učiteljev in vzgojiteljev.
krščansko mislečih
VERI, VZGOJI, PODUKU. ea>
Lietnik III.	V	Ljubljani	15.	februarja	1902.	Št.	-4.
Dva Velika momenta.
^mžraeliko je dolžan javnosti sleherni učitelj. Šole so drevesnice, ki iz njih Pr'čakuje človeštvo zdravih, krepko razvitih drevesc, katera bodo do-našala bogatih sadov. Dandanašnji zahteva svet zlasti intelektualnih sadov: korenite naobrazbe v raznih vednostih. Ni to cela zahteva, ki jo je dolžna uresničiti šola — saj vemo, da mora le-ta, in še pred vsem, oplemeniti tudi srca mladine — ali povse opravičena zahteva pa je! No, žal, da kažejo razne šole v tem oziru premalo uspehov. Na srednjih šolah učitelji često trpko čutijo, kako luknjičavo znanje v tej in oni stroki so prinesli učenci seboj iz ljudskih učilnic. Nedostatke srednjih šol — tudi take namreč, kakršnih bi po obstoječih učnih črtežih ne smelo biti — te nedostatke pa mora nositi visoka šola. Res je, da so pomanjkljivosti in rahlosti svojega znanja večkrat krivi učenci sami, ki ne storč dovolj svoje dolžnosti. A res je pa tudi, da so je pogosto krivi — učitelji. Le-ti namreč le prečesto premalo upoštevajo dva velika momenta uspešnega poučevanja : svojo lastno pripravo za pouk in pa sodelovanje učencev pri pouku.
Vsak učitelj se skrbno pripravljaj za šolski pouk! To je conditio, sine qua non. Imej učitelj še tako lepih zmožnosti — brez temeljite priprave s svoje strani bode bore malo dosegel pri učencih. Ta priprava za poučevanje mora biti nekako dvojna: daljnja ali bolj splošna ter bližnja ali podrobna.
■l
D a 1 j n j a ali splošna priprava učiteljeva za pouk je zlasti v tem, da učitelj pregleda vso tvarino, katero mu je premleti z učenci v teku enega šolskega leta ali sicer v kakem določenem času. Tak pregled je potreben, ker brez njega učitelj ne more tvarine prav razdeliti. In vendar je to zadnje tako silno važno! Saj je vendar treba ločiti, katere stvari so v tej ali oni stroki važnejše, katere praktičnejše, katere težje i. t. d. — Pri teh se bode moral učitelj dalje časa muditi, a koliko časa se bode mogel in smel, da ne bo površno preletel ali celo čisto zanemaril ostalih poglavij: to vse uravnava dobra razdelitev. Brez te se poučuje tjavendan; učitelj se mudi, kjer je ravno dobre volje, morda pri vprašanjih, ki so kaj zelo irelevantna —; v tem pa se približa konec šolskega leta, in važne stvari so morda popolnoma izostale .. . Zato: pregled, pregled in še v tretje pregled o vsi tvarini! Le-ta bode reguliral razdelitev, katera tudi ne bo vsako leto ista, marveč različna v različnih okoliših, v katerih učitelj kako tvarino predava. — Potem pa pobližja ali podrobnejša priprava. To je priprava za vsak dan, za vsak pouk sproti. Ta je pač še večje važnosti. Brez te nič ne pomaga pregled in razdelitev tvarine, kajti gotovo je, da brez pripravljanja za posamezne lekcije končno nobena, še tako natančno vnaprej začrtana razdelitev ne bode obveljala. Brez priprave sproti učitelj ne bo vedel v šoli nič pravega začeti: tuintam bode razlagal, ne da bi sam prav umel stvar; drugič se bode izognil učni tvarini, zašel na stranpoti in razlagal stvari, ki nimajo s predmetom morda prav nikakega stika; pripovedoval bode učencem to in ono: šale, dovtipe, izkustva iz svojega življenja i. t. d. — kratko: zapravljal bode uro za uro in zapravil povečjem vse tisto, kar bi bil dolžan učence naučiti! — Vse drugače učitelj, ki se za vsak pouk posebe skrbno pripravi! Tu je vse umerjeno, vse določeno, vse premišljeno, vse urejeno. Tak učitelj ve natanko, kaj in koliko ima vsako uro razložiti, vč, s kakšnimi sredstvi bode to ali ono stvar pojasnil, in vč tudi, kako bode uporabil ta ali oni pripomoček razlaganja, da doseže svoj namen. Pač nikoli ne bodemo mogli dovolj pribiti eminentne važnosti takega sprotnega pripravljanja za šolo in nikoli ne dovolj opominjati, da naj se vendar sleherni učitelj zaveda te svoje dolžnosti! — Tudi dolgoletno službovanje in bogata izkušnja v učiteljskem poslovanju ne odvezujeta od te dolžnosti. Pisatelj teh vrst je hodil v šolo k slovečemu profesorju, ki je učil dolgo vrsto let eno in isto tvarino in je k temu še sam spisal učene knjige o dotičnem svojem predmetu. A čujte, ta mož se je na vsako svoje predavanje sproti in to — pismeno pripravil!... Zanimivo je tudi, kar je zapisal šolnik Overberg v svoj dnevnik, 4. nov. 1789. Tako-le pravi: „Danes dopoldne sem težko poučeval in ves pouk je bil zelo nedoločen in nejasen. Za vzrok temu mi prihaja najprej na misel izgovor, ki mi je v takih slučajih najbolj dobrodošel, češ: da se nisem dobro počutil. Toda če stvar natančneje preiskujem, se mi zdi, da je bržčas vzrok ta, da se nisem dovolj skrbno pripravil ali pa da sem pripravo odlašal do zadnjih trenutkov pred poukom . . .“ Ne, ne — priprava na pouk je velik moment uspešnega delovanja v šoli!
f
Drug moment je pa sodelovanje učencev. Le - to bi bržčas utegnil kdo zamenjavati s p a z 1 j i v o s tj o. Pa ni isto. Mnogo je po šolah otrok, ki sede pri pouku kakor bi jih ukopal in poslušajo z ušesi, očmi in usti — pa le nič ni . . . Mir, pazljivost učencev je pač pogoj sodelovanju, ni pa še sodelovanje samo. Sodelovanje je v tem, da otroci pri razlaganju učiteljevem, ali pa tudi pri izpraševanju sami mislijo, iščejo, sklepajo — nekako iz sebe samih reproducirajo to, kar je predmet razlaganja ali izpraševanja. Na tak način učenec res umstveno deluje. In le iz lastnega umstvenega dela so mogoči resnični umstveni pridelki. To je povsod tako. Naj kdo še tako pozorno gleda, kako drugi plava, — dokler ne bo sam skočil v vodo, se ne bode naučil!
Do takega sodelovanja torej navajaj učitelj učence! Pri razlaganju in pri izpraševaju. Pri razlaganju se mu bode tako prizadevanje tembolj posre-čevalo, čimbolj se bode pripravljal za predavanja, pripravljal zlasti glede na sredstva, kako obrazložiti jasno kako tvarino. Mej taka sredstva spadajo namreč tudi vprašanja, katera bode zastavljal svojim malim med razlaganjem. Ta vprašanja naj nimajo pred vsem namena, da bi učenec, odgovarjajoč nanja, ponavljal to, kar je povedal učitelj. Pri razlaganju naj se pred vsem bistri um, ne spomin. Zato naj stavi učitelj med pojašnjevanjem kakega predmeta bolj taka vprašanja, ki bo, nanja odgovarjajoč, učenec iz povedanega kaj novega našel. V tem je takozvana hevristična metoda poučevanja ali bolje navajanja od strani učiteljeve, da učenec nekako sam sebe poučuje.
