Moč besede, moč prednikov: zagovorni obrazci v Reziji in drugje
Roberto Dapit
marginalni kraj, ali drugače povedano kraj na robu vseh gospodarskih, družbenih in kulturnih kontekstov, hkrati pa točka, ki povezuje Rezijo s Tersko dolino in s Posočjem. Gradivo rezijanskih zagovorov je predstavljeno le v redkih prispevkih, gl. Matičetov 1968 in 1971 ter Paletti 1984.
oo
Folk traditions about charms are still alive in Resia. This prompted the author to start thinking about the symbolic function of the conjurer and his or her close relationship with the past and with the after-world. The paper focuses not only on charms from Resia, but also from Venetian Slavia, Friuli and Croatia.
1. Uvodni del
Pri današnjem civilizacijskem standardu našega prostora so funkcije ljudskega izročila zelo omejene in velikokrat, če so sploh še aktivirane, stalno spreminjajo svojo namem- << bnost. Na srečo je ta proces najintenzivnejši v zadnjih desetletjih, tako da so starejše o generacije še vedno zmožne posredovati ogromno podatkov, ki so dragoceni tako za etnologijo kot za jezikoslovje ali druge stroke. Informatorji iz Rezije, predvsem pa iz rezijanske > Učje, sestavljene iz več zaselkov, še danes hranijo v spominu določene obrazce, kot so za- < govori, in to dejstvo nesporno dokazuje, da so bili njihovi obrazci v rabi do nedavnega časa. -J To potrjujejo tudi pričevanja živih informatorjev, ki so sami nekoč zagovarjali ali opazovali cc postopke in učinke zagovarjanja.
Glede raziskovanja zagovorov žal ne poznam prave podobe drugih krajev v Reziji, ker je o tem premalo podatkov. Domnevam pa, da je bilo zagovarjanje prisotno v celi Reziji in da se je v Učji dlje ohranilo zaradi umaknjenosti kraja, ki pogojuje drugačne gospodarske in družbene razmere, torej tudi bolj arhaično stanje duhovnega sveta1. Treba je poudariti, da tam na samem mestu ni bilo ne cerkvene oblasti do 1. polovice 20. stoletja, ne druge oblasti. Tudi zdravnika seveda ni bilo, zato so ljudje po eni strani lahko dlje časa ohranili določena verovanja, po drugi pa so bili k temu tudi prisiljeni, saj je bilo ljudsko zdravilstvo edina pomoč v bolezni. Leta 1951 je bilo v Učji 404 prebivalcev. Danes pa jih je ostalo vse- W ga 15-20, ker so se ljudje množično izselili in sedaj Učjarji bivajo v bližnjih krajih na Fur- H lanskem.
Uporaba zagovorov na Slovenskem je izumrla že prej kot drugi pojavi ljudskega izročila. Danes razpolagamo v glavnem s pisanimi viri, kjer so objavljena besedila zagovor-
o
p
H
m
<
O
O O
-J
o
1 Učja predstavlja izredno konzervativen prostor na meji slovenskega etničnega ozemlja. Torej dvakrat obmejni
nih obrazcev in tudi popis ustreznih dejanj2. Izročilo o zagovorih je v Učji močno zakoreninjeno, saj je še danes mogoče zbrati tovrstno gradivo brez velikih težav. V Reziji in posebej v Učji se da še vedno opazovati zadnja faza tega izročila, ki je na splošno v spominu še dokaj živo, čeprav je njegova vloga seveda zelo omejena. Poleg tega so v tem kraju oblike verovanja v bajna bitja in v onstranstvo izredno razširjeni. Skoraj vsak drugi Učjar je še danes slišal strahove ali videl duhove3. Glede na okolje, kjer večina teh ljudi danes živi - namreč zunaj domačih krajev - je presenetljivo, da je njihovo stališče do teh obredov in verovanj razen redkih izjem še vedno popolnoma nekritično in niti ne skušajo razumsko razložiti teh pojavov, v katerih so bili velikokrat osebno udeleženi. To pomeni, da nadaljujejo podedovano izročilo z globokim prepričanjem in še vedno doživljajo določene izkušnje kot v prejšnjem ruralnem življenjskem sistemu.
Zagovori zahtevajo celovito znanje, ki se nalaga v toku bivanja. Človek pa ni izkoristil samo znanja o naravi iz svojih lastnih izkušenj, ampak tudi znanje, ki ga je podedoval od prednikov. Vsak ga ni mogel podedovati in seveda obstajajo v posredovanju tega izročila določena pravila, ki ga zaščitijo. Zagovori so po navadi tajne formule in v Pernatu na Cresu se izročilo o zagovorih na primer lahko posreduje drugi osebi samo na božični dan. Drugje, kot v Benečiji, ima samo prvorojenec pravico - in verjetno tudi dolžnost - do tega znanja, ker nosi v sebi posebne "magične" sposobnosti4. V Reziji so imeli to pravico moški in ženske, za druga pravila v tem smislu pa še ne vem natančno5.
Znanje zagovarjalca torej ne izhaja le iz empiričnih izkušenj, ampak iz nekega utrjenega izročila, ki človeku zagotavlja predvidene učinke iz prepričanja, da je prednikom to uspešno in konkretno služilo. Potrditev tega je pač dejstvo, da je izročilo človeku oz. zago-varjalcu predano in torej pomeni, da ima svojo funkcijo in torej učinkuje, če je še vedno živo. Tako se verovanje in zaupanje v prednikova znanja nadaljujeta. Zato je tudi moč, ki izhaja iz tega izročila, še vedno sredstvo, ki služi človeku v ustvarjanju dobrega ali pa tudi zla med ljudmi6. Iz tega zornega kota nastopa človek kot ustni vsekakor vedno materialni ustvarjalec včasih v imenu Boga oz. božjih oseb, včasih kot edini dejavnik v procesu. To kaže na večplastnost izročila, ki je kljub institucionalnim prepovedim preživelo s tem, da je zagovor v bistvu sinkretizem med prvotno in krščansko vero. Manistične predstave oz. odnos do svojih umrlih prednikov igrajo v tem kontekstu temeljno vlogo, ker človek lahko kontrolira človekovo bivanje na tem svetu s pomočjo predstav lastnih prednikov oz. dediščine simboličnih sredstev. S temi sredstvi lahko vpliva na človekovo življenje glede na to, da jih ima za svojo obrambo. Tesno s tem povezan je drugi sklop simboličnih sredstev, ki naj bi negativno vplivala na človeka in ki tradicionalno spadajo k predstavi tako imenovanega čarovništva. Meja med tema dvema simboličnima svetovoma pa je brez semantične in funkcionalne analize pogosto videti nedoločena.
Poleg tega, da je zagovorni obred tudi komunikativno dejanje in odpira zanimiva vprašanja v zvezi z rabo jezika na tej ravni, ga nekateri gledajo iz psiho-medicinskega zor-
2	V literaturi tega članka so navedeni nekateri pisani viri, ki obsegajo izročilo zagovorov v slovenskem etničnem prostoru. Če pogledamo stanje tega izročila v krajih sosednje Benečije, lahko ugotovimo, da je ta pojav v literaturi zadnjih desetletij komaj dokumentiran (prim. Chiabudini, Cracina, Matičetov, Merku, Paletti, Rucli).
3	O tem vprašanju glej številna ustna pričevanja v Dapit 1999.
4	Gl. Rucli 1983, str. 104.
5	Pri posameznih zagovorih bodo še navedena določena pravila in pripovedi.
6	V Reziji sem zasledoval verovanje, da je "čarovništvo" najbolj razširjeno v Učji. Res je, da se še danes nosilci zagovornega izročila počutijo malo v zadregi, ko jih sprašujem, če poznajo takšne obrazce. Brez dvoma se zavedajo, da drugi lahko v tem še vedno vidijo nekako čarovniško dejanje oz. verovanje.
nega kota. Vsi ti vidiki so v analizi zagovorov umestni in tudi v sodobnih procesih zdravljenja najrazličnejše vrste psihološki dejavnik ni zanemarljiv. Zaupanje v zdravilne metode oz. osebe in prepričanje o njihovi učinkovitosti lahko vplivata tudi na organski ravni in zdravilni sistem postane tako kompleksen proces, v katerega so vpleteni elementi fizične in psihične narave. Sami informatorji poudarjajo, da obred učinkuje samo, če človek vanj globoko verjame. Hkrati mora biti zagovarjalec "sočustveno" udeležen, da bi se stik vspostavil in s tem sprožil postopek zdravljenja. Cirila iz rezijanskega zaselka Korito je spontano rekla, da je bilo zagovarjanje uspešno tudi zato, ker ji je zagovarjalec pošepetal svoje besede "s srcem", ko so jo nekoč bolela ušesa.
