdim, da je prav slabo vzdrževanje vzrok tolikim okvaram in popravkom. V spomin mi prihaja slabo vzdrže- j vanje žerjavov na dvorišču SPO ob koncu lanskega leta. Vsakomur je znano, da je žerjav nezamenljiv pomočnik na gradbišču, saj opravlja vse vertikalne in dobršen del horizontalnih transportov. Delati mora brezhibno, sicer je verižna reakcija zastojev pri delu. Pri žerjavu so bistveni elektromotorji in stikala s kabelskimi povezavami. Če se vse to navlaži, je kaj hitro konec dela. Nobeden še tako verziran električar ne more kaj prida pomagati. Vse mora biti narejeno, sicer je lahko še smrtno nevarno. Žerjavi so pa ležali na dežju in v megli dan na dan, pri nas pa ne manjka ne megle ne dežja. Je potem kaj čudnega, če so potem, ko so bili montirani na gradbišču, tudi naprej stali in v decembru in januarju delali komaj po eno tretjino tistega, kar naj bi delali? Kolikšna je bila škoda zaradi izpada proizvodnje in kolikšna zaradi popravil, zamenjave celih elementov itd. In verjetno tako ni bilo lani prvič in tudi ne le na dvorišču SPO. Sedaj je zgrajen nadstrešek. Prav je, da pride pod streho vse, kar je občutljivega za vlago. Mislim, da v prvi vrsti to, kar predstavlja večjo vrednost. Skrb za vzdrževanje stroja ne sme prenehati takrat, ko stroj ne dela, zanj mora neposredno skrbeti tisti, ki mu je že in bo v bodoče omogočil rezati večji kos kruha. Neredko se slišijo očitki, češ pri drugem podjetju boljše zaslužijo, pri privatniku pa še boljše. Taki očitki so seveda namenjeni samo vodilnim, češ njihova nesposobnost je ovira za nizke dohodke, neradi pa priznamo tudi sami sebi nizko produktivnost, ki pa je poglaviten vzrok za nizke dohodke. Omenil sem že, da je najmanjši zastoj stroja na gradbišču tudi sicer takoj viden. Zastoj stroja pa je, hoteli to ali ne. tudi vsaj tih očitek strojniku, češ kaj je delal. Seveda je pogosto tak očitek popolnoma krivičen, ker za okvaro stroja ni vedno kriv strojnik. Naš SPO pri sedanji organizacijski obliki nima osnovnih pogojev, da bi zastoje eliminiral hitro in učinkovito. Celo vozilo z rezervnimi deli, primernim orodjem in seveda tudi mehanikom je v »eni organizacijski enoti«, torej, ki je sicer vedno pripravljena pomagati, vendar ima svoj interes in račun. Naša stvarnost je pač taka, da se sicer veliko govori in piše 6 potrebi po koordinaciji in kooperaciji, neposredno pa vsak vidi le samega sebe in svojo enoto. V mislih imam primer, ki se je dogodil še v letu 1957 na gradbišču avtoceste v Krškem, ko se je nekemu zasebnem prevozniku zlomil zadnji avtomost s polosjo, poškodoval diferencial in dogodile še drug6 poškodbe. Že samo vozilo je bil° sestavljeno iz delov treh, štirih avtomobilov raznih znamk, samih »originalnih« delov. Po naših kriterijih bi vozilo pri priči odpisali, saj ni (NadaTjevanje na 5 strani) Kumulativna realizacija za obdobje januar-avgust 1966 ni dosegla planirane višine, čeprav je realizacija v primerjavi s prejšnjim mesecem narasla. A. Uspeh podjetja V avgustu je podjetje kot celota izvršilo mesečni kumulativni plan s 94,3 «/o, kar je za 2,1 °/o manj kot prejšnji mesec. Gradbenih del je v primerjavi s prejšnjim mesecem izvršenih — 1 % (95,8 °/o), medtem ko je pokazovalec obrtniških del še slabši: 87,1 %> (—2,6 %> v primerjavi s prejšnjim mesecem). Sorazmerno z mesečnim kumulativnim planom ni dosežen tudi odstotek letnega plana in je v celoti za 3,5 % pod planirano višino skupnih del, gradbenega dela — 2,6 % in obrtniška dela — 8,0 %. B, Uspeh gradbenih PE Gradbišča kot