No, pri ponavljanju tvarine naj pa učitelj zopet ne pusti vnemar sodelovanja cele šole. To sodelovanje bode pač bolj spominsko. Učitelj pokliče morda pred klop ali k tabli enega učenca, a zanimati se morajo vsi za vprašanje, katero stavi temu enemu, in vsak trenutek mora biti vsak učenec v razredu pripravljen, da odgovori nanje. To bode pa učitelj dosegel le tedaj, če resnično poleg tega ali onega, ki ga je posebe poklical k izpraševanju, izprašuje tudi vsesploh učence po šoli . . .
Toda vse to so metuzalemskostare reči — pravite. Resnično! Ali pozabljamo jih — in pozabljati jih ne smemo!	—	ab—
Nekaj o umetnosti pisanja.
H^jPčni načrt zahteva od ljudske šole, da si prisvojč učenci razločno in ^eP° P‘savo- A ta*co pisavo si bodo otroci pridobili le tedaj, ako znajo pisati pravilne oblike črk, jih staviti v enaki legi in enakomerno vsaksebi. Pisava se sicer izpopolnjuje v poznejših šolski letih, vendar, če hočemo doseči učni smoter, je treba otroke navaditi že v prvem šolskem letu pravilne pisave. Če je namreč podlaga dobra, se s pridom zida pozneje na njo; ako pa podlaga ni zanesljiva, tedaj se večkrat zaman ubija učitelj v višjih oddelkih, da bi popravil, kar se je zagrešilo prvo leto. Nepravilnosti v pisanju se namreč pri otroku hitro vkoreninijo in preidejo v navado. Navada pa je železna srajca.
)
Zato je važno, da se naučč otroci že v prvem šolskem letu pisati posamezne črke pravilno, čeprav ne morebiti bogvekako lepo. In o tej točki: kako je učitelju postopati, da se otroci navadijo posamezne črke pisati pravilno, hočem tu podati nekaj nasvetov iz svoje izkušnje.
Pisanje je ročnost, pri kateri deluje roka in oko. Oko mora zaznavati posamezne oblike, razločevati njih dele. Roka pa mora to, kar je oko zaznalo in razbralo na šolski tabli, vpodabljati na tablici ali papirju. A oko je pri otroku, ki prične pohajati šolo, še neizurjeno, nespretno. Ne zna še tako natančno opazovati slik, ki jih ima pred seboj, kakor oko odraščenega človeka. In tudi roka otrokova je okorna in trda. Izprva drže sploh vsi otroci komolec, zapestje in prste trdo, napeto. In tudi najboljši učenec piše s celo roko. Zato je treba mnogo vaje, da se uči oko zaznavati vse posameznosti oblik, ki jih vidi pred seboj in treba je mnogo vaje, da zadobi roka ono spretnost, ki je potrebna za pravilno pisavo črk.
To razmišljanje nas mora nagniti, da vporabljamo take pisalne vaje, ki urijo učencem oko in roko in hkrati navajajo otroka na pravilno razločno pisavo.
Po pravilih pedagogike mora biti vsak pouk tako vravnan, da je primeren otroškim zmožnostim. Torej se mora stikati z otrokovim duševnim obzorjem, če že ni povzet iz njega. Pred vsem pa mora biti pouk priprost, kakor je priprost šestletni otrok.
Tudi pisalne vaje morajo biti preproste, vendar pa ne zgolj mehanične. Združena mora biti z njimi neka mikavna duhovitost, — seveda otroška—, da se učenec začne zanimati zanje in jih z veseljem predelava.
Vsem tem zahtevam bodemo ustregli, ako vporabljamo pri pouku v pisanju genetično metodo t. j. ako vodimo otroka od priproste poteze, do stebričkastih, zavitih, okroženih in kačastih črt, od teh pa dalje do pravilnih malih in velikih črk. S tem se bode otrokovo oko naučilo zaznavati vse one prvotne poteze in like, iz katerih so črke sestavljene, pa tudi roka bode premagala prvo okornost in se vsposobila za razločne in pravilne oblike.
Predmet prvi vaji mora biti črta, ki je itak osnovni del vsem raznoterim likom. A na mestu mehaničnega načrtovanja naj poživi učitelj tudi to vajo z zgledom, ki je otrokom znan. Iz nazornega pouka, najbolje iz kake povestice, povzame stavek: „Dežek pada gori z nebes, doli na zemljo. “ Smer padanja dežja je tudi smer prve poteze v pisanju. Učitelj pokaže najprej sam v zraku od kod in kam pada dež, in pusti pokazati otroke, hkrati govoreč omenjene besede. Potem potegne več navpičnih črt od vrha šolske table do spodnjega roba in vedno ponavlja besede: „Dežek pada gori z nebes — doli na zemljo.“ Te poizkusijo potem posnemati nekateri učenci na šolski tabli. Slednjič pa pišejo vsi otroci take črte na svoje tablice in hkrati izrekajo navedene besede.
To vajo pogodijo otroci navadno jako povoljno, ker je jednostavna in jih hkrati zanima posnemati padanje dežja.
Pri tem naj učitelj ne gleda, da so že poteze lepe, ker takih bi zaman pričakovali od nespetnih, malih učencev. Tudi ni gledati, soli črte debelejše ali tanjše, krajše ali daljše, popolnoma ravne ali malo zakrivljene, ker zahteva prva vaja le to, da učenec potegne črto od zgoraj navzdol in nič druzega.
Ko se je ta vaja dobro obnesla, je treba otrokom vcepiti zmisel za črte določene dolgosti. To lahko učitelj na priprost način razloži, ako reče: „Otroci, dežka ne bodemo delali čez vso tablo, ampak le za vaš prstek na dolgo.“ Ko se je to parkrat ponovilo, vadijo se otroci potezati na tablici črte od spodnje do zgornje vrste in obratno. S tem se jim bistri razum za krajše in daljše črte, kar je zelo važno pri pisanju, in se vadi roka, da ne preide določenih mej. Daljni predmet, ki ga mora učitelj otrokom pojasniti pri pouku v pisanju, je razlika med debelo in tanko črto. Najlažje jim to poočituje s predmetoma: stebriček in nitka. Ko jim je pokazal te dve stvari v naravi (v šoli utegne za „stebriček“ služiti štirioglato ravnilo), potegne na tabli debelo črto („stebriček“) in kraj nje tanko („nitko“). Z načrtovanjem navpičnih in poševnih, tankih in debelih črt se vaja završi.
Iz teh prvin se že dajo sestavljati nekatere priproste oblike, ki jih opazujemo pri črkah. Učitelj narekuje: „stebriček doli — nitka gori“ in potegne navpično debelo, nekoliko od nje pa poševno tanko črto (|/), potem obratno „nitka gori — stebriček doli“ (/1). Stikanje obeh črt bode učitelj otrokom mikavno razložil, ako jim reče: „Nitka vjame stebriček" (/j) in če to obliko imenuje „kljukico“. Ako stebriček vjame nitko, nastane „pipica“ (| ), ako nitka poveže stebriček nastane, „kobilica“ /\/, in če se stebriček in nitka lovita, nastane „žaga“ (ni). Na tej podlagi se že lahko poučuje nemški i, n, m.