Na splošno so skupne prvine zagovorov iz različnih krajev sveta presenetljivo številne. Ena izmed njih je postopek transferja. Zanimivo je opazovati, da se včasih verbalna trditev simbolično prenaša na neko sestavino, na katero se zagovor izreče. Tako je v pripovedi Felicite iz Učje zagovarjalka izrekla svoje besede, medtem ko je raztopila maslo v roki z namenom, da bi kravo ozdravila. Maslo je v tem primeru sredstvo, ki prenaša zdravilno moč na bolno osebo ali žival. Uporabo fizičnih sestavin, ki prek simboličnega posredovanja spet vplivajo na fizično stanje, lahko imenujemo transfer in je univerzalna sestavina pomenske strukture zagovornega obreda. Z njeno pomočjo naj bi se v določenem komunikacijskem kontekstu, kjer zagovarjalec vzpostavlja stike s preteklostjo, spremenilo stanje pacienta7.
Rezijanski zagovori so oblikovani v verze, ki jih zagovarjalec recitira kot pesem. To je še ena univerzalna značilnost zagovorov in njihova oblika oz. način izvedbe kaže na prvotno sakralno namembnost pesmi. Določeni narodi oz. ljudstva, na primer Singalci, uporabljajo v strukturi svojih ozdravilnih obredov mite v obliki pesmi ali recitiranih verzov. Vsebina verzov je dolga pripoved o prvotnih mitih bogov in demonov in o njihovih bojih. Na koncu se demoni podredijo bogovom, ki nadzorujejo zlo, če jih človek ustrezno obda-ruje8. Zavestno vzpostavljajo stik s svojo preteklostjo, ki simbolično potrjuje trenutno dejanje in verovanje. Zagovor je torej pogosto samo element širšega obreda, verbalno sredstvo, ki je lahko enostavna ali zelo kompleksna struktura, a vsekakor obrednega značaja.
Jezik zagovora je pogosto skrivnosten v tem, da je arhaičen in konzervativen, torej izvajalcem in pacientom ni več popolnoma dostopen. V besedilu se pojavljajo besede, ki niso več razumljive. Isto velja za strukturo teksta, na primer štetje in odštevanje, ponavljanje verzov in podobno. Pri nekaterih ljudstvih se jezik zagovorov, imenovan mantra, definira kot jezik demonov, v bistvu pa gre za stratifikacijo več, tudi starih jezikov9. Tudi v nekem pričevanju iz Učje10 je informatorka precizirala, da je jezik zagovorov, ki jih je izvedel njen stari oče, neko "jugoslovansko narečje". To lahko pomeni, da je bil ta jezik ali zelo arhaičen ali da je tja segalo neko izročilo iz sosednjih slovenskih pokrajin ali oboje.
Verovanje primitivnih ljudstev, da besede učinkujejo, če so izrečene, se je ohranilo do danes. V raznih verah, kot so na primer islam, budizem, hebreizem, se je ohranilo prepričanje, da morajo biti "sakralne besede" v cerkvenih obredih izrečene v jeziku avtoriziranega Svetega pisma. Tudi katoliška cerkev je v liturgiji ohranila latinščino do leta 1967. Poleg tega je vera v ustvarjalno moč besede zelo razširjen pojem in v knjigah o veri ali izvoru jezika ne
7	Gl. Tambiah, passim. Hvaležem sem prof. G.P. Griju, ki mi je omenil zelo pertinenten prispevek tega avtorja o 'Magični moči besede'.
8	Tambiah 1995, str. 46.
9	Tambiah 1995, str. 47-48.
10	Prim. besedilo na koncu 2. sekcije.
manjkajo omembe v zvezi s starim verovanjem v ustvarjalno moč besede11. Še enkrat poglejmo prvo poročilo o stvarjenju v Svetem pismu Začetki sveta in človeštva, kjer Bog ustvari svet, medtem ko imenuje njegove elemente (Genesis 1,3-6):
Bog je rekel: "Bodi svetloba!" In bila je svetloba. Bog je videl, da je svetloba dobra. Bog je torej ločil svetlobo od teme. In Bog je imenoval svetlobo dan in temo je imenoval noč. In bil je večer in bilo je jutro, prvi dan.
Kasneje srečamo v Svetem pismu drugačno gledanje. Potem ko je Bog ustvaril nebo in zemljo, je človek prevzel nase imenovalno vlogo prek jezika (Genesis 2, 19-20):
Gospod Bog je izoblikoval iz zemlje vse živali na polju in vse ptice pod nebom ter jih pripeljal k človeku, da bi videl, kakšna imena jim bo dal, in da bi vsako živo bitje imelo tisto ime, ki bi mu ga dal človek. Tako je dal človek imena vsej živini in vsem pticam na nebu in vsem živalim na polju, zanj pa se ni našla pomoč, ki bi bila njemu primerna.
Lastnosti besede v Svetem pismo so večkrat omenjene. V Izaiji (55,10-11) beremo, da je beseda sama zmožna delovati in obroditi:
Kakor pride dež in sneg izpod neba,
in se ne vrača tja,
dokler zemlje ne napoji,
oplodi in stori, da zabrsti,
da da sejalcu seme in kruha uživalcu,
tako je z mojo besedo,
ki prihaja iz mojih ust:
ne povrne se k meni brez uspeha,
dokler ne opravi, kar sem hotel,
in izpolni, za kar sem jo poslal.
V naslednjih poglavjih nameravam predstaviti besedila zagovorov, ki sem jih zabeležil v Reziji, Benečiji, na Furlanskem in Hrvaškem od leta 1994 do danes. Namen te študije ni komparativna obdelava gradiva ali analiza pisanih virov, iz katerih so tudi nastali zagovori, ampak naj predstavitev besedil velja za enkrat kot dokaz izredne zakoreninjenosti tovrstnih obrazcev. To dejstvo mi je med drugim dalo pobudo za razmisleke o razmerjih med človekom in njegovo preteklostjo, vzpostavljenih skozi stike z drugim svetom oz. z njegovimi predniki.
2. Zagovori proti kačjemu strupu
Najobsežnejše gradivo zagovorov na Slovenskem so verjetno obrazci o kačjem piku12 in tudi v Učji je tovrstne zagovore najlažje zabeležiti. Posnel sem več besedil, ki v bistvu predstavljajo isti vzorec z individualnimi variantami. Tak vzorec je v svojih glavnih potezah
11	Gl. Tambiah 1995, str. 53, 56-58. Avtor je primerjal trojico konceptov o ustvarjalni moči besede, ki so prisotni v Svetem pismu, z drugimi verami, z budizmom, pa tudi s predstavami trobriandskega ljudstva. Trobriandci postulirajo, (1.) da se je magija pojavila skupaj s prvimi predniki in s kulturnimi junaki; (2.) da je magija v bistvu človekova lastnost; (3.) da naj bi zagovorni obrazci, ko so enkrat izrečeni, vplivali na potek dogodkov. Na str. 54 Tambiah navaja še zanimiv podatek o Trobriandcih, ki so mislili, da so zagovore ustvarili njihovi prvi predniki.
12	Gl. na primer Dolenc, str. 12, Moderndorfer, str. 278-298.
tudi univerzalnega tipa. Na začetku je kratka zgodba, ki opisuje dogodek, kako je pičila kača. Treba je navesti osebo z imenom in priimkom. Na kratko je tudi opisan boj med dobrimi in slabimi silami. Sledi ukaz, ki ga lahko podpirajo svetniki oz. božje osebe ali pa tudi za-govarjalec sam. Na koncu je včasih molitev v narečju patanûstâr (iz latinščine Pater noster). Ponavadi spada k procesu zagovarjanja oz. obredu tudi neko dejanje s strani zagovarjalca. Pogosto se uporablja neka sestavina, na primer maslo ali olje, ki jo zagovarjalec raztopi v roki, medtem ko izreče besedni obrazec. Na koncu se naredi z roko trikrat znamenje križa na pičenem delu telesa. Trikrat si hukne ali pljune v roko. Možno je tudi masiranje bolnega ali bolečega dela telesa. Številka tri se v teh procesih pojavlja velikokrat: trikrat se zagovarja v treh dneh, trije svetniki, Sveta Trojica, trikrat se pokriža, trikrat hukne.