celota so izvršila kumulativni mesečni plan s 94,4 %, kar je v primerjavi s prejšnjim mesecem za 3,2 % slabše. Najslab-šc je pri obrtniških delih (— 7,5 %), medtem ko je pri gradbenih delih odstop manjši (—1,7 %). Skupni mesečni plan (gradbena in obrtniška dela) so med gradbenimi PE dosegli samo na Jesenicah in v Kopru, najnižji odstotek pa je zabeležen pri PE Ljubljana okolica. V prvih 8 mesecih so dosegli samo polovico letnega načrta v Celju (50,9 »Z«), na Ravnah (50,3 %) in Ljubljana okolica (50,8 %). Največji odstotek izvršitve plana pa prikazuje PE Koper (80,9 %). C, Uspeh obratov Obrati kot celota so skupni mesečni plan dosegli s 93,9 »/o in je Planski barometer za avgust 1966 A. Gradbišča Planski pokazatelji Realizacija za januar—avgust Letni plan a) skupna dela b) gradbena dela e) obrtniška dela Produktivnost januar—avgust Efektivne ure januar—avgust isti odstotek kot prejšnji mesec. Obrtniška dela obratov (tuje storitve) so zelo v zaostanku (— 45,9 o/o), ker se je zmanjšal obseg del. Tudi v avgustu so nad planom v KO Ljubljana in LO Škofja Loka. Pri realizaciji lastnih del so presegli plan še v Projektivnem biroju. D. Produktivnost in efektivne ure Produktivnost je v celoti dosežena (+7,4%), ker so gradbene PE presegle produktivnost za 11,7 %, medtem ko obrati kot celota planirane produktivnosti niso dosegli (— 2,3 %). Pod planirano produktivnostjo so PE Celje, Ravne, SPO, KO Maribor in LO Škofja Loka. Čeprav izkazuje LO Škofja Loka presežek realizacije, vpliva na nižjo produktivnost presežek izvršenih efektivnih ur (+ 4,7%). Skupna delu gradnena dela obrtniška dela plan v % realizacija v % + ali — plan v % realizacija v % + ali — plan v % realizacija + ali - plan realizacija % plan v % realizacija v % + ali — % -Gradis« 94,3 95.8 87.1 61.2 67,7 — 3,5 61,1 58.5 — 2,6 61.6 53.6 — 8,0 16.53 17.76 107,4 62.7 55.9 — 6,8 Gradbene PE skup. 94.4 96.6 87,8 61.4 58.0 -3,4 66,3 81 9 + 17,6 61.7 54.1 — 7.6 14,12 15,77 111.7 62.5 54,1 -3,4 B Obrati Planski pokazatelji Realizacija za Skupna dela januar-avgust gradbena dela obrtniška dela Letni plan plan v % realizacija v % + ali — Produktivnost realizacija januar—avgust J^an Efektivne ure plan v % realizacija v % :+ ali _ Ljublj. 97.4 98.5 92,8 60.3 53.7 -1,6 61,0 60,1 — 0,9 57.5 53.3 — 4,2 14,70 17.07 116,1 62,1 52.7 -9,4 — 1 = o " 93,9 94.4 54.1 60.7 57,0 -3,7 23,29 22,76 97.7 63.4 61.2 -2,2 90,8 91.7 86.8 62,0 56,3 -5,7 62,0 56.8 -5,2 62.0 53.8 — 8,2 14,30 17,96 125,6 62,0 45,2 — 16,8 87,4 87.4 62,0 54,2 -7,8 28,37 24,55 86.5 65,9 66.6 0,7 Celje 91.5 90.8 93,3 55,7 50.9 — 4,8 55,2 50.1 — 5,1 57.0 53.2 — 3,8 11.03 10,31 93.5 65.0 63.1 — 1,9 o-l 102,6 102,6 58,9 60,5 + 1,6 22,40 24,36 108,8 63,0 59,4 — 3,6 Jes, Ravne Lj. okol. Koper 102,8 91,4 77,4 122,1 97,2 92,6 90,6 126,6 120,4 87,5 59,5 100,7 64.5 55,0 65,7 66,3 66,3 50,3 50,8 80,9 41,8 - -4,7 — 14,9 4 14,6 65,0 55,9 62,4 66.3 63,2 51,9 56,5 83.9 — 1,8 — 4,8 —5,9 4 17,6 63,0 52.9 70,9 66,3 75,9 46.3 42,2 66,7 4 12,9 — 6,6 — 28,7 4 0,4 14,16 12,55 14,80 18,38 15,30 12,10 15,02 22,68 108.1 96,4 101,5 123,4 63,0 619 59,8 66,2 56,7 59,6 53,4 68,0 — 6,3 -2,3 -6,4 4 1,8 92,7 92,7 60,0 55.6 + 4,4 22,87 21,16 92,5 59.0 59.1 + 0,1 3« 101,1 102,2 63,2 63,9 64,6 4 07 B. O O 91,2 91,2 57,7 52,6 -5,1 b £■= 91.1 105,7 48,8 72.1 65,7 - 6,4 19.95 21,80 22,19 19,60 23,21 23,30 98,2 106,5 105,0 63,8 63,7 61,8 66,5 54,5 62,2 4 2,6 — 9,2 4 0.4 Naloge civilne zaščite ter varstva pred elementarnimi nesrečami Kaj pravi referentka za civilno zaščito