Nekoliko težje je navajati otroke na krožne črte. Da otroci poj mijo, kaj je okroglo, naj se jim pokažejo okrogli in zakroženi predmeti, katere naj tudi potipajo, kajti z obema čutoma, z vidom in tipom bodo lažje zaznali, kaj je okroglo. Prva vaja v tej vrsti je polokrogla črta; „kapica“ (r^\). — Ako nitka prekriža stebriček in se dostavi na vrh še kapica, dobimo „petljo“ (p). In če je še poleg tega petlja spodaj zaokrožena in pridejana nitka v pošev, nastane „zavijač“ nazaj zaviti (e) in zavijačasta črta (eeee) — Prav tako je sestavljati iz „nitke“, „kapice“ in „stebrička“ naprej zavite črte (m). Daljne vaje so: stebriček spodaj okrožen (/), njega sestav (««). Sledita črki i in u. Zadnja predvaja je stebriček, okrožen zgoraj in spodaj (i). To obliko lahko imenujemo „kačo“. In če sestavimo več takih oblik, dobimo kačasto črto (im).
Na podlagi teh temeljnih vaj bode razumni učitelj lahko naučil otroke pravilno in razločno pisati male in velike črke. Kako se dajo iz teh prvin sestavljati razne črke, tukaj ne bodem razlagal, in red, kako je postopati od lažjih do težjih, itak podaje Žumrov Abecednik. Dovolj je, če sem opozoril s temi predvajami cenjene tovariše in tovarišice, kako je učiti otroke, da zaznavajo razne oblike in jim vaditi neokretno roko. Glavni pogoj pa je, da tudi ta pouk ni mehaničen in duhomoren, temuč zanimiv. J. S.
H		_c<V>5	_	--
	LISTEK.		
			-
Junak.
Črtica.
£§||;tanislaj Goropecki je tisto noč nemirno spal. Skrbi' mu niso dale po-
koja, skrbi zaradi dneva uradnega učiteljskega zborovanja za okraj .. .
V	žepu sicer ni imel kdove koliko, a denar ga ni skrbel, saj takrat dobi vsak učitelj nekaj potnine, s katero se prebije tisti dan. — Torej to ga ni skrbelo in referat tudi ne, ker je imel dobrega prijatelja v stalnem odboru, ki je že skrbel, da se mu ni naklonil referat. Podpredsednik bi bil tudi lahko, ko bi ga hotel kdo imenovati za to važno mesto, a vedel je, da ga nihče ne bo, zato se ni vznemirjal in pripravljal za podpredsednikovo opravilo ... Ej, lahko bi bil miren, ko bi učiteljskemu zborovanju ne bilo treba zapisnikarja, tega nebodigatreba, katerega si izber6 zborovalci šele v zadnjem hipu. In kako lahko se zgodi, da ravno njega izbero zapisnikarjem, njega, ki tako nerad piše, ki tako težko piše in ki ima toliko dela, da se mu vsako popoldne zdeha, ker ne vč, kaj bi počel v tisti gorski samoti . . .. Stanislaj Goropecki je bil v velikih skrbeh in ko se je oblačil zjutraj, je bil čmeren, dasi je bilo krasno poletno jutro. Ko se je odtrgala zavratnemu gumbu glavica, se je razljutil tem bolj, ker ni imel drugega pri rokah in je moral pretakniti skoraj vse predale in predalčke, predno je našel nekaj gumbu podobnega ... Ko je bil oblečen in so bili črni lasje lepo počesani, si je zataknil rožni šopek v gumbnico, gredoč si je pa natrgal še nekaj bohotnih rož na vrtu in potem je krenil doli na cesto žvižgaje, v desnici pa vrteč palico . . . Skoraj prav zadovoljen bi bil, ko bi gotovo vedel, da ne bo zapisnikar! . . . Včasih je obstal, umolknil in premišljal, kako bi sc izmotal. Jezen je bil, ker je mislil, kako bi bilo sicer prijetno na zborovanju, ko bi ne bilo nobenega opravila — pa še takega, ki ga ne opravlja rad — in bi kar tako sedel med svojimi ljubimi tovariši, mislil, kako bo dobro kosilo, pa dajal velečislanim gospodičnam koleginjam vonjati duhteče rože iz svojega vrta ... In ko bi drugi pritrjevali: dobro!, bi tudi on ploskal in klical: bravo!... Kako bi bilo prijetno! Ah, čemu je treba vse pisati!... Poročevalci itak predlože svoje vestno izdelane elaborate, a kar se sicer govori, bi se pa kar tako zapomnilo, saj ni nihče gluh, kdor pride zraven . . . Zapisnikarji so čisto odveč, posebno pa še takč, ko mora biti možki zapisnikar toliko galanten napram svoji velespoštovani tovarišici, da zabeleži vse sam in spiše vse sam in ji pošlje vse samo v podpis ... Ko bi Stanislaj Goropecki imel kaj oblasti in moči, bi gotovo vse reformiral, tako se je pa moral udati.
Na postaji je dobil nekaj enakomislečih tovarišev, vlak jih je pa še več privlekel . . . Stisnili so si roke ter spraševali po novicah in zdravju; ko je bilo vse v redu, so zopet sedli in se razgovarjali . . . Najgostobesed-nejši je bil učitelj Novljan, ki je imel referat. Kazal je skrbno izdelani in čedno spisani referat, pripovedoval, koliko je imel truda ž njim, po katerih knjigah je iskal virov in koga je vse prosil informacij. »Človek se mora pripraviti!" Tako se je oddahnil in še zažugal: „Danes se bosta zapisnikarja poti la !J
Tovariš, ki je sedel pri nasprotnem oknu se je nasmehnil, naslonil 'v kot ter dejal: „Torej bo vse izvirno danes.“
Dve gospodični sta se spogledali in nasmehnili.
„Boste videli", se je bahal Novljan. „Niste slišali še kaj tacega in tudi naši strokovni listi še niso pisali o tem.“
„Bo pa res zanimivo", se je nasmehoval oni v kotu.
„Gotovo, samo pisati bo treba mnogo“, je trdil Novljan.
„Kdo bo zapisnikar?“
To vprašanje je postalo hipoma pereče, gotovo bolj, kakor je sedaj v Srbiji vprašanje prestolonasledstva . . .
Gledali so se, ker ni nobeden hotel izreči svojega mnenja.
»Gotovo je, da jaz ne bom, ker imam referat“, je izpregovoril Novljan, ker se mu je zdelo, da zr6 vsi vanj.
„Jaz ne bi imel nič proti temu; ako hočeš biti, imel boš dvojno zaslugo11, je menil Goropecki, ki je dotlej samo molčal.
Ta duhovitost jih je razigrala, da so se smijali.
,,Govoril in pisal ne bom“, se je branil Novljan.
Jedna koleginj je omenila, da naj bi gospodje tovariši iz gole uljud-nosti nasproti damam zahtevali obe zapisnikarski mesti zase . . .
Stanislaj Goropecki, ki je takoj izprevidel, da bi bila potem zapisni-karska čast še bolj gotova zanj, ako bi se zahtevala dva možka, se je takoj neuljudno oglasil: „Ah, to ne gre! . . . Prosim, enake pravice, pa tudi enake dolžnosti."
Potem je mej oporekanjem in pritrjevanjem deklamoval o jednakoprav-nosti učiteljic.
„Saj vas poznamo", so mu klicale tovarišice.
„Kdo mlajših naj bo!" se je oglasil tovariš pri oknu.
Stanislaj Goropecki pa je bil še mlad in kako lahko njega doleti ta čast. Njega! . . . Kar zazeblo ga je, da je bolestno pogledal tja v kot.
V	vozu je postalo tiho, ker je bilo razpravljanje težko, dasi potrebno. Vlak je pa hitel na zadnjo postajo.
Tedaj se je pa oglasil neki kolega: „Jaz vem, koga izvolimo za zapisnikarja, pa bomo vsi zadovoljni, pa še damo mu, ker je tak . . . Jankovič naj bo,vpa njegova tovarišica."