Veljajo tudi določena pravila in prepovedi. Človek, ki ga je pičila kača, te ne sme ubiti, ker bo po zagovoru kačji strup, ki je v telesu tega človeka, iz njega izvlečen in bo šel spet v kačo "nji valènj an mâ spét tè' tu-w nju". Žival na ta način umre in človek ali žival so rešeni. Ravno zaradi tega nobeden ne sme tega postopka izkoristiti zase, drugače bi v njem ostal kačji strup13. Na koncu postopka se zagovorjena oseba ne sme zahvaliti ne plačati za-govarjalcu za uslugo. Zagovarjalec ne sme reči "amen" na koncu molitve. Postopek zagovarjanja učinkuje, če je izveden do tri dni po kačjem ugrizu in ga je treba trikrat ponoviti.
Bâ si slâ po pote,'4 â si srëtlâ kaču, ziz ni ošpičeni répân, ziz azïkân w forcašeh. Zakoj ti kâčâ si wklalâ
jsagâ človëkâ? (tako ka ma jïmë: nome e cognome) Ti maš trikrat dwiste (ka to prïdë racèt sessanta) valinjuw, ma San Pietro, San Paolo, San Bortolomeo a mâ trikrat dwiste anu dân, za jsëjmu človeku mu o'séapât anu tï kâčâ krapât!
(An tadèj maš racèt Padre nostro pero mai amen)
Jaz sem šla po poti, / jaz sem srečala kačo, / z zašiljenim repom, / z razcepljenim jezikom. / Zakaj si ti kača / pičila tega človeka? (tako kot se imenuje: ime in priimek) / Ti imaš trikrat dvajset (to pomeni šestdeset) strupov, / ampak sv. Peter, sv. Pavel, sv. Bartolomej / imajo trikrat dvajset in eno [zdravilo], / da bi tega človega ozdravili / in ti kača krepala / (Potem moraš zmoliti očenaš, ampak nikoli reči amen).
Tï kâčâ,is
ka ti si šM po ni pote
ti si wpïknulâ jso parsûnu (jïmë),
da Buh an dëj ta-krèju taba
anu mla oščapât tu-w kratkin tïmpu.
(Si mëw zihnut trïkrât. Patanmtârpo nâs)
Ti kača, / ki si šla po poti, / si pičila to osebo (ime), / naj te Bog odžene stran? / in mene ozdravi v kratkem času / (Si moral trikrat hukniti. Očenaš po naše).
13	Po pričevanju informatorke FS iz Učje naj bi se to zgodilo neki ženski na planini tana Štarniščih.
14	Povedala FS 2.11.1997 popoldne v Učji (Rezija). V zvezi z terenskim gradivom tega članka velja, da je avtor zbiratelj, če ni drugega navedenega vira. V narečnih transkripcijah gradiva iz Rezije in Benečije znak g velja za y.
15	Povedala IC 21.7.1994 v Guminu/Glemone/Gemona (Furlanija).
Si šla po ni pote,16 si sretla no kačo z ni tinki repan, ziz azikan s forčašan. Ti kača,
zakoj si piknula (jime) Da man trikrat dwiste nu dno midižino anu ti maš trikrat dwiste valinjo, maš mi zdelat oščapat an tabe ti zdelat krapat. (patanuštar, pero mai račet amen)
Šla sem po poti, / srečala sem kačo / s tankim repom, / z razcepljenim jezikom. / Ti kača, / zakaj si pičila (ime) / jaz imam trikrat dvajset in eno zdravilo / in ti imaš trikrat dvajset strupov / moraš tako narediti, da jaz ozdravim / in da ti krepaš / (očenaš, ampak nikoli reči amen).
Ti Marica ti si šla po ni poti,11 ti si sretla kaču.
Ti kača ti maš zdelat wmrit mle, ma da ču ti zdelat krapat tabe, ma ti ti maš de valike azek z dwa forčaša,
ma ti ti maš trikrat dwisti valinj
anu da man trikrat dwisti nu dno midižinu:
tabe kaca krapat nu mle oščapat.
Ti Marica si šla po eni poti, / si srečala kačo. / Ti kača povzročaš, da jaz umiram, / ampak jaz bom povzročila, da ti umreš, / ampak imaš velik jezik / z dvema razcepoma, / ampak ti imaš trikrat dvajset strupov / in jaz imam trikrat dvajset in eno zdravilo: / tebi kača krepati in meni ozdraveti.
2. verzija:
Ti Marica ti si šla po ni poti anu ti si sretla kaču anu ti si ma piknula.
Ti ti maš azek nu jti azek an ma dwa forčaša,
ti ti maš mi zdelat wmrit mle,
ma ti ti maš koj trikrat dwiste valinj,
ma da man trikrat dwiste nu dno midižinu:
ti kača krapat nu da oščapat.
(Anu tadej patanuštar.)
Ti Marica si šla po eni poti / in si srečala kačo / in si me pičila / ti imaš jezik in ta jezik ima dva razcepa / ti povzročaš, da jaz umrem, / ampak imaš samo trikrat dvajset strupov, / ampak jaz imam trikrat dvajset in eno zdravilo: / ti kača krepaj in naj jaz ozdravim. / (potem očenaš).
V učjarskih besedilih lahko opazujemo prisotnost oz. odsotnost svetnikov ali božjih oseb. Po navadi nastopajo v zagovorih na Slovenskem najpogosteje dokumentirani svetniki pa tudi Bog oz. Sv. Trojica in imajo glavno vlogo v procesu zagovarjanja. Razen dveh primerov, kjer so omenjeni trije svetniki (Peter, Pavel in Bartolomej) ali Bog, pa rezijanski za-govarjalec prevzame vso demiurgično moč - če jo lahko na ta način definiram - in ukaže
16	Povedala PDL 13.9.94.
17	Povedala v dveh verzijah MCŠ 22.3.98 popoldne v Billeriu (Furlanija).
kači, bolezni ali pa drugi sili, naj izgine, torej brez božje pomoči. Zdi se, da krščanska molitev na koncu zagovora ni obvezna. Zagovarjalec torej lahko nastopa kot edini ustvarjalec dobrega v konfliktu med dobrimi in slabimi silami. Zagovarjalec mora dokazati, da je močnejši od kače oz. demona, saj ima 61 zdravil, medtem ko kača samo 60 strupov. Ukaz, naj nasprotnik izgine, je običajen in vsi ti elementi so v zagovornem obredu arhetipskega značaja.
Tudi primerjava gradiva zagovorov iz Rezije z viri, izpričanimi drugje v slovenskem prostoru, kaže, da je veliko skupnih prvin tako v konceptu kot v spremljajočem dejanju. Za primerjavo bom predstavil tri zagovore iz drugih krajev slovenskega Primorja. Besedila spadajo v tisti obrazec, v katerem je božja vloga primarnega pomena. Prvi je objavljen v majhni Koštialovi zbirki iz leta 191118:
Za madrase (Maria Sivec - Krn)
Buh in teme^šša! Buh in sbet Peter sta šla pa sbit, tam sta sréjcela nga hudga strpénga maža z ruglestim jezikam in špikastim répam. Kaj čakaš tle, ti strpén mož? Jest čakam dbinsédemdesét nasréjc, jest imam dbinsédemdesét renij (?), jest grem v Jeruzalem, jest grem v Bétlehem, notre je svet Jur in sbéta Marjéta in sbet Ampas, noter jest usé strpéne kače pamarim in usé biparje in usé strpéne jezike in usé špičmarje; jest tebe zaratim pred žibim Bogam, jest trikrat vode vržem in trikrat dihnem in trikrat pihnem in tvaje nasréjce morje bit hitra aduzéte.