tovarišica Nuša Piškurjeva Pogostne elementarne in druge množične nesreče povzročajo v naši republiki kot tudi drugod veliko gmotno škodo. V nekaterih primerih pa so zahtevale tudi človeška življenja. Varstvo pred naravnimi in drugimi množičnimi nesrečami je namreč bilo doslej pri nas zapostavljeno in šele zadnja leta se pod vplivom katastrof, ki so nas prizadele, obravnavajo z večjo resnostjo. Z organizacijo civilne zaščite pa je več ali manj podobno, vendar s to razliko, da je le-ta bila pri nas organizirana že nekaj let po vojni, in sicer pod takratnim nazivom »protiletalska zaščita« (PAZ). Naloga PAZ pa je bila predvsem reševanje ljudi in nudenje prve pomoči ob zračnih napadih v vojni. Toda letalska in druga vojna tehnika je v zadnjih letih toliko napredovala, da je tedanja organizacija zaščite zastarela in v primeru potrebe ne bi bila kos nalogam. Preprečevanje nesreč kakor tudi zmanjšanje njihovih posledic pa ni dolžnost samo posameznega organa ali ustanove, ampak so v organizaciji civilne zaščite dolžni sodelovati upravni organi, ustanove, zavodi, ožje družbe-no-politične skupnosti, predvsem pa delovne in druge organizacije in seveda vsak posameznik. Za uspešno izvajanje potrebnih ukrepov in nalog v zvezi z organizacijo zaščite kot tudi ob sami nesreči pa je potrebno, da je širša javnost tudi s temi ukrepi, organizacijo in nalogami seznanjena. V tem članku sicer ni mogoče obdelati vseh vprašanj, ki bi bralce zanimala, vendar je namen, da se organizacija in naloge civilne zaščite oz. varstva pred elementarnimi nesrečami vsaj načelno prikaže. Da bo razumnejše, se spomnimo na nekaj hujših nesreč v zadnjem času. Ena najtežjih nesreč v zadnjem času je vsekakor potres v Skopju leta 1963, katerega posledice so dobro poznane. Pred tem potresom v Makarski, nato v Slavonskem Brodu 1964, leta in nekajkrat v Litiji, ki se je čutil tudi v Ljubljani. Območje Ljubljane in Ljubljanske kotline v širšem smislu, ki vključuje Kamnik, Kranj in Škofjo Loko, je namreč na potresnem območju, kjer je maksimalna možnost potresa IX°MCS (Mecali-Cancani-Sibergove) lestvice. Potres je sicer lahko najhujša nesreča s katastrofalnimi posledicami, vendar spadajo poplave med najpogost- nejše in najobsežnejše elementarne nezgode. To dejstvo potrjuje podatek, da je v Sloveniji ca. 900 km2 oziroma približno 5 °/o poplavnega območja od celotne površine. Skoda, ki jo povzročajo poplave, je zelo velika, saj znaša v zanj ih desetih letih ca. 44 milijard S dinarjev. Upoštevati je treba, da tudi ostale nesreče, kot so požari, težje prometne in druge nesreče, povzročajo določeno škodo. Konkretna primera za to sta: železniška prometna nesreča pri Zidanem mostu novembra 1965, ki je poleg 9 človeških življenj povzročila tudi gmotno škodo, in železniška nesreča pri Splitu s 30 žrtvami zraven materialne škode. Razumljivo je, da navedene nesreče ne povzročajo škode samo izven delovnih organizacij, ampak so le-te ravno tako prizadete. Primer za to je nekaj podjetij v Kranju, Ljubljani, Celju, Mariboru, Brežicah in drugod, kjer so podjetja imela veliko materialno škodo, povzročeno od poplav, posebno pa v 1964. in 1965. letu. Kar se tiče požara kot elementarne nesreče, ki je najpogosteje povzročitelj škode in je zato tudi najbolj poznan, ga glede na to ne bi podrobno obravnavali. Zaradi ilustracije je prikazan približen pregled škode, ki so jo v Sloveniji v zadnjih 10 letih povzročile elementarne in druge hude nesreče: Vrsta nesreče Skoda izražena v S dinarjih Potresi ................................. 