„Zivijo! . . . Živijo!"
„Tako je! Ta naj piše! Prokleto ga bo jezilo."
Jankoviča niso marali, ker je bilo preveč zavisti v kolegijalnih srcih. Niso mu zavidali sicer zaradi priljubljenosti pri predstojnikih ali njegove revščine. Zavist je imela druge vzroke, saj pravijo, da vrane preganjajo svojo belo sestro.
Stanislaju se je odvalil kamen od srca. In 6ni, ki ga je predlagal v vagonu, je dejal: „Eden naj ga pa predlaga", sam ni imel poguma, da bi to storil.
„Kdo ga bo predlagal?"
To vprašanje je bilo treba rešiti ravno v trenotku, ko se je vlak ustavil na postaji.
„Ti ga daj! . . . Ti predlagaj! . . . Novljan naj ga predlaga!"
Tako so silili drug druzega in hiteli iz voza.
Stanislaj Goropecki je bil sedaj nenadoma brez vseh skrbi, referata nima, zapisnikar ne bo, za kosilo bo dobil pa denar. Hej! . . .
Zavrtil je palico ter se pridružil koleginjam, da jih zabava z rožami in duhovitimi dovtipi, katerim se je sam smejal, ker drugi so se posmehovali njegovi neumnosti.
Ob določeni uri so se zbirali na shajališču.
Prihajali so v gručah, hrumeč in pozdravljajoč se na vse strani, ker nekateri se vidijo samo ob uradnem zborovanju. Družba, ki se je pripeljala z vlakom, je pogledovala Jankoviča in si pomežikovala ter skrbela, da se je razširilo geslo za tisti dan: ,Jankovič in njegova koleginja bosta zapisnikarja.”
Potem se je kmalu pričelo. Gospod predsednik je šel za mizo in povabil zborovalce, da sedejo k zeleno pogrnjenim mizam. Vsak nekako želi, da ostane razdalje med njim in predsednikom daljše, zato so se gnetli bolj ob konceh in počasnejši, ter okornejši, ki niso dovolj hitri, da bi si osvojili sedež, so se morali pomikati bližje predsedniku.
Po kratkem uvodu sproži predsednik zapisnikarsko vprašanje in povabi navzoče, da se morda kdo oglasi prostovoljno. Besede niso imele drugega vspeha, kakor da je Stanislaj Goropecki obrnil oči kvišku, kakor bi hotel reči: „Rad bi poznal tistega ..." Predsednik se je zaman oziral, nato pa prosil, naj kdo predlaga zapisnikarja. Stanislaj se je ozrl, da bi videl, kdo se vzdiguje. Toda nihče se ni ganil; molčali so in gledali predse.
„Torej volite z listki!“ je odločil predsednik.
Stanislaju je postalo hipoma tesno, in ko je videl, da nekateri zr6 vanj, seveda samo slučajno, tedaj je začutil, da je po njem, postalo mu je vroče in na čelu so se mu pokazale potne kaplje. Brezupen se je ozrl po tovariših, s katerimi se je bil pripeljal. Toda nihče! . . . Tedaj pa vstane, on sam, junak med drugimi, vzdigne roko in zmučen gleda predsednika.
„Prosim, gospod predsednik!“
* Prosim!"
Stanislaj Goropecki je globoko dihnil, da je dobil dovolj sape, potegnil z roko po potnem čelu ter je izblebetal: „Jaz predlagam za zapisnikarja tovariša Jankoviča in koleginjo N.“
Jankovič se mu je nasmejal, a koleginja N. se je branila, sklicujoč se, da so mlajše moči, da je bila že večkrat zapisnikarica, skratka, ona je protestirala, kar je napotilo Goropeckega, da je vskliknil zmagovalno: „Pa volimo!“
Segel je po papir.
»Ni treba!“ ga je zavrnil Jankovič. „Gospodična, nikar se ne branite. Tako so sklenili tisti, ki so nezmožni za najpriprostejše mehanično delo."
Vstal je, ter šel po papir.
Goropeckemu je zažarel obraz, ker mu je odleglo; vrgel se je na stol nazaj, stegnil noge in nesel rože pod nos.
Drugi pa niso ploskali kakor sicer.
Junak tistega dneva pa je bil seveda Stanislaj — Stanislaj Goropecki. Damam je ponujal rože in duhovite dotipe, tovarišem pa šepetal na ušesa: „To smo ga!“
Oni tovariš, ki se mu je že posmehoval v vagonu, se je pa nasmehnil, a rekel ni ničesar, saj je videl, kako so ga.	Bogdan	Zagorski.
Dopisi.
Iz Veržeja. Mirnega srca sem pre-1 tiiči dotične tri članke lista, ki naj bo
našal vse priimke in psovke, nakopičene v „Slov. Narodu" štev. 3. od dne 4. jan. 1.1. o shodu Slomškarjev, a obžaloval in pomiloval sem temeljito neotesanost, ki
glasilo slovenskega razumništva. Ako so taki izbruhi vrhunec inteligence, potem sem raje vedno abderit, ki marljivo dela in se pošteno preživlja. Ker me pa na-
pada v novejšem času še tudi ^Učiteljski Tovariš“ v štev. 4. prav enako nečastno, sem primoran na tem mestu podati nekoliko pojasnil in odgovora.
Začasno nisem bil in nisem vpokojen, ampak imel sem le desetmesečni dopust, da se vdeležim tečaja za meščanske učitelje v Mariboru, pa ne zato, da bi hrepenel po kakem portefeuillu, ampak ker vem, da je učitelju prepotrebno nadaljne izobrazbe, posebno če je komaj 37 let star že za 30 let zaostal za onimi učitelji, ki se drznejo učenost in naprednjaštvo imeti v najemu. Seveda i jaz ne bom delal skušnje na povelje neslanih člankarjev v „Narodu“ in „Tovarišu“, ampak ravnal se bom po svojej volji, sicer pa bom tudi novo pridobljeno znanje vporabljal z resnim delovanjem v prid šoli in narodu ter se bavil z zasebnimi študijami, ki podajejo vsakemu več zadovoljstva nego kričanje in bahanje.
Popraviti moram tudi dopis v ,Narodu', ki je 4. januarja prinesel golo neresnico, da sem na shodu govoril v imenu slovenskega učiteljstva ob mejah. Pozdrav sem izrekel le v svojem imenu, prišedši od meje Ogerske ob Muri, in v imenu tovarišev mojega „mišljenja“. Toliko logike pa menda tiči tudi v vsaki prekmurski slovenski glavi, da se v imenu nasprotnikov govoriti ne more in ne sme. Vedeti bi pa morala tudi „Narod“ in „Tovariš“, ki se ponašata s patentovano nezmotljivostjo, da vsak razumnik spoštuje tudi mnenje nasprotnikovo in čeravno je spozna kot napačno, ne pobija je z osebnimi napadi in ne bruha nanj žolča, ampak zavrača ga s stvarnimi in za mislečega človeka častnimi razlogi, ne pa s psovkami, ki brže delajo čast cestnemu potepuhu.
Tudi temu ugovarjam da bi bil nadut klerikalec ali pa klerikalni petolizec, kakor nas sumarično imenujete, ampak sem bil
in hočem ostati neodvisen. Družil pa se bom le tam, kjer najdem ljudi svojih nazorov ali pa nikjer, kakor bode pač nanesel razvoj sedanjih strank, kjer bo več verojetnosti in pravičnosti, tam hočem biti četudi zasramovan in zaničevan. Prog in marog se pa nahaja povsod, in najmanj jih primanjkuje hiperliberalnim naprednjakom.