Naslednji zagovor je bil objavljen kot rokopis s kritičnim besedilom prvič 1991 in drugič 1992. Formalno je skoraj popolnoma ustrezen prejšnjemu obrazcu. Tu predlagam transkripcijo M. Matičetovega19:
Tu (j)me(n) Ježša in (Marije)
Buog an svet Petar sta šla po sviete in tan sta srečala nega hudega moža s špikastin repan, s krukjastin izikan.
"Ki čakaš ti tle?"
- Jes čakan 72 nasreč. -
"Če ti čakaš 72 nasreč,
jest iman 72 medežin,
so guorš ku tuoje nasreče.
Jest gren Jeruzalem in Betligen.
Tan ie svet Jur in sveta Marjeta
an zveti Inpaz (= Šempas).
Jest tele besiede zarotin
usien kačan, usien liperan
in usien strupenin izikan!"
Tele besiede govorin par živin Buogu,
trikati dihnen in trikat uodo varžen
čez tuo(j)e nasreče
in bolezn(i) muorjo bit hitro proč oduzete.
18	Koštial 1911, str. 172.
19	Prim. Chiabudini 1991 in Matičetov-Zuanella 1992. Prvotno je zagovor napisala na svoj način Onelja Plata iz Ščigli, rojena 1910 v Lazih, Podbuonesac/Pulfero, Beneška Slovenija.
Naslednje besedilo je varianta iz Nadiških dolin in ga je zbral Angelo Cracina:20
Buoh an svet Petar - so po svjete hodil - po hosteh po mejah an po stazah. - An so srečal adnega grozovitnega velikega moša - ki je tajšan strah dau - de sam Buoh ga je navdvo prestau.- Antada je jau: ist imam sedamdeset strupenih šil! - Pa Buoh mu je jau: ist imam dvansedamdeset svetih zdravil! - Kar š njim pokadim - an s svetim ojam pomašim - 'ma use zdravo postat. - Buoh an svet Benedit - imata kupe sklenit - de sojen modras 'ma ukrepat - an Bošja besjeda ma vajat - (Potem se pokropi trikrat s uodo šegnano al pa se trikrat oplakne kjer boli).
Na koncu tega dela predstavljam še besedilo iz Učje, ki daje zanimivo pričevanje o zagovornem obredu. Vsebina pripovedi je naslednja: ženska iz Učje zna zagovarjati proti kačjemu strupu in gre na skupno planino Kal, kjer je kača pičila kravo nekega furlanskega pastirja. Potem ko je trikrat izvedla obred, je krava ozdravela. Pripoved ne kaže samo postopka zagovarjanja, ampak tudi različen pristop po eni strani rezijanskega zagovarjalca in po drugi osebe, Furlana, ki živi zunaj rezijanskega kulturnega sistema in ki potem obsoja zagovarjalko kot čarovnico. V pripovedi je večkrat poudarjeno, da zagovarjalka izreče obrazec na maslo in da je jezik zagovora neko "jugoslovansko narečje".21
Anu nur, möj ded mipráviw rüde, e biw šow ún na málgu, ka ni su bíle tu-wne na Kále, e bi dán malgeš, e bi dá'furést, to bi dán Lá.íke, anu njagá sastrá e mwelá tö za kácu, od míga dedá sastrá. Alora e paršow ún na málgu, malgeš e bi spüstiw kráva anu dno e mew tu-w hlíve, e laiálá, ma di.tiráná, natégnana nöga, ti ko ti máš krapát, inšoma. E rekow: "Come mai ka da niste spüstiw ta kráva?"- E rekow: "Ni'si mew o spüstit ka a ma be o klaw un serpente." - "Orku,"-e rekow - "káku wkláw?"- "Be, tu-w vime"- e melá no vime valike! To bílá wklálá. (...) valínjuw. Pero to nima prajtét piu di tre giorni, ti maš tempo fino a tre giorni, dopo di tre giorni non vale. Alora e rekow da, e rekow da: "Pošlušej, da ti ba na mew naga rimječa za..., ben gö, za to kráwu (...)" - "Eh," - e rekuw - "ko za dan rimječ," - e rekow ta Láške -"mán ji dát dá," - e rekuw da - "te o wklálu..." - "Ben" - e rekow, da - "pošltišej, dá man mo sastro, ka na mwi no pregjéru, ci ti se kuntént, cu o poslát ún na Kaw, ma" - e rekow - "nás wie ne, ka biw wie pözde. Muc timpa ka e o wklálá?" -"Ben,"- e rekuw da - "wcérá."- "Ben, bon bon," - e rekow - "sei ancora a tempu."Alora eparsow nútor, eparšow ún planinu, sumö meli planinu le-se-wne, mi dímö tu-wne na ti Gláve, ka sumö právile, e šow nútor, e rekuw köj njagá sastre, e rekuw da: "Angalina," - na mela jime da Angaliná, e rekuw - "ti má"s jtét ún na Kaw, ka tumu Láškimu to e wklálá káča nu kráwu." - "Kogá man jti dela' won?!" - na e raklá; e rekuw: "Ti maš ji racét tö za káču." - 'Bon, bon" -na e raklá - "Perché di no!" Pero ti nimáš ga zaplátet, non devi pagarlo, non dire neanche di grazie no. Anu na s 'e wzéla nu n'e šU. Slá won nupañlá won, eh, kráwá e bíla za krapát: ni ka n'e edlá, ni ka n'epilá, e stálá diítiráná nu n 'e bíla koj za krapát. Alore e šow tá nu ji pokázuw, n 'e šM ta-w hliw. Na e raklá, da oná pjutoštu ke ji racét jtáku, tu-w káku sa mu di, na má ji dát pa nu máju máste ne, liböj nu máju öá, na e bíla béj mast jtadéj, ke béj meše wzet pa öe - anu n 'e raklá tu-w jso mast, n 'e ji raklá, anu tadéj e mew ji namázát ma solo in giu no in su, solo in giu na e raklá (...) da ji namáie ka zütra na ce spet ji prit won. Ma kogá an ma ji dát? "Ne, ne," - n'e raklá - "niente, non voglio paga. Chi mi ha insegnato non l'ho pagato! "Anu n'epañlá nú h hiše. Drügi din na se wzéla nu e šlá spet won, n'e kojpañlá won e rekuwjsi malgeš, e rekuw: "Dio Buono, ma son proprio contenta ka sei venuta su." - na e raklá, da - "snúka na mi wstálá kráwá, pero na ni šce edlá, ma n'e wstálá. Alora n 'e spet ji raklá, n 'e spet ji raklá tu-w mast, za ne ji recét fés ta-w vime, za gat fés (...) tá ne, specialmente tu-w nogá, ci ti kiwne z no nogó, na ce ta firét, n 'e raklá spet tu-w káku se mu di, n 'e spet, n 'e ji namázalá ta-na bótu, ka n 'e bílá wkláná. Alora kráwá oščapálá ne, la seconda volta wie ka n 'e ji raklá. N'e mu edlá, n'e mu pilá inšoma oščapála, bi kuntént det: e tew ji dát ser, e tew ji dát mast, ma na na ce nicár: "Niente, non voglio niente" - na e raklá - "non voglio niente, non voglio la paga!" Be, da an e kuntént ka n 'e pañlá. Alora dópu det e pöčowprávet da t'e na štríjá, ne, da e una strega, da n'e oščapálá kráwu, da na e na štrja jta-nútre ka da na pomága wsen judín. Alora ianá e se ufindinalá, hci, e bíla hci šcale, na ni bíla ozenjaná, sa ufindinala. Na e raklá, da mujáltri ni mujvéc na na gre, da (...) sa deli tö ka to sa ce, ma na na gre. Alore muj det e rekow tu-w nju, e rekuw: "Pmlüsej Angeliná," - e rekow, da - "certo, un na vi da ko to pride racét jtö, ma e un piacere, to ni bíla njagá kráwá jštes ne," - e rekow, da - "ta-na ni málge to na möre bét wsa kráva njagá. To e un piacere od nagá človeká. Un e ti nárediw un dispiacere zatö ka e rekow, da ti si una strega, ma," - e rekow da - "na stuj si ga díwat nú glawu za jtö. Ci to ta tociná, ci ti maš wojo tét, tacé: e una preghiera per te!". Pomágala káre jén! Möj det, möj ded e möguw,
20	Gl. Cracina 1965, str. 33.
21	Povedala FS v Učji 2.11.97 popoldne.
go, go e zndw, se naučew, te po... un dialetto jugoslavo jto, jta preghiera jtu, eh si, to za kaču, to za awor, to (...) za arju anu to za ogonj ko sa špače, go, pa to za ogonj ko sa špače.