919,140.000 Poplave .............................. 44.285,626.000 Večji požari.......................... 2.042,253.000 Zemeljski plazovi ....... 573,159.000 Ostale nesreče............................ 56,600.000 Skupaj................................ 47.876,778.000 V gornjem znesku ni upoštevana škoda, povzročena od neurij, toče in vetra. Iz nekaj r.a kratko navedenih vrst nesreč in povzročenih škod lahko bralec sam sklepa in ugotovi širino nalog in potrebo po organizaciji civilne zaščite v delovni organizaciji kot tudi zunaj nje. Namen in naloga delovanja civilne zaščite oziroma varstva pred elementarnimi nesrečami je namreč izvajanje potrebnih ukrepov, da do nesreče sploh ne pride, če pa do nje pride, naj bi z dobro organizacijo in hitrim ter pravilnim ukrepanjem dosegle zmanjšanje gmotne škode, predvsem pa človeških žrtev na najmanjšo možno mero. Predpogoj za hitro in uspešno ukrepanje ob kakršnikoli hujši nesreči pa je vsekakor dobro postavljena in pravočasno pripravljena organizacija civilne zaščite. Ker je delovna organizacija poglavitni faktor, kjer je potreba po dobro postavljeni in naprej pripravljeni organizaciji civilne zaščite največja, kajti ravno v njej je zbrano in v proizvodnjo vključeno največ materialnih in tehničnih sredstev, bom le-t.ej najprej posvetila nekaj besed. Vse delovne in druge organizacije so namreč po zakonu o narodni obrambi dolžne, da organizirajo in vzpostavijo civilno zaščito ter storiti vse ostale ukrepe v zvezi z njo v skladu s svojimi potrebami in razmerami. Za celotne priprave civilne zaščite v podjetju pa je odgovoren direktor podjetja. KAKO JE ORGANIZIRANA CIVILNA ZAŠČITA Organizacija industrijske civilne zaščite sestoji iz štaba CZ in ustreznih reševalnih enot. Štab je strokovno-operativni organ, ki mu je glavna naloga: izdelava plana CZ, vodenje reševalnih akcij v primeru elementarne ali druge težje nesreče ter izvajanje preventivnih ukrepov. Da bi bil štab CZ sposoben izvajati navedene ukrepe, 'a morajo sestavljati strokovni ljudje, ki podjetje in tehnološki proces proizvodnje dobro poznajo. To so inženirji, tehniki, obratovodje in drugi ustrezni strokovnjaki. Po funkcijah štab sestavljajo: načelnik štaba kot vodja in člani štaba, ki so obenem vodje posameznih služb oz. reševalnih enot. Člani štaba, kakor tudi načelnik imajo namestnike. Kot je že rečeno, sestavljajo organizacijo industrijske CZ tudi posamezne službe — reševalne enote, in sicer: služba obveščanja, alarmiranja in zvez; tehnično-reševal-na služba; sanitetna služba; protipožarna služba; služba reda in varnosti ter RBK (radiološko-biološko-kemična) služba. (Se nadaljuje) e * | K * j* t KAKŠNO NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA DOBI DELAVEC, KI SE NAHAJA V PRIPORU ALI V PREISKOVALNEM ZAPORU? Po določilu temeljnega zakona o delovnih razmerjih pripada delavcu Za čas pripora ali preiskovalnega zapora nadomestilo v višini tretjine ■‘kontacije osebnega dohodka, oziroma polovica te akontacije, če vzdržuje QlUzino. Razliko do polne akontacije prejme delavec, če je kazenski postopek proti njemu ustavljen po pravnomočni odločbi ali je delavec s Pravnomočno sodbo oproščen obtožbe ali pa je obtožba zavrnjena, ven-tiar ne zaradi nepristojnosti sodišča. Pogoji in način izplačila nadomestila so natančneje urejeni z navo-mlom o pogojih in načinu izplačevanja nadomestila osebnega dohodka d ivVCem me<^ odsotnostjo z dela (Ur. 1. SFRJ, št. 55/65). Nadomestilo obi delavec na račun organa, ki