Zmes, ki jo prinaša Rešetar') v »Tovarišu" štev. 4, je pravi cvet z žolčem napolnjene, potencirane nadutosti, kateri je z njegovimi lastnimi besedami želeti „Bog daj norcem pamet!“ Ako prislovice „sitnega, pobožnega, neznanega i. t. d.“ zavzemajo glavni zaklad njegovega besednjaka, potem mu izrekam odkritosrčno obžalovanje, še bolj pa želim, da se ne skriva za rešetarjevo krinko, ampak da nam pokaže svoje pravo lice, Rad sem pripravljen takrat mu odgovarjati lice v lice, ker psevdonimni napadalci mi veljajo toliko kakor oni psički, ki jezljavo za vozovi lajajo, a jih vstaviti ne morejo. Imenuje me „neznanega Vaudo“, jaz pa menim, da nikako ni potrebno, da bi bil vsak učitelj od vzhoda do zahoda znan, ampak da zamore v najzadnjem skritem zakotju sveta tičati ravno taka, če že ne boljša glava, kakor je ona „preimenitnega Rešetarja“. Ako se mi razkrinka, hočem se mu prav podrobno predstaviti, za danes mu samo z doslovnim podpisom povem, da sem učitelj kakor morebiti tudi on, da sem se za svoj stan ravno tako pripravljal, ravno toliko (če ne več!) učil kakor on. Če pa ni učitelj,*) potem pomilujem „Tovariša“, da pusti ali mora pustiti v svojih predalih tako gnjusno-smrdečo zmes premetavati.
‘) Tudi v naše kraje prihajajo rešetarji, a navajeni smo pri teh poštenih dušah opazovati več dostojnosti, kakor ga tiči v zmesi tega laži-rešetarja.
5) V „Učit. Tovarišu" odlagajo svojo modrost tudi uradniki banke Slavije. (Op. ured.)
„ Kdor strelja tja, mora biti pripravljen, da se strelja tudi nazaj“, rekel mi je nekoč pošten slovenski razumnik. To zlato resnico sem si zapisal globoko v srce; treba bi pa bilo, da jo uvažujejo vse nasprotujoče si stranke, potem bi bil boj med njimi dosti bolj premišljen, a tudi dokaj častneji. V tem smislu tudi priznavam, da za nas Slovence res ni potrebno, da se cepimo v toliko strankarskih panog, še manj nam je to koristno. Je-li bila „SIomšk. Zveza" potrebna ali ne, nočem še danes razmotrivati, to bode dokazala šele prihodnjost. Vprašam pa sledeče : i. Ali so res vsi udje „Slomšk. Zveze" nepoštene in nečastne osebe „nižje vrednosti!1^ — 2. So „takozvani“ naprednjaki sami nezmotljivi in „višje vrednosti"?
3.	Imajo le-ti sami vsa načela naprednosti v najemu in so le Slrimškarji nazadnjaki brez pojmovanja naprednosti? — 4. Ste sedanji naprednjaki pripravljeni, kakor ste sicer že večkrat „ trdili	podpisati pred
vsem svetom program, da ste tudi vi za versko-nravno odgojo v šoli na narodni podlagi in da hočete to tudi dejansko izvrševati ?
Ako se mi dokažejo prve tri točke in se izvrši četrta, potem sem prvi, ki prizna „Slomškovo Zvezo“ kot nepotrebno in bom prvi, ki ji obrne hrbet. Dokler se pa to ne zgodi, ostanem svojim dosedanjim načelom in somišljenikom zvest, ne da bi kedaj psoval nasprotnikov.
Vinico Vauda, nadučitelj v Veržeju.
Iz Gorice. (Zborovanje goriške podružnice „ Slomškove zveze.) Dnč 6. februvarija t. 1. je imela goriška podružnica zborovanje v „Solskem domu" v Gorici.
G. načelnik je pozdravil in nagovoril navzoče približno tako-le : „Po ustanovnem shodu našega društva, ki se je vršil dn£ 3. oktobra minulega leta, zbrali
smo se danes prvič, da nadaljujemo pričeto delo in da vsak izmed nas pripomore k vresničenju naloge, ki si jo je postavilo naše društvo. V tem zmislu vas najsrčneje pozdravljam in zahvaljujem za današnjo udeležbo.
Želeti bi sicer bilo obilnejšo udeležbe od strani učiteljstva, toda so že take razmere. Naše društvo si je postavilo najlepšo nalogo, pospeševati složno in skupno delovanje učiteljstva in duhovščine v šoli in zunaj šole v lastno korist in v korist in blagor našega naroda. Saj smo učitelji in duhovniki sinovi istega naroda, kateremu oboji želimo najboljše sreče, pred vsem pa ohraniti mu najdražji svetinji: vero in narodnost.
Ali dočim se je častita duhovščina radovoljno odzvala rodoljubnemu klicu k složnemu delovanju, ostalo je učiteljstvo v veliki večini hladno in mrzlo. Mi smo storili svojo dolžnost, sodijo naj drugi.“
Potem je še z obžalovanjem omenjal podlih napadov od strani „naprednih“ tovarišev in ^naprednega" časopisja, ki nam podtikajo hinavščino in sebičnost in pa onih omahljivih in neodločnih, ki nimajo poguma in srčnosti, da bi javno pokazali svoje mišljenje in prepričanje. Tem, kakor onim nasproti ravnajmo se po geslu : Kdor ni z nami, je proti nam.
Spomnivši se smrti dveh članov, o Čemur je svoječasno že poročal „Slo-venski Učiteljje omenjal glavno zborovanje „Slomškove zveze" v Ljubljani. Z ozirom pa na to, da so podrobnosti istega navzočim že znane iz obširnih časnikarskih poročil, ni o tem podrobno poročal.
Za tem je prišlo na vrsto predavanje g. učitelja B a 1 i č a (iz LoČnika). Pred-očil nam je kaj zanimivo in dovršeno življenje in delovanje Ivana pl. Leonelli, slovenskega pisatelja iz prve polovice 18.. stoletja. Ker je spis velike važnosti
za nas Slovence, zlasti za naše slovstvo, smemo biti hvaležni g. Baliču, ki se je potrudil in zbral toliko podatkov, in želeti bi bilo, da svoj spis prijavi v tem ali onem listu, kakor se je želja izrazila že pri zborovanju.
Priti je imelo na vrsto drugo predavanje, toda ker je že odbila 12 ura in se je nekaterim g. udeležnikom mudilo, odložilo se je za prihodnje zborovanje, ki bode dnč 6. aprila t. 1.
Iz Središča. (V obrambo.) Cenjenim tovarišem in tovarišicam je gotovo še dobro v spominu, kak hrup in vrišč je nastal, ko sem pred poldrugim letom pri glavnem zborovanju „Zaveze“ v Mariboru v debati o Strmškovem predavanju „Kako naj se javi naša stanovska za-vest“. opozoril g. poročevalca, da je bila v njegovem referatu tožba o učiteljskih duhovnih vajah popolnoma nepotrebna, zlasti ker duhovne vaje za učitelje niso obvezne ter se nikdo k udeležbi ne sili. Opiral sem se pri tej svoji opombi na mnenje g. Cesnika, ki je uprav dan poprej pri seji delegacij omenil, da se ne more od vseh udov „ Zaveze" zahtevati. da bi bili g 1 e d 6 te ali one točke enakega mišljenja. Naše liberalno načelo — je rekel gosp. Cesnik — bodi, da se č uje j o glasovi z raznih strani.
A kako zelo sem se motil, ko sem mislil, da je po programu svobodnega učiteljstva dovoljeno tudi udeležencu, ki se v eni točki ne zlaga z nazori poročevalčevimi, izraziti svoje mnenje — o tem sem se uveril kmalu.