3. Zagovori proti boleznim
Tovrstni zagovori so bili zelo razširjeni v rezijanskem prostoru in obrazci so podobni drugim, ki so izpričani na Slovenskem22. Formalna značilnost je tu dolgoveznost, ki se izraža s pomočjo naštevanja imen naravnih elementov (3a) ali odštevanja (3b).23
3.a Proti vnetjem ali okužbi
Ti awor, ti asan,24 s kiraga kraa si paršow? Ziz vetran, ziz mrazan, ziz suncan?
Ti maš ošcapat jsaga človeka! Ti javor (okužba), ti jesen, / odkod si prišel? / Z vetrom, / z mrazom, / s soncem? / Moraš ozdraviti tega človeka!
To za awor25
Ti awor, ti asan,
s kiraga kraja si paršow?
Nisko, visoko, loboko?
Od luna,
od sunca,
od woda,
od vetra,
od mraza,
od žalejza,
od ognja...
pusti jsaga človeka,
tace po ti pote tas Canen,
da nina duša na ta čue, ni ta vide.
(Tadej zihneš trikrat anu rat.)
Tisto za okužbo. Ti javor (okužba), / ti jesen, / od kod si prišel? / Nizko, visoko, globoko? / Od lune, / od sonca, / od vode, / od vetra, / od mraza, / od železa, / od ognja...[vse besede, ki pridejo na pamet] / Pojdi po poti, ki pelje v Kanin, / da nobena duša te ne sliši, ne vidi. / (Potem hukneš trikrat in je dovolj).
22	Prim. Moderndorfer 1964 in Dolenc 1999. Iz Rezije je še zabeležen kratek zagovor proti ječmenu na očeh (Osojane): Co / rizvali se ito! (Matičetov 1968, str. 210). Nekaj podatkov s furlanskega področja ponuja Nicoloso Ciceri 1992, str. 507, 567.
23	Tambiah (1995, str. 46) meni, da je dolgoveznost funcionalna lastnost zagovora, zato ker pacientu omogoča, da se zaveda svoje bolezni in jo razume, kar je sploh nujna predpostavka in pogoj za zdravljenje.
24	Povedal AS 13.9.94.
25	Povedala IC 21.7.1994 v Guminu.
3.b Zagovor proti boleznim ušes: žlejza (mumps)
Žlejza, zlaznica,26 so devat oslic, od devat so osan, od sedan so šejst, od dna do nina.
To ma prajtet tej slana pra suncan!
Žleza, žlezica, / je devet oslic, / devet je osem, / sedem je šest, / ena ni nobena. / To mora izginiti stran kot slana pred soncem!
Naslednji obrazec je popolna varianta prejšnega. To je še primer zagovora v delovanju. Pred nekaj leti se je zgodilo, da je zagovarjalka po izvršenem postopku zaupala besedilo Cirili Madotto, na kateri je bil zagovor izveden, in ta mi ga je kasneje povedala. Medtem ko je zagovarjalka obrazec recitirala, je masirala pacientko za ušesi, ki so jo bolela27:
Žlejza, žležica,28
so devat Maric:
devat so osan,
osan so sedan,
sedan so šejst,
šejst so pet,
pet so štire,
štire so tri,
tri so dvi,
dvi e dna;
žlejza, žlezica,
tej ti si pršla,
jtako ti maš tet,
tej slana prad suncan.
Žleza, žlezica, / je devet deklet: / devet je osem, / osem je sedem, / sedem je šest, / šest je pet, / pet so štiri, / štiri so tri, / tri sta dve, / dve je ena, / žleza, žlezica, / kot si prišla, / tako moraš oditi, / kot slana pred soncem.
Besedilo, ki sledi, je še eno pričevanje informatorke Cirile Madotto. V mladih letih, ko je bila še na Koritu, so jo bolela ušesa. V vas pride iz Učje Kilac, potujoči prodajalec. Živel je na planini pod goro Kila in je bil, kot mnogi v Učji, mož velike postave, ljudje pa se ga spominjajo kot dobrega človeka29. Ko je Kilac zašepetal Cirili nekaj besed v ušesa, so jo nehala boleti. Še enkrat želim poudariti besede informatorke, ki je sama od sebe opozorila na način zagovarjanja "ziz srcan, ne z grlan", to pomeni 's srcem, ne z usti':
26	Pred obredom je zagovarjalec pljuval na svojo roko. Povedala IC.
27	Podoben obrazec, ki se začne s štetjem od devet nazaj do ene, je izpričan v Prekmurju kot pripomoček za zdravljenje šuše ali v Beli Krajini, da bi odpravljali prisad (prim. Dolenc, str.; Moderndorfer, str. 259).
28	Povedala CM 14.3.1998 v Guminu. Zagovarjanje je izvedla neka ženska iz Osojan (Rezija) v Tolmezzu (Karnija).
29	Zanimivo je, da nadnaravno velika bitja kot so Lol Kutlič ali Dardej izvirajo iz Učje. Med Rezijani Učjarji na sploh veljajo za ljudi izredno močne narave in velike postave.
T'e rudi ma bolelo mla, viš tuw uho, ma viš to ma bolelo, aldra e pršdw, e rekuw, da: "Pide, pide, ka ču ti oščapat a," -e rekuw - "cu ta ošcapat!"Anu lepo pršow ta-h mle anu lepo pošapatow tu-w uho. Ti nisi čow, da ko an prave, ti nisi ga čow, an dow, e pravew un zis sfcan viš, ne z gflan zis sfcan e romonew un, pravew jsi jzde, ka si ni ga cula romonet a. Pero to ni več ma zabolelo, mwaj altri nu mwaj več.30
4. Postopki proti vremenskim neprilikam oz. zlim duhovom
Princip štetja in odštevanja je tudi struktura najdaljšega zagovora, ki sem ga lahko zabeležil. Gre za obredno besedilo, ki spada v izročilo Hagade, precej razširjeno v slovenskem prostoru31. Tu objavljam odlomek devetdesetverznega obrazca, ki ga je 1996 recitirala takrat triindevetdesetletna Antonia Vogrig v Polavi (Sovodnja), obmejni vasici v Benečiji. Zagovora se je učila od matere, ko je bila stara sedem let in še nekaj tednov pred našim obiskom32 je Antonia recitirala zagovor proti vremenskim neprilikam. Ta primer zelo dobro kaže, kako se je prej ustno izročilo prek ene same osebe prenašalo skoraj skozi celo stoletje. V prvem stihu vsake kitice Antoniinega zagovora gre štetje naprej od ene do dvanajst. Od drugega stiha naprej pa je razvidno odštevanje. Za primerjavo predstavljam tu samo tri vzorčne kitice33:
Marija upraša Ježuša, kaj je parvo narbuojšega.
"Dan je Buoh na nebi, use živin, use rodi, vasuojan sviet gore darži."
Marija upraša Ježuša, kaj je drugo narbuojšega.
Dvie sta tabli Mojžeša, skuz eno zdraven Ježuša.
"Dan je Buoh na nebi, use živin, use rodi, vasuojan sviet gore darži."
Marija upraša Ježuša, kaj je trečjo narbuojšega.
Tarje so peterjalki, vasuojan sviet žegnujejo.
Dvie sta tabli Mojžeša, skuz eno zdraven Ježuša.
"Dan je Buoh na nebi, use živin use rodi, vasuojan sviet gore darži."