je pripor oziroma preiskovalni zapor uredil. Pripada mu akontacija osebnega dohodka, ki ga je imel delavec zadnjih treh mesecih. Osnova za izračun nadomestila so samo prejemki, ki se vštevajo v osnovo za plačevanje prispevkov za socialno varovanje. Nadomestilo osebnega dohodka gre delavcu od dneva, ko W‘de v pripor ali preiskovalni zapor, do dneva njegove izpustitve ozi-’ma do dneva pravnomočnosti sodbe sodišča, dn vPrgan’ k* odloči o priporu ali preiskovalnem zaporu, mora v treh nek ocj (jneva^ k0 pri(je delavec v pripor oziroma preiskovalni zapor, 0 lroma od dneva, ko pripor ali preiskovalni zapor preneha, obvestiti tem delovno organizacijo. Delavec pa se mora v treh dneh od dneva, ? Pride iz pripora ali preiskovalnega zapora, zglasiti pri delovni orga-lzauiji, da nastopi delo. šil' . ovna organizacija je dolžna nadomestilo osebnega dohodka polah delavcu prek organa, ki je odločil o priporu oziroma preiskoval-drjf zaP°ru. Če pa delavec preživlja družino, se nadomestilo osebnega Podka izplačuje pooblaščenemu družinskemu članu. Organ, ki je izdal pravnomočno odločbo o ustavitvi kazenskega po-°Pka ali o oprostitvi obtožbe ali zavrnitvi obtožbe, vendar ne zaradi ^Pristojnosti sodišča, mora v 15 dneh od izdaje odločbe poslati njen izrek plovni organizaciji. V tem primeru se mora izplačati delavcu razlika .Polnega nadomestila osebnega dohodka za ves čas, ko je bil v pri-v ‘u oziroma preiskovalnem zaporu. Če je bil za trimesečno dobo, ki se 0» m.e Za osnovo nadomestila, izplačan osebni dohodek po periodičnem me???« »Ja, Jaka, kako si pa to ugotovil?« močno začuden vpraša Pepe. »Enostavno, sešteieš vse noge in deliš s štiri!« Humor iz tujih logov Francelj: Ali tvoja žena res govori več jezikov? Miha: Ne samo govori, včasih se mi zdi, da jih tudi več ima. — Kaj pomeni konsekventen? — Konsekventen? To pomeni, da človek ni danes tak, kot je bil včeraj in kot bo jutri, ampak da je zmeraj tak. Kant o dostojanstvu Ne bodi suženj drugih. Ne sprejemaj dobrot, ki bi jih lahko pogrešal. Ne bodi domišljao. ker s tem kažeš prazno glavo. Ne bodi zajedalec, niti slepec, niti berač. Kdor se sam napravi črna, ne sme tožiti, če ga pohodijo. Ne delaj dolgov, za katere nimaš polnega kritja Late je sodelovati s tistimi... premišljeno in trezno odgovarja ali diskutira ... in utihne, kadar nima nič več povedati. NA f/VKA NE * KAVEN KMET PERPjAM KKALJ NASA ENOTA ICjRA S KONTI K KAJ K K L CELJU TESTA-M E NT Ja?- ENOTE D E LAV -N1CA !QNA NAv SN ECO HUDO PiCAKr NA NEMŠKA NEKA CfDMEJb MADA- CfASK EEKM ■ OKEL SOLO ££UL VEZNIK o/ Ni Q . Ul S? O 5 Gradnja mostu preko morske ožine širina vozišča je 9,00 m. Ob vozišču je na vsaki strani hodnik širine 80 cm. Višina mostu nad morjem je pri štirih razpetinah 18 m, Ti jekleni piloti niso bili na koncu opremljeni z ostjo. Material so iz pilotov odstranili z izplakovanjem, nato pa so jih zalili z betonom. Profil mostnega nosilca je škatlast, njegova višina se spreminja od 2,50 m do 4,50 m, širina je konstantna: 5,50 m. prilepi s posebnim lepilom »epoxy«, nato pa napne s kabli, ki so vsidrani v steber. Posamezni betonski element se pripelje do jeklene montažne konstrukcije na vozičku po že dograjenem delu mosta. Teža takega betonskega elementa je 40 do 70 ton. a — ZAIHJJA PODPORA UA VHTLJIVEM VOZU 2> - SKtlHJJA PODPORA UA VRTLJIVEM VOZU C - 3PUEDUJA /ODPORA . d - pnovizomcui ppemicui o dem • - 3TEJ&EP / - ZASIVPAUA ŽADU J A PODVOZA g AOVlOLA MOŠTUEbA UOJILC4 VTEU.U MOJJTAZ E h - KOUZOLA MOSTU EGA U OS ILCA - POLOVIČNA