V dvorani sami, kjer se je vršilo zborovanje, se mi sicer ni oporekalo od nobene strani; po mojih besedah je vladala nekoliko trenotkov globoka tišina med zborovalci, le zelo v ozadju dvorane je par kolegov nekaj mrmralo, in poročevalec sam me je ob koncu debate za-
vrnil z besedami, ki pa prav za prav niti k stvari spadale niso. Prava gonja na mene se je pričela še le pozneje v „Učit.Tov.“ Vsi rešetarji so bili na nogahr zaganjali so se v mene, kakor se zaganja bik v rudeč dežnik. Vse mogoče so privlekli na dan ti svobodo ljubeči, a drugim jo ne želeči »tovariši". Ker me niso mogli stvarno prijeti, ker niso mogli ovreči mojih na shoda izraženih nazorov, lotili so se prav po pobalinsko moje osebe. A premalo napak so našli na meni, namreč takih, katere bi bile vredne, da se v sramotenje moje osebe razkrijejo svetu, zato so se me lotili od druge strani : ironizovali in smešili so moje prizadevanje in uspehe na vzgojnem, literarnem in gospodarskem polju, in po načelu „Hilf, \vas helfen kann“, so pri tem tudi prav na debelo lagali. Posegli so ti „ljubeznjivi kolegi“ celo v moje zasebno življenje in očitali so mi mojo ženitev in ženitovanski pri-nos, šteli so mi v greh, da se bavim s pedagogiko in vinogradništvom, da iz-davam na svojo roko „Zabavno knjižnico za slovensko mladino"1), ko bi vendar moral pomagati Gabrščku pri izdaji „Zavezine mladinske knjižnice", smešili so razne ugodne kritike o mojih mladinskih delcih, očitali mi, zakaj ne pošiljam brezplačno svojih knjižic med svet, spodtikali se nad tiskarno, v kateri se tiskajo moje skromne publikacije, očitali mi — čujte — obed pri mariborskem vladiki, h kateremu pa -—■ žal — doslej še nisem bil povabljen, očitali mi . . . toda čemu še dalje govoriti. Napadi na mojo osebo so se vlekli več kakor pol leta skozi predale „UČit. Tovariša”, kateri pa je bil vkljub temu sramovanju vendar toli uslužen, da je
’) V kratkem izide 10. zvezek tega mojega mladinskega zbornika. Oprosti, dragi Rešetar, da brez tvojega dovoljenja!
sprejemal — dasi nerad — vselej i moje izjave, s katerimi sem zavračal svoje nasprotnike.
Ko sem uredniškemu zboru končno temeljito dokazal, da so njegovi poročevalci, kar se tiče moje osebe, nesramni lažniki, so ti gospodje umolknili. Toda stvar še s tem ni bila pri koncu. Kmalu se je začela uova gonja proti meni. Izvolili pa so si sedaj gospodje pri „To-varišu nov način pikanja in zbadanja moje malenkosti: na prav ostuden način so kritikovali že naprej neko moje delce, katero pa mislim še le izdati. A tudi tukaj so slavno pogoreli in morali so umolkniti.1)
l) Kmalu po mariborskem učiteljskem shodu, pa tudi še pozneje, ko se je bila že končala pravda med Rešetarjem in menoj, so mi došla od mnogih znanih in neznanih tovarišev — celo od kolegov, ki so na glasu kot „napredni“ učitelji
— priznanja, iz katerih je povzeti, da je mnogo učiteljev, ki ne odobravajo postopanja ljubljanskih učiteljev p r v a ko v in d r u gi h. Jedno teh pisem se glasi: Veleč. gosp. kolega! Ne morem si kaj, da, sili me, da Vam izrazim popolno priznanje na Vašem taktnem nastopu pri zborovanju v Mariboru. Kaj se vlečejo pri učiteljskih zborovanjih stvari na dan, ki sploh k stvari ne spadajo! Tako netaktnost je zakrivil Jelenc lani v Gorici in letos zopet v Mariboru. Vpije se o svobodi, pri tem pa se vsiljuje suženstvo. Kaj 11. pr. mene briga, k:k-šnega mišljenja je glede vere ta ali oni tovariš? Naj pusti torej tudi on mene. Ako ti gospodje mislijo, da se s takimi nastopi delajo velike pred svetom: jako se motijo! V prvi vrsti pa nam bodi vsem: izpolnjujmo svoje dolžnosti . . . Odlomek drugega pisma pa slovi: Vaše nastopanje pri zborovanju „Zaveze“ in Vaše izjave v ^Učiteljskem Tovarišu", oboje mi je jako ugajalo. Rad bi Vas osebno obiskal in Vam kot kolega stisnil roko
— a to ni mogoče. Upam, da dovolite, da Vas
— nepoznan — obiščem s tem pisemcem. Re-šetarja ste dobro nagnali v kozji rog. Prav tako! ^Učiteljski Tovariš” je prekoračil meje krščanstva, pa tudi meje pravega liberalizma. Terorizem Jelenčev in drugov je ustvari! »Slovenskega Učitelja11 . . .
No, zdaj bom imel mir pred temi prenapetneži, sem si mislil. A zopet sem se varal. — Grozno mora peči Reše-tarja in njegove umazene pomagače, da je blato, katero so metali v me, obtičalo na njih, zato so iskali nove prilke, da bi me zopet sramotili.
Kakor veste, gospod urednik, nisem se udeležil I. občnega zbora »Slomškove zveze“ in sicer — odkrito rečeno — zato ne, ker spadam i jaz v ono vrsto učiteljev, ki so mnenja, da sta obe učiteljski stranki zabredli nekoliko predaleč na „polzko pot prenapete strankarske politike", in ker neizmerno obžalujem tužne razmere v našem stanu.1) Kolegi raznega mišljenja se med seboj prepirajo in celo javno napadajo, ko bi vendar našemu ubogemu stanu, ki nima tako-rekoč nikjer prave zaslombe, najbolj koristila združitev na zdravi podlagi. A že vem, kaj mi porečete na to, g. urednik, zato raje molčim. Na shodu „Slomškove zveze“ me torej ni bilo, a gospodje Tovarševci so me vkljub temu videli v Ljubljani; znano jim je, da je bil med udeleženci iz zelene Štajerske tudi „slavohlepni“ Kosi, kakor trdi to
4.	štev. let. „Učit. Tov.“, kjer me „ljubez-nivi“ tovariš (r) Rešetar znova napada in mrcvari. Da se poslužuje pri tem zopet laži in izmišljotin, to ni nič novega. Stvarni popravek sem poslal uredništvu „Učit. Tovariša", ga li prinese ali ne, ne vem, to pa vem, da ima Rešetar strašno piko na me. V črnenju, zasmehovanju, blatenju, zasramovanju, v pikanju in zbadanju moje osebe je res pravi mojster — a junak ni, ampak bojazljivec in s t r a h o p e t n e ž, ki se
l) Tako mislijo, žal, nekateri dobromisleči gospodje tovariši na Štajerskem. A na Kranjskem in Goriškem, kjer so pričeli liberalci brezobziren
boj zoper vse, ki jim ne robujejo, nimamo več takih iluzij. (Op. ured.)
skriva za urednikovim hrbtom. Kolikokrat sem ga že pozval, naj se vendar pokaže svetu, a zaman. Danes mu znova kličem:	Na svetlo,	Rešetar,	postavi	se
junaško	pred nas,	ako si uverjen,	da
delaš za	resnico in	pravico !