Med zagovori proti slabemu vremenu se v rezijanskem prostoru pogosto pojavlja drug tip obrazca, tako imenovani enočlenski zagovori34, ki obsegajo le ukaz (torej so brez uvodne zgodbe ali molitve), prek katerega se določen pojav odstrani. Tak tip zagovora je v Reziji večkrat izpričan. Proti nevihtam ali slabemu vremenu obstaja verovanje, da točo, hud dež ali slabo vreme nasploh povzročajo nemirne duše, slabi duhovi ali čarovnice. Na splošno šteje ljudska kultura bolezni ali vremenske neprilike za pojav zlih duhov ali demonov, hudiča ali pa čarovnic, skratka bajnih bitij, ki skupaj z drugimi sestavljajo simbolično obzorje slabega. Strahove poženejo Rezijani na Kanin, kjer nobenega živega človeka ni. Proti slabemu vremenu oz. zlim duhovom je zagovor iz Učje, ki se tako glasi35:
30	Povedala CM 4.10.2000 zvečer v Guminu.
31	Gl. Štrekelj 1904-1907 št. 6661-6680. Zahvaljujem se dr. Milku Matičetovemu za podatke, ki mi jih je o tem izročilu prijazno posredoval.
32	Sad terenskega dela skupine "Ustno slovstvo" na Mladinskem raziskovalnem taboru dijakov in študentov Trsta in Gorice, ki je potekal v Benečiji leta 1996.
33	Transkripcija besedila je težavna zato, ker informatorka verjetno ni več dojemala smisla določenih besed in struktur in jih zaradi tega verjetno prilagodila oz. ponavljala po svojem občutku.
34	Prim. Grafenauer 1937, str. 275.
35	Povedala EDLM 28.3.1997 popoldne v Billeriu (Furlanija).
Tace taw Canen, tu ka nina duša ta na čue, ni ta vide!
Pojdi v Kanin, kjer nobena duša te ne sliši, ne vidi!
Kanin je pogosto gora, kamor so izgnane izdane duše, ki jih je treba zagovarjati, "škongurat". To je postopek, ki naj bi ga opravil samo duhovnik oz. eksorcist, po raznih pričevanjih pa lahko tudi navadni posamezniki odženejo takšne strahote36. Isti namen lahko prepišemo naslednjemu zagovoru, kjer je namesto ukaza zagovarjalca prošnja Bogu, naj ustavi hudo nevihto37:
Buh wstdvite tu hudu slotu!
Bog ustavite hudo nevihto!
Za strahove, ki se pojavljajo v bivanjskih prostorih, obstaja v Reziji prav tako natančen obred, s pomočjo katerega jih je možno odgnati: najprej je treba odpreti vrata sobe, kjer se strahovi pojavljajo, potem z oljko in blagoslovljeno vodo blagosloviti vse štiri kote od leve proti desni in na koncu na vratih narediti trikrat znamenje križa in izreči38:
Tace tu ka Buh ta ;aw!
Formula dobesedno pomeni: "Pojdi tja, kamor te je Bog dal". Na ta način naj bi duša, ki se je zaradi tega ali onega razloga vrnila na ta svet ali kar tu ostala, ker ji je nekaj manjkalo ali ni mogla priti na ono stran, končno našla svoj mir.
Takšni zagovori z močnim ukazovalnim sporočilom so bili verjetno zadnje dejanje v obrednem procesu, ki ga drugače imenujejo v Reziji "č&det" in služi kot obrambni sistem proti raznovrstim zlim silam. Proti slabemu vremenu so čadili s kadilom in oljko ali z rožami, ki so jih nabrali za sv. Janeza, z rastlinami in starim senom. Proti vetru so še vrgli moko v zrak ali so obrnili rezilo sekire ali drugih ostrih orodij proti nebu. Naj navedem še dve formuli iz Solbice, ki ju je zabeležil M. Matičetov. Prva je proti viharju, druga proti oblakom39:
Sveti Sinkošteršic, dejte viter w jamo!
Sv. (?) dajte veter v jamo!
36	Izročilo o zaklenjenih dušah na Kaninu je dokaj razširjeno po Furlaniji in ne samo na slovenskem etničnem ozemlju (gl. Dapit 1999, str. 120-121). Poglejmo vsaj en primer zagovora v furlanščini: Va fur, va fur di li - Va su le mont Cjanine - la che nol cjante gjal ne gjaline!, Ciceri Nicoloso 1992, str. 378.
37	Povedala MCŠ 28.3.1997 popoldne v Billeriu (Furlanija).
38	Povedala mnogokrat CM. Ta zagovor je še vedno v funkciji. Na Furlanskem je izpričan takšen obrazec: Anima terena - contimi la to pena - conta il to pecjdt - e torna tal to sagrdt, prim. Ciceri Nicoloso 1992, str. 297.
39	Matičetov 1968, str. 210. Dragoceni so še zagovori proti megli, ki jih je M. Matičetov zabeležil v Teru/Pradielis v Terski dolini. Tu predlagam varianto iz leta 1940: Bježi bježi mahla, / ku je oča tu travi, / u ma sakiru ta na lavi / (rita rita potkorita) / u če ti noe podrobiti (Matičetov 1961, str. 160). Ciceri Nicoloso 1992, str. 334 pa prenaša še podatek iz Terske doline, natančno iz Viškuorše/Monteaperta: Pred nevihto je duhovnik, potem ko je hodil okoli in zvonil, vrgel na tla zvonček in klobuk in izrekel "Pekuka Koboriska". Druge zanimive primere zagovora proti slabemu vremenu navaja avtorica na str. 392-393.
Biži, biži, oblek! Pojte, pojte, súncace!
Beži, beži oblak! Pridite, pridite sončece!
Proti gromu je kratek obrazec iz Korita, vasice pod Kaninom, kjer nastopa sveta Barbara40:
Ko to sa sbusküwalo kárje, k'e sa sbusküwalo, ka go, t'e stríjalo, tej pa jzde ka to díla ti ta-par hudico, alora ko ti si vi'duw da to sa sbusküwa, ti si mew racet jtáko:
Svéta Santa Bárbura, da Buh nas wárite, da to ba na wstríli'grm!
Sv. Barbara, da Bog nas varuj, da nas ne bo grom ustrelil!
2. verzija
Svéta Santa Bárbura, Buh nas wárite, da to na stüj nas wstrílet!
Sv. Barbara, da Bog nas varuj, da ne bo treščilo v nas!
Sveta Barbara se še drugje pojavlja kot zaščitnica pred gromom. Pred nevihto so molili doma v vasici Pernat na Cresu (Hrvaška), kjer so se ljudje ukvarjali v glavnem z živinorejo (ovce) in poljedelstvom, naslednjo molitev v krajevni italijanščini41:
Santa Barbara, San Simon Dio me guardi di questo ton, Dio me guardi di questa saeta, Santa Barbara benedeta.
Sv. Barbara, sv. Simon, Bog me varuj tega groma, Bog me varuj te strele, sv. Barbara blagoslovljena.
Podoben obrazec najdemo v Furlaniji in glede na to, da je vir tega besedila moja neposredna soseda, želim tu objaviti, kaj da je slišala od svoje babice42:
Sante Marie griarete (?) ca nus vuardi di lamps e saetis e San Simon canus vuardi di lamps e di tons.
Da sv. Marija (?) obvaruj nas bliskov in strel in sv. Simon obvaruj nas bliskov in gromov.
Neka razlagalna pripoved iz Korita tudi vsebuje obrambne besede. Na planinah pod Kaninom so poleg tega, da so molili rožni venec, ko se je potres začel, tudi izrekli formulo
40	Povedala CM 4.10.2000 zvečer v Guminu.
41	Povedala 14.6.2000 zjutraj Franjica Dlačic iz Pernata na Cresu, Hrvaška. Čeprav je hrvaškega rodu, pozna Franjica ta zagovor samo v italijanščini, ki je bila nekdaj tudi šolski jezik na teh krajih. Ta obrazec naj bi bil zelo običajen tudi v Furlaniji, kakor poroča D'Orlandi, str. 136, in prinese isti tip zagovora v furlanskem jeziku, ki ima mnogo variant. Ena izmed teh je: Sante Barbare e S. Simon - Dio nus uardi di ogni ton - di ogni ton di ogni saete - Sante Barbare benedete.
42	Napisala 1.2.2000 Teresa Zilli-Stroili dal Fuart v Guminu.
Wse boži, wse bogawo, Vse božje, vse bogovo!" da ne bi potres povzročil škode. Ta naravni pojav so si razlagali tako, da se Bog in hudič bojujeta in ko Bog ne more več, se dotakne stebra sveta, kar povzoči potres43:
Potres. Ko to trese, tadej n'e gala rudi naša tata, n'e gala, da mata račet da: Wse boži, wse bogawo!