PAS PET/UA kar omogoča plovbo pod mostom. Proti otoku in proti -obali se ta višina zmanjšuje. Most je zgrajen kot kontinuirni nosilec, oziroma pravilneje: kot devet kontinuirnih Mest je prednapet po sistemu Freysinet v vzdolžni in prečni smeri. Most so gradili tako, da so nosilec betonirali na kopnem v posameznih elementih, katerih dolžina je približno 3,30 m. lil 43oo nosilcev,- od katerih vsak obseže približno 300 m. Razpetina med dvema stebroma je poprečno 79,00 m. Ves most stoji na 45 vmesnih stebrih in na dveh obrežnih opornikih. Petnajst srednjih stebrov je fundiranih na pilote, ostali so fundirani v zdrava tla na običajni način. Gradbena jama je bila zavarovana z jeklenimi zagatnicami. Tudi pilote so zabijali ob zaščiti jeklenih zagatnih sten. Uporabili so jeklene pilote premera 508 mm. Most so montirali s pomočjo posebne jeklene montažne konstrukcije (slika A), katera je dolga približno 100 metrov. Montaža betonskih elementov začne od sredine vsakega stebra (slika B) in se nadaljuje toliko časa, dokler se že zgrajen konzolni del nosilca iz prejšnjega stebra ne spoji s konzolo nosilca, ki je bil pravkar zgrajen. Posamezni betonski element se montira k že dograjenemu delu tako, da se ga najprej Način gradnje in napredovanja del se lepo vidi iz slike A in B, posamezne faze montaže so tele: — Ko je zmontirano eno polje mostu, se jeklena montažna konstrukcija, pri kateri je srednja in zadnja opora opremljena s kolesi, pomakne naprej za toliko, da pride srednja opora montažne konstrukcije na konec pravkar zgrajene konzole. (Slika A) — Jeklena montažna konstrukcija je zgrajena tako, da njen prednji del nekoliko presega naslednji mostni steber. — Jeklena konstrukcija se na ta steber pritrdi z lahkim kovinskim odrom (slika A-d). Z dvigalkami se jekleni montažni nosilec uravnoteži tako, da se teža porazdeli enakomerno na vse tri njegove podpore. — Prvi betonski element se pripelje po jeklenem montažnem odru nad steber »e« in se ga montira. — Sprednji del jeklene montažne konstrukcije se nastavi nato čez začasno jekleno podporo na ta prvi element, ki je bil pravkar položen na steber, nakar se jeklena montažna konstrukcija pomakne naprej za toliko, da pride srednja podpora jeklene montažne konstrukcije nad steber »e-«. — Ko je končan premik jeklene montažne konstrukcije, se začne prava montaža betonskih mostnih elementov. Ti elementi se montirajo enakomerno na levo in desno od stebra (slika B). Ing. Šircelj Nevarnosti korozije električnih naprav Pred pričetkom letošnje turistične sezone odprli za promet drugi najdaljši most v r-vropi. Njegova dolžina je nekaj več kot j km in veže otok Oleron s kopnim, to je z atlantsko obalo v južnem predelu Francije, to gradnjo so uporabili 25.000 m3 betona, 110.000 kvadratnih metrov opaža, 2000 ton kablov in betonskega železa in izkopali so 13.000 m3 zemlje. Cena objekta pa je okrog y milijard starih dinarjev. Otok sam nima več kot 14.000 prebivalcev, vendar je promet med otokom in kopnim zelo Yelik, posebno še med turistično sezono. Štir-1® trajekti, ki so prevažali prebivalce in avtomobile, nikakor niso več zadostovali in dostikrat je bilo treba čakati tudi po 24 ur, da se je avto lahko vkrcal na ladjo. Izbolj-sanie razmer z uvedbo novih ladij in z zamenjavo starih ladij bi veljalo več kot grad-nla mostu. Zato odločitev ni bila težka, posebno še zato, ker morje na tem mestu ni Sloboko. Sredstva za gradnjo so posodile ban- 7 00 i_____________________________3fc oo ke, zato mora vsakdo, ki