Da sem si z vestnim izpolnjevanjem svojih dolžnosti, z lastnim prizadevanjem, delom in trudom v šoli in izven šole, pridobil	tu in tam	nekoliko	priznanja,
to tebi „Rešetarče“ ni po godu in imenuješ me slavohlepneža. Stopi, stopi vender na svetlo, prerešetati hočem potem malce tudi tvoja svojstva, morda zasledim i jaz pri tebi kaj tacega, kar bi z večjo pravico lahko nosilo ime „s!avohlepnost“. Morda pristoja tebi bolje oznamenilo: „Madchen fiir alles", morda trepečeš ti mnogo strastnejše za častnimi mesti, nego-li jaz? Dozdeva se mi trdno, da si tudi ti eden tistih, ki svojemu bližnjiku mnogo raje odpusti slaba, nego pa dobra dejanja.
Ce je temu res tako, spreobrni se vendar in prizadevaj si, da se vspneš v tem oziru na nekoliko višjo stopinjo kreposti! Lažje in z bolj čisto vestjo boš potem svetu razkrival napake drugih ljudij, zlasti onih stanovskih tovarišev, ki se v kaki točki ne zlagajo s tvojimi nazori.
Očitaš mi, dragi Rešetar, da sem izstopil iz ormoškega učiteljskega društva, ker mi izid odborove volitve ni ugajal Motiš se, dragec. V odboru kakor i v društvu samem so zvečine kolegi in ko-leginje, s katerimi se prav lahko shaja, ker obsojajo vsako prenapetost ter so tudi za slogo med našim pa med du-hovskim stanom, dobro vedoč, da je s skupnim postopanjem teh dveh stanov moči doseči lepe uspehe na polju ljudske prosvete. Izjem v tem oziru je prav malo. K njim prištevam v prvi vrsti društvenega načelnika, in uprav ta kolega in edino
le ta (ne pa odbor), ki je hotel v svoji grdi ošabnosti in nadutosti zatreti v meni osebno svobodo ter mi kazati gospodstvo in oblast, ki mu ne gre, je vzrok, da sem naznanil društvu svoj izstop. Terorizirati se ne dam od nikogar! Ne spravljal bi teh stvari v javnost, ko bi me ne bil Rešetar k temu prisilil. Ako bode potrebno, govoriti hočem o tem še jasneje. Za danes sklepam ter rečem: Gospodje okrog „Tovariša“, ki govorite in pišete toliko o stanovski zavesti in o važnosti sloge med učiteljstvom, zakaj vendar napadate, ali zakaj pustite, da se napadajo kolegi in koleginje, ki vam ne morejo v vsem slepo slediti, ki si upajo včasih tudi nekoliko drugačo misliti, kakor mislite vi ? Zakaj rabite v svrho sramotenja in pikanja vam neljubih tovarišev laži, kakor ste to v napadih na mojo osebo jasno dokazali ?
Kam ste nas vendar zavedli ? Zakaj ste odmenili v poslednjih letih liberalnemu mišljenju do cela drugo smer.'' Pred kakimi štirimi leti ste smatrali kolege, ki so živeli in delovali s pravo za občno blaginjo naroda vneto duhovščino, šc „naprednim“, a danes po vaših načelih ni več „napreden“ oni učitelj, ki ni napovedal brez izjeme vsakemu duhovniku hudega boja.
Se pred tri in pol letom je povodom „Zavezine“ slavnostne skupščine predsednik L. Jelenc govoril na občnem zboru v Ljubljani te-le besede: „Lepše ne more praznovati „Zaveza“ svoje desetletnice, nego da bo mogla z zlatimi črkami zapisati v svojo kroniko, da ste jo, presvetli knez in škof, v X. skupščini počastili s svojo navzočnostjo . . . Kako bi slovensko učiteljstvo ne šlo z veseljem in navdušenjem na svoje težavno delo, ko vidi, da se množč njeni in šoli toli vplivni prijatelji.“ Ob koncu svojega
pozdrava pa prosi g. Jelenc blagoslova škofovemu delovanju, rekoč: „Delo našega ljubega vladike pa naj blagoslovi Bog!’) Vidite, gospoda, kje ste bili pred tremi leti, kje ste pa danes. In s takimi
‘) Prim. ,,l'č Tov.“ za 1. 1898., št. 26, 27, str. iq8.
tovariši, ki tako naglo spreminjajo svoje nazore, naj bi šlo vse učiteljstvo Čez strn in drn ? Saj to ni mogoče! —
—	Kdo je torej kriv, da so razmere v našem stanu take, kakršne so ? Ali jih moremo biti veseli? Mislim, da ne!
Anton Kosi.
Šolske vesti.
Osebna vest. Nadučitelja na ljubljanski mestni deški šoli g. Fr. R a k -telju je naučni minister podelil naslov ravnatelja v priznanje njegovega mnogoletnega vspešnega službovanja
Izpremembe pri učiteljstvu na Štajerskem. Nadučitelj pri sv. Andražu g. Milan Levstik je imenovan za učitelja na celjski okoliški šoli. Gčna. Roza Jelenc, učiteljica v Framu, je dobila začasno službo v Gor. Logatcu. Gospodična Otilija Fe igel, učiteljica v Zrečah, je imenovana za učiteljico v Slovenji Bistrici. Učiteljica ročnih del v Novi cerkvi pri Ptuju, je postala gčna. Fmilija Kmet, za šoli Gomilsko in Orla vas pa gčna. Hermina Brence iz Velenja. Za učitelja v Marenbergu je imenovan ondotni začasni učitelj g. E. Kompost, za šolo na Muti pa def. učitelj g. Albert Pavlin iz St. Stefana v Rožni dolini.
Deželnim šolskim nadzornikom za Goriško imenovani gosp. Fran Mate j či č je že nastopil svojo novo službo.
Goriški deželni odbor je imenoval svojim zastopnikom v dež. šol. svetu g. prof. Berbuča.
Druga mestna deška šola v Ljubljani se bode razširila v osemrazrednico.
Razširjene šole. Dvorazrednica v Galiciji se bode razširila v trirazrednico in trorazrednica v Pišecah v petraz-rednico.
Važno za učitelje-vojake. Učitelji, ki hočejo biti enoletni prostovoljci, lahko postanejo računski podčastniki in računski poročniki v rezervi. V ta namen morajo služiti štiri tedne, ki se štejejo za orožne vaje, v aktivni službi, potem naredč izpit za računske častnike in postanejo, takoj rač. podčastniki I. razreda.
Razpisane učiteljske službe. Na štirirazrednici v Grižah (okraj Celje) in na petrazrednici v Cadramu (okraj Konjice) je razpisano po eno mesto učitelja oziroma učiteljice (III. plač. razred) stalno ali pa začasno. Prošnje do 20. febr. 1902.
—	Na štirirazrednici pri Sveti Ani na Krembergu v Slov. Goricah (cmureški šolski okraj) je razpisana učiteljska služba v def. oziroma provizorično nameščenje. (III. plač. razred). Prošnje do 24. febru-varija 1902. — Na petrazrednici v St. Lenartu v Slov. Goricah se bo do Velike noči namestila učiteljska služba (II. plač. razred) in sicer staln. event. tudi začasno. Prošnje do 20. februvarja na okr. šolski svet v St. Lenartu.