Ko t'e treslo, da Buh an na more več s hudičan, aldra Buh takne koluno ot sveta an tadej to strese. (...) Vin ka samo bile ta-gore w Beseh, a bo' bila mela ni trinest, štirnest lit anu si hodila rudi un mej tate, ka n'e bila gore stran anu e gala: "Lipa ma hčarica, mawa proset, račiwa rožarjo, le potres, Buh nu hudič to sa bije tanu wpakle, Buh na more več, e takndw koluno ot sveta, tadej to strese!", viš da ko ni so vedale prit ti stare!
5. Samoobrambne besede
Drugo vrsto samoobrambnih besed so izrekli ljudje, preden so pili vodo iz nekega studenca, da bi se branili živali, ki se tudi v Reziji imenuje živa nit44:
Tiče woda, pia viter, pije kača, pije Bu, pijen ja.
Teče voda, piha veter, pije kača, pije Bog, pijem jaz.
Naslednje besedilo z isto funkcijo je izpričano na Furlanskem, ampak sem ga zabeležil v italijanščini45:
Acqua corrente, la beve il serpente, la beve Iddio, la bevo anch 'io.
Tekoča voda, / jo pije kača, / jo pije Bog, / jo pijem tudi jaz.
Na koncu je vredno omeniti navado, ki je bila zelo razširjena še v 20. Stoletju v Benečiji, da so ljudje s sabo nosili 'Testament". To je bila bukvica, kjer so si sami prepisovali v beneškoslovenskem narečju razna besedila v duhu krščanske vere in svete Trojice. Poleg tega so bili označeni vsi nesrečni dnevi v letu. Takšne bukvice so služile kot apotropaično sredstvo. Ena izmed teh se začne takole:46
Na ime Jezusa Kristusa. - Testament Jezusa Najdinega gospoda Jezusa Kristusa kier u svetem grobu u Jeruzaleme tele besiede Jezusa in Marije pomagate nam ljubeznive Mati na našo zadnjo uro. (...)
43	Povedala CM 4.10.2000 zvečer v Guminu.
44	Povedal RQ 5.10.2000 popoldne v Guminu.
45	Povedal Giorgio Pascoli iz Ragogne (UD) 13.10.2000. Tudi Silvana Paletti pozna varianto v italijanskem jeziku, ki mi je ga povedala 16.10.2000 v Guminu: Acqua bevente / benedetta da Dio / bevuta dal serpente / cosi la bevo anch'io. Po teh besedah so naredili znamenje križa. Podoben obrazec je razširjen predvsem v furlanski nižini, kjer ni izvirne vode. V furlanščini: Aghe di poze - aghe di fossdl - no sta fdmi nissun mdl!, gl. Ciceri Nicoloso 1992, str. 567.
46	Chiabudini 1992, str. 99.
6. Začasne zaključne opombe
Poleg zagovorov so v Reziji uporabljali tudi apotropaične predmete. Najbolj zanimiva je tako imenovana Pernahtowa nit, ki so jo ženske spletle med zvonjenjem 5. januarja opolnoči, to se pravi na predvečer Pernahtov oz. Treh kraljev. Ljudje so jo potem nosili s seboj všito v obleke. Nekateri naj bi spletli nit na pragu, sakralnem mestu hiše47. Preja nas neizbežno vodi do izročila Torke, s Sredozimko, s Pehtro babo istovetnega bajnega bitja48. Niti, ki povezujejo sodobno življenje Rezijanov s starim mitološkim jedrom, so številne in si zaslužijo novih raziskav in interpretacij. Izkoristiti je treba čas, preden bodo te niti dokončno strgane.
Sledeč niti razmišljanja, ki ob vprašanju zagovorov zelo hitro in neizbežno peljejo do iskanja arhetipskih predstav, se mi zdi najbolj zanimivo odkrivanje simbolike zagovornega obreda, ki pelje daleč nazaj do začetkov človekovega simboličnega načina ustvarjanja. Zagovori so obrazci, s katerimi je mogoče premagati določene sile oz. ozdraviti človeka ali žival. Izročilo je izredno staro in nekrščanske prvine so največkrat prekrile krščanske vrednote. Dejstvo je, da so zagovori prvotno (samo)obrambno sredstvo, s katerim je človek razpolagal v svojem stvarnem in duhovnem okolju. Primerjava prakse, struktur in konceptov zagovorov v različnih kulturah kaže veliko skupnih značilnosti. Te nam spet dajo vedeti, da je človek razvil na podobne načine svoj obrambni sistem proti silam, ki jih doživlja za negativne in škodljive. Torej so koncept, struktura in pomen zagovornega obreda v različnih krajih podobni. V tej smeri se že nekaj časa raziskuje in določeni rezultati naj bi kazali, da semantično jedro zagovora omogoča kozmološke in kozmogonske interpretacije49.
Po dolgoročnem opazovanju v Reziji ugotavljam, da je posameznik oz. zagovarjalec igral pomembno vlogo znotraj skupnosti. Kot omenjeno, izvajalci zagovorov pogosto doživljajo srečanja z umrlimi predniki in druge izkušnje z onstranstvom. Informatorji sami poudarjajo, da imajo samo nekateri določene sposobnosti, na primer da "vidijo" raznovrstne pojave iz onstranstva. Gre za neko "izbrano elito" s prirojenim darom. Stik z nadnaravnim je torej očitno večplasten. Po eni strani je prisoten občutek usode, po drugi pa zavest, da so takšno znanje podedovali samo izbrani. Zagovarjalec je morda, če ni edini, vsaj eden izmed zadnjih dokazov živega bitja, ki s svojim simboličnim obnašanjem izraža in nadaljuje prvotno vizijo človekove eksistence na tem in onem svetu50. V določenem kulturnem sistemu je lahko s tem obnašanjem vplival na človekovo eksistenco tako, da mu je s simboličnimi sredstvi konkretno pomagal. Pomen takih simbolov se je izrazil v univerzumu manističnih in animističnih predstav, ki bi jih bilo treba iskati v odnosu človeka do prednikov in naslednikov ter v dojemanju izrazov in pojavov narave. Z drugo besedo je možno interpretirati funkcionalnost tako rezijanskega kot drugega zagovarjalca kot posameznika, ki v verigi človekove eksistence skrbi za nadaljevanje in obenem nadzorovanje življenja na tem in neizbežno tudi na onem svetu. Saj je prej rezijanski človek živel v položaju, kjer so se sence
47	Gl. Ciceri Nicoloso, str. 631-632, kjer je omenjeno isto izročilo na Furlanskem, natačno v Alessu (Furlanija).
48	Kuret 1989, II, str. 513.
49	O rekonstrukciji mitoloških in kozmoloških predstav na osnovi zagovorov sta že v šestdesetih letih začela v Rusiji raziskovati V. V. Ivanov in V. N. Toporov. Gl. njuno literaturo, ki jo navajata Mikhailov in Šindin v tej bibliografiji omenjenih člankih. O istem vprašanju gl. tudi Radenkovič 1996. V zborniku Issledovanija v oblasti..., navedeni v literaturi, sta dva dela posvečena semantiki in strukturi zagovora: Semantika i struktura zagovornogo teksta in Struktura i semantika rituala zagovora. Jazyk i poetika zagovora.