uporablja most, plakati mostnino. Višina mostnine je prav taka, “dt je bila cena za prevoz z ladjo in bo ukinjena takrat, ko bo posojilo vrnjeno banki. Po tem splošnem opisu si oglejmo še, kako so most gradili. i tehniki gradnje se niso posluževali 'takšnih posebno novih gradbenih postopkov, ampak so združili več novejših načinov grad-dje, ki so bili uporabljeni že prej pri raznih drugih objektih. Pri gradnji nekaterih objektov so se letos pojavile precejšnje težave Pri topem varjenju armature. Te težave so nastopile zaradi: — dobave različnih vrst betonskega železa in zaradi — nepoznavanja jugoslovanskih standardov za betonsko železo. Jugoslovanski standardi poznajo tele vrste betonskega železa: Č 0002 — to je betonsko železo nekontrolirane proizvodnje. Za to železo standardi ne predpisujejo na-tezne. trdnosti ip raztezka, Č 0200 je oznaka za betonsko železo, ki se običajno rabi za železo-betonske konstrukcije in ki smo go Pred izdajo standardov označevali s 737, C 0501 visokovrstno betonsko železo, ki ustreza prejšnji oznaki 752 Poleg teh treh osnovnih vrst betonskega železa imamo še železa C 002 V, C 0200 V in C 0501 V. Betonsko železo se dobavlja: — v kolobarjih do 0 12 mm, — v svežnjih od 14 mm do 28 mm premera in — v palicah od 30 mm do 40 mm Premera. Vsak kolobar, sveženj ali snop Palic mora biti opremljen s pločevinasto ploščico, na kateri morajo biti označena kvaliteta dobavljenega železa, pa tudi še nekateri drugi Podatki. Brez te pločevinaste ploščice se dobavlja le železo C 0002, to je železo nekontrolirane proizvodnje. Poleg pločevinaste ploščice mora biti dobavljeno železo označeno še z barvo, razen železa Č 0002, ki nima nobene oznake z barvo. Kolobarji in svežnji morajo biti barvani radialno, to je prečno na smer namotavanja kolobarja ali svežnja. Snop palic ali posamezne Palice pa morajo biti označene na °beh koncih palice. — Betonsko železo kvalitete C 0002 in Č 0002 V — nima označbe z barvo. — Betonsko železo kvalitete C 0200 in Č 0200 V se zaznamuje z belo barvo. — Betonsko železo C 0501 in C 0501 V se zaznamuje z rdečo bar- Kakor je korozija problem v gradbeništvu, tako je tudi morda še bolj v elektrotehniki. Ce so kovine kakorkoli v dotiku z zrakom, vlago ter drugimi snovmi, se pod njihovim vplivom kemično spreminjajo in s tem tudi propadajo. škoda, ki jo povzroča korozija, je že v enem letu ogromna predvsem v takih vejah gospodarstva, kot so pomorstvo, rudarstvo, gradbeništvo ter kovinska industrija. Torej korozija je največji uničevalec dragih industrijskih naprav, pristaniških naprav, ogromnih dolžin raznih cevovodov za plin, goriva in vodo ter raznih električnih kablov. Mnoge države ugotavljajo škodo, ki nastane zaradi korozije. Za tako ugotavljanje imajo formirane posebne inštitute, kateri imajo še nalogo zaščite pred korozijo. Tudi pri nas so na inštitutu za rudarska in kemijska raziskovanja v Tuzli v letu 1963 ugotovili, da znaša letna škoda okrog 40 milijard dinarjev tokratne vrednosti. Korozija ni samo povzročitelj velike gospodarske škode, temveč nastopajo nevarnosti za zdravje in življenje ljudi, na katere pa pomislimo le takrat, ko se je nesreča že pripetila. Ce pogledamo z električnega vidika, kakšno nevarnost predstavlja na primer zemeljski kabel s prezrtim svinčenim plaščem, ali korodirana ozemljila zaščitnih in strelovodnih ozemljitev. Od korozije prezrt svinčen plašč zemeljskega kabla je lah- ko vzrok za nesrečo z električnim tokom ali po koroziji prežrta plinska cev je lahko vzrok zastrupitve