Lažnjiv naslov nosi na čelu „Uči-teljski Tovariš". Ta list se imenuje bahato:	„Glasilo	avstrijskega jugoslovan-
skega učiteljstva." Ko bere človek te bobneče besede, mu pride nehotč na misel basen o žabi, ki se je napihovala. Koliko pa imajo n. pr. dalmatinski učitelji stika z „Učit. Tovarišem"? Da ga Istrani že dolgo ne marajo, smo večkrat dokazali. Zadnji čas pa so temu „Naro-dovemu“ podrepniku tudi oficielno dali slovo. „Krčko učit. društvo" je namreč predlagalo „Savezi dalmatinskih učitelja", d a b o d i odslej „ U č i t e 1 j s k i G 1 a s “ glasilo imenovanega društva i vseh ostalih hrvatskih učiteljskih društev v Istri. Tako so odgovorili Istrani na podla hujskanja in nesramne napade, s katerimi se polnijo lačni predali „Tovariša“. To moško dejanje naj bi posnemali tudi drugod!
Cerkvene zadeve. Gosp. Val. Stolzer, bivši učitelj, vglasbil je v obliki slovesne sv. maše A. Begutterjevo mašno pesem, katero je bil Slovencem nepozabljeni škof in pesnik Anton Martin Slomšek kot nadžupnik in dekan v Vozenici, poslovenil. Med pesmi, kolikor nam jih je rodilo njegovo blago in žlahtno srce, spada tudi ta, polna plemenitega, blažilnega duha in nedosegljive posebnosti, in kaže Slom-šeka kot jako spretnega prestavljavca, vglasbo pa kot zelo prosto, v vsem milo doneče in luturgiČno pravilno umotvorno delo skladateljevo z naslovom „Sv. maša v hvaležen spomin Antonu Martinu Slom-šeku, izvrstnemu Lavantinskemu škofu, narodnemu buditelju in pesnik11, katera naj bi dobro došla vsem častilcem Slom- : škovim in postala narodna last sloven- ] skega ljudstva. — Komad partiture za i mešan zbor velja i K 20 vin., in dobe 1
naročniki, kateri pošljejo naročnino za
10 izvodov ob enem, enega po vrhu. — Naročnine naj se pošiljajo g. V. Stolzer ju, bivšemu učitelju v Gradcu, Unger-Gasse 19 v obilnem številu, da bo izdajatelju, ki je po mučni in dolgotrajni bolezni bolnišnico zapustil, mogoče zopet kot sklar datelj neutrudljivo delovati. Naj bi mu torej dosedanji častiti naročniki zvesti ostali, in njegovemu podjetju mnogo podpornikov pridobili. Naročeni iztisi se bodo po dokončanem tisku takoj doposlali.
Delovanje katoliških redov v Avstriji. Dnč 20 decembra 1. I. je podal dvorni svetnik prelat dr. Herman Zschokke v gosposki zbornici sledečo sliko o delovanju katoliških redov v Avstriji na polju vzgoje in pouka. Moški samostani oskrbujejo eno bogoslovno fakulteto (v Ino-mostu), 3r bogoslovnih domačih zavodov, tri učiteljišča, 13 gimnazij, 4 meščanske in ljudske šole, osem ljudskih šol, dve nadaljevalni šoli, eno kmetijsko šolo, štiri sirotišnice, 10 vzgojevališč in 4 domove za rokodelske vajence. Zgoraj imenovanih 13 gimnazij obiskuje letos 3649 učencev. Se obilnejše je delovanje ženskih redov na polju vzgoje in pouka. Ti oskrbujejo
11 učiteljišč, štiri višje dekliške šole,
1 58 vzgojevališč, 44 meščanskih in ljudskih šol, 464 zasebnih in 133 javnih ljudskih šol ter 335 otroških zavetišč.
v	»
Društvo abstinentnih učiteljev in učiteljic na Avstrijskem. Kot posledica osmega mednarodnega kongresa proti alkoholizmu, ki se je vršil na Dunaju meseca aprila m. leta, snuje se društvo vzdržnih učiteljev in učiteljic na Avstrijskem. K snovanju tega društva je mnogo pripomoglo, da „tiči vsa moška šolska mladina dunajska v pijančevskih razvadah odraslih" (Dr. Frohlich) in da „se celo
v otroški dobi pojavljajo hude pijanostne bolezni" (prof. dr. Kassowitz). Društvo hoče vplivati na mladino in njene vzgojitelje z zgledom svojih članov, s predavanji in spisi, s prirejanjem veselic, pri katerih se ne bo dobila nikaka opojna pijača, s spretnim in premišljenim priporočanjem treznosti v šoli in v privatnim pogovoru itd. — To vest smo posneli po „Christl. pad. Bl.“ št. 2, kateri dostavljajo: Učitelji in učiteljice, ki žele temu društvu pristopiti , oglasijo naj se pri g. Artur-ju Pollak u na Dunaju XVIII., Theresiengasse 51.
Katoliška učiteljska organizacija. Katoliško društvo nemških učiteljev na Moravskem je imelo dnč 9. februvarija prvi shod, ki je bil od učiteljstva in duhovstva prav dobro obiskan. Kot gost je bil navzoč meščanski učitelj Mozer z Dunaja. Shod je sklenil mnogo umestnih resolucij. Med drugim se je sklenilo ustanoviti hranilno in pred-ujemno zadrugo in sploh skrbeti za raa-terielno podporo svojih članov. Shod . je tudi pritrdil odborovemu predlogu, naj se razpiše nagrada za poljudno-znan-stvene brošure in naj se proglasi Moser-jeva „Christliche Schul- u Elternzeitung“ društvenim glasilom. Tudi organizacija društva je izdatno napredovala, ker so se ustanovile štiri podružnice. Na slavnostnem shodu je govoril meščanski učitelj Moser o velikanskih vspehih krščanskega gibanja v naših časih, ki so porok, da na svetu ne bode od dne do dne slabše temuč boljše. Za ta krščanski pre-
porod se truditi ni dolžan le duhovnik, temuč tudi učitelj. —-Katol. društvo nemških učiteljev na Češkem je imelo 26. januarja v Litomericah dobro obiskan shod, ki je storil več važnih sklepov. Sklenilo se je. razpisati štipendije za učiteljiščnike, razpisati nagrade za poljudne brošure, vposlati na vlado peticijo v zadevi zboljšanja plač. Navzoči predsednik katol. avstr, učiteljske „Zaveze“ J. Moser, duhovnik Langer in meščanski učitelj Appelt so bili izvoljeni častnim članom. — Tako napreduje po vsej Avstriji kat. učiteljska organizacija navzlic liberalnemu terorizmu, ki skuša zatreti združevanje katol. učiteljev!
Kateri stenografični zistem ima največ privržencev, kaže najbolje število udov raznih stenografskih društev: Ga bel s-berger 60.567 udov, S t ol z e-Sch rey 30.114, Stenotachigraphie 10.162,. nacijonalna stenografija (Natio-nalstenographie) 2998, Are n ds 2696, Roller 2175, Scheithauer 1438, Alt-Stolze 1174, Braun s 360. O Faulman n-ovi in Merkes-evi stenografiji ni statistike. Gabelsbergerjevo-stenografijo rabi torej več stenografov, kakor imajo privržencev vsi drugi zistemi skupaj.
Katoliško vseučilišče v Freiburgu na Švicarskem obiskuje v tekočem zimskem tečaju 413 dijakov, med njimi 41 slušateljev in 19 slušateijic. Švicarjev je 173, Nemcev 86 in Avstrijcev 25;. ostali so iz raznih druzih držav.
..Slovenski učitelj" izhaja dvakrat na mesec (1. in 15.).
Cena mu je na leto 5 K, na pol leta 2 K 50 h.
Urejuje in izdaje: Fran Jaklič, učitelj. — Oblastim odgovoren: Ivan Rakovec.
Rokopisi, naročnina in reklamacije naj se pošiljajo: Uredništvu ,Slovenskega
učitelja“ v Ljubljani.
Tiska Katoliška Tiskarna.