50	Obravnaval sem to vprašanje v referatu z naslovom Orizzonti funzionali e figure simboliche nelle rappresentazi-oni delValdila, ki bo kmalu tiskan.
stalno prepletale s svetlobo tako, da so vsakdanje življenje naravno označili pojavi tega in onega sveta. Doživljal je vsako izkušnjo kot izraz soočanja eksistence živih in mrtvih, medtem ko so danes pojavi smrti čimdlje od človekovega življenja tako fizično kot psihično. V Zbičini na Cresu je pokojna Marija Vodaric vedno rekala, da 'tukaj nismo doma, smo na prehodu, treba je iti domov': "Ovdje nijesmo doma, smo na prolazu, treba pojd doma".51
Na koncu želim še poudariti, da take obrede kot so zagovori, lahko štejemo za enotni izraz neke vere, ki skozi čas stalno spreminja svoja izrazila. Večplastnost obreda je značilna in obsega vsaj na zunaj besedila in dejanja. V našem prostoru so tako besedila kot dejanja le delno približana uradni veri, drugi del pa spada v ritualno kodo, ki je cerkev ne prepozna za svojo. Takšen del obreda je ponavadi poimenovan 'magično dejanje' ne samo v ljudskih, ampak včasih tudi v znanstvenih krogih. Izredno zanimivo bi bilo panhrono opazovati, katere prvine oz. spremembe so bile funkcionalne pri določenem ljudstvu v nekem določenem trenutku. Pri takšni analizi mogoče ne bi več našli nobene konkretne podpore, ki bi upravičila dihotomijo med verskim in tako imenovanim magičnim.
Literatura
CHIABUDINI L. - 1991, Staro zagovarjanje pruoti kačam an strupeninam, Dom, XXI, Čedad.
-	1992, Testament N. G. Jezusa Kristusa, Trinkov koledar za leto 1993, Čedad, str. 95-104. CRACINA A. - 1965, Costumanze religiose di nostra gente, Gorizia.
DAPIT R. - 1999, Le manifestazioni delTaldilä attraverso le testimonianze dei resiani, Studia mythologica Slavica 2., Ljubljana - Udine, str. 99-144. DOLENC M. - 1999, Zagovori v slovenski ljudski medicini ter zarotitve in apokrifne molitve, Ljubljana.
D'ORLANDI L. - 1948-49, Usi popolari friulani. Maltempo, Ce fastu?, XXV-XXVI, Udine, str. 133-137.
GRAFENAUER I. - 1937, Najstarejši slovenski zagovori, Časopis za zgodovino in narodopisje, XXXII, Maribor, str. 275-293. Issledovanija v oblasti balto-slavjanskoj duchovnoj kul'tury. Zagovor (V.V. Ivanov, T.N.
Svešnikova, ured.) - 1993, Moskva. KOŠTIAL I. - 1911, Sieben Beschwörungsformeln (beside oder zagovori) aus dem slowenischen Teile des Küstenlandes. (Drei aus dem Norden, vier aus dem Osten.). Aufgezeichnet aus dem Munde alter Bauernweiber von Prof. Johannes Koštižl, Görz., Zeitschrift für österreichische Volkskunde, XVII, Wien, str. 171-173. KOTNIK F. - 1952, Iz ljudske medicine, Narodopisje Slovencev II., Ljubljana, str. 122-133. KURET N. - 1989, Praznično leto Slovencev. I-II, Ljubljana.
MATIČETOV M. - 1948, Etnografija zapadnih Slovencev, Slovenski etnograf, I, Ljubljana, str. 9-56.
-	1951, Zagovarjanje pri dveh slovenskih književnikih, Slovenski etnograf, III-IV, str. 331-342.
-	1961, Uno scongiuro sloveno contro la nebbia e i suoi corrispondenti svizzeri, Alpes Orien-
tales. III, Basel, str. 160-163.
-	1968, Pregled ustnega slovstva Slovencev v Reziji (Italija), Slavistična revija, XVI, Ljubljana,
str. 203-229._
51 Povedala Dorda Kucic Vodaric 18.6.2001 v Zbičini na Cresu.
- 1971, Rezijanski zagovor proti kačjemu strupu, Traditiones, I, Ljubljana, str. 186.
MATIČETOV M., ZUANELLA B., - 1992, Še o zagovarjanju iz Ščigli, Dom, 1, Čedad.
MERKU' P. - 1976, Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji. Zbrano v letih 1965 - 1974/Le tradizioni popolari degli sloveni in Italia. Raccolte negli anni 1965-1974, Trst-Trieste.
MIKHAILOV N. - 1997, K rekonstrukcii otdel'nych kosmogoničeskich / kosmologičeskich i "antropologičeskich" fragmentov slavjanskoj modeli mira na materiale russkich zagovorov, Studies in Slavic Folklore and Folk Culture. 2 (ured. A. Arkhipov, I. Polinskaya), Berkley Slavic Specialities, Oakland, California, str. 57-76.
MÖDERNDORFER V. - 1964, Ljudska medicina pri Slovencih, Ljubljana.
NICOLOSO CICERI A. Ciceri Nicoloso A. - 1972, Le tradizioni popolari della Val Natisone e Convalli, in Val Natisone. 49° Congresso della Società Filologica Friulana, Udine, str. 174-256. - 1992, Tradizioni popolari in Friuli, Udine.
PALETTI S. - 1984, Samoobrambne besede, navade in verovanja v Reziji, Traditiones, XIII, Ljubljana, str. 139-143.
PREDAN I. - 1959, "Zagovori" proti boleznim v Beneški Sloveniji, Jadranski koledar, Trst, str. 171-173.
QUALIZZA A. - 1999, Se zmisleš... Cantipopolari, Comune di Stregna.
RADENKOVIC L. - 1996, Narodna bajanja kod Južnih Slovena, Beograd.
RUCLI G., - 1983, Testimonianze orali della religiositàpopolare nelle Valli del Natisone. Tesi di laurea in Storia del Cristianesimo, Trieste, Università degli Studi.
ŠINDIN S. G., - 1993, Prostranstvennaja organizacija russkogo zagovornogo universuma: obraz centra mira, Issledovanija v oblasti balto-slavjanskoj kul'tury. Zagovor, Moskva, str. 108-127.
ŠTREKELJ K. - 1904-1907, Slovenske narodne pesmi. I-IV, Ljubljana.
TAMBIAH S. J. - 1995, Il potere magico delle parole, Rituali e cultura, Bologna.
ZABLATNIK P. - 1972, Iz ljudske medicine pri Koroških Slovencih, Traditiones, I, Ljubljana, str. 181-185.
Informatorke in informatorji iz Rezije
Maria Clemente Štifančicawa, Učja - Rezija, 1913	(MCŠ)
Elda Di Lenardo Mocesina, Učja - Rezija, 1935	(EDLM)
Pasqua Di Lenardo Mocesina, Učja - Rezija, 1930	(PDL)
Cirilla Madotto Prešcina, Gorinjë Brdo - Rezija 1925	(CM)
Isidora Clemente Navöwdicawa, Učja - Rezija, 1947	(IC)
Renato Quaglia Gukèt, Solbica - Rezija, 1941	(RQ)
Antonio Siega Šir0kacuw, Učja - Rezija, 1915	(AS)
Potere della parola, potere degli antenati: formule di scongiuro a Resia e altrove
Roberto Dapit
Presso la comunità slovena di Resia in Friuli (Italia) sopravvivono ancora forme di rituali che utilizzano gli scongiuri. Benché la funzione di questi rituali sia assai limitata, considerati i mutamenti economico-sociali, le formule e i testi degli incantesimi sono ancora presenti nella memoria degli anziani. È stato quindi possibile raccogliere negli ultimi anni diverse testimonianze che riguardano gli scongiuri contro il morso della vipera ma anche contro le malattie, gli spiriti e il maltempo. Oltre a ció viene qui pubblicato anche del materiale di tradizione orale rilevato di recente nelle aree limitrofe del Friuli e della Bene-cia nonché dalla Croazia (Cres).
In base all'osservazione rivolta a quanti nell'ambiente resiano praticano simili rituali appare che la relazione di questi individui con l'aldilà sia particolarmente intensa e segnata da frequenti manifestazioni dall'altro mondo, spesso individuabili nelle anime dei defunti. Ció ha indotto l'autore a riflettere sul ruolo simbolico dei guaritori-esorcisti che attraverso un indissolubile legame con gli antenati, da cui hanno ereditato il proprio sapere, sono in grado di agire concretamente sull'esistenza della comunità, esercitando pure una forma di controllo.
Benché appena abbozzata, la comparazione della struttura formale e semantica degli scongiuri resiani con altri rituali dello stesso tipo rivela l'esistenza di forme archetipiche nei concetti e funzionalità. Gli scongiuri sono quindi rituali più o meno complessi che, uti-lizzando il potere della parola rappresentano una tra le forme più antiche di cura o di difesa dove si possono intravedere elementi mitologici e in particolare concetti cosmogonici.