s plinom ali pa pride do požara. Vse v zemljo vkopane kovinske naprave so izpostavljene koroziji, katera je odvisna od agresivnosti tol oziroma zemlje, v kateri se nahajajo. Povečanje vpliva korozije na naprave pa še pospešujejo vlago, kisline, industrijske odplake ter podobni odpadki. Ob prisotnosti kislin, soli in drugega, kar povzroča korozivnost v smislu elektrokemičnega pojava, je poleg kemičnih činiteljev vedno udeležen tudi električni tok. Ce ne bi bil vedno udeležen električni tok, praktično ne bi bilo korozije. Korozija nastopa po principu galvanskega člena oziroma elektrolitske celice. Galvanski člen je sestavljen iz dveh različnih kovin (elektrode), potopljenih v prevodno tekočino in že nastopa potencialna razlika. Ta razlika nastane med kovinama — elektrodama sedaj še pod vplivom tekočine — elektrolita. Elektrolit v tem primeru predstavlja zemljo s svojo vlago in sestavinami. Tok teče od manj plemenite kovine k plemeniti. V nasprotnem primeru, ko ni kovinska naprava v zemlji, torej brez elektrolita, pa je pot toka nasprotna; od plemenitejše k slabši. Napravo, ki predstavlja anodo. iz katere teče tok preko elektrolita na katodo, torej korodira. Ker nastane v tem primeru zaključen tokokrog od anode preko elektrolita na kalodo, koro- dira vedno tisti del naprave, iz katere izhaja tok. Naprava pa, v katero vstopa tok, je v tem primeru zaščitena in ne korodira. Nastanek galvanskega člena je možen še drugače. Ni nujno, da sta dve različni kovini, lahko je ena, toda prehod skozi različno strukturo tal formira tak člen. Razen tega pojava pa je še tak, ki nastane zaradi neenake strukture materiala iste kovine. Poleg navedenih primerov je možnih še več, ko so mehanske obremenitve, vplivi okolice, novi vrezi navojev ali podobno na isto kovino, kateri povzročajo korozivnost, toda vedno ob prisotnosti električnega toka. Ti tokovi in napetosti so dostikrat tako majhni, da bi jih bilo težko izmeriti z zelo občutljivimi instrumenti, toda v vsakem primeru so prisotni. Elektrolitska celica prav tako vsebuje dve elektrodi kakor galvanski člen, vendar je tu pretok toka pod zunanjim vplivom oziroma pod vplivom tujega izvora. Tudi v tem primeru je anoda tista, iz katere izhaja, katoda po tista, v katero vstopa tok. Torej napravo, kabel, cev ali podobno napade korozija vedno tokrat, ko to predstavlja anodo, to je takrat, ko tok iz nje izhaja, vtem ko so vstopni deli zaščiteni. Zunanji viri toka so v glavnem razne naprave za enosmerni tok, kot so cestne železnice v mestih, rudniška oziroma vse železnice, ki uporabljajo tirnice za povratni vodnik. Tekmovalci na zbornem mestu. Ob koncu tekmovanj je šef poslovne enote In pokrovitelj športnih iger tov. ing. Maister razdelil zaslužena priznanja najboljšim ekipam in posameznikom. Predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije tov. Lojze Capuder čestita tekmovalcem. G-3, F-2, G-7, F-4 ... in beli zmaga Zmagovita ekipa nogometašev iz Maribora s tovarišem Janžekovičem na čelu. — Kaj pa počnete pri vas? — Odločili smo se odločno zmanjšati režijo uprave podjetja! športna ekipa Celjanov se sicer ni plasirala v polfinale, toda častno je zastopala svojo enoto. “ % I S. sveč.tneJn le je zbra,°. 350 tekmovalcev Hitra postrežba,lepo vreme in kozarček dobrega Štajerca ze razpoloženje še povečalo - V SREDI: Marta Jožica in Marija so se na obeh sporn.h dnev.h dobro odrezale - DESNO: In borili so se kot levi... Tako so dejali mariborskim nogometašem. Kako je bilo v resnici pa presodite sami.