Tedenske novlee. Minister vitez Žolger časten občan. Rojslna občina ŠentovecDevina je imenovala ministra viteza dr. J. Žolger svojim častnim obCanom. Nov vojni knrat. Č. g. korni vikar v Mariboru, Evgen Lorger, je imenovan za c. kr. vojnega kurata v rezervi. Mariborsko bogoslovje. V 4. letniku je 10 bogoslovcev, v 3. letniku 7, v 2. letniku je samo eden bogoslovec (drug drugoletnik je na dopustu, tretji drugoletnik pa pri vojakih), v 1. letniku sta dva bogoslovca. Za vsak letnik so posebej predavanja. Slovenski učitelj v italijanskem vjetništvu. Praporščak Ludovik Belšak, uCitelj pri Mali Nedelji nam je poslal iz italijanskega vjetnigtva to-le poročilo: Casino, 17. septembra 1917. Prosim, naznanite v Vašem listu mojim znancem, da sem dne 4 septembra na gori Sv. Gabrijela prišel v laško vjetništvo. Nahsjam se blizo Neapolja, sem zdrav in se mi dobro godi. Moj naslov: L. B., praporšCak, Prigionieri die guerra, Casino, Italia. 501ctno mtštvo odpuščeno. Odposlanstvu po- slancev je n&š vojni minister zagotavljal, da se po cesarjevem ukazu v najkrajšem času odpusti iz vojaške službe vse možtv« letnikov 1866 in 18IC. OprošCenih bo torej do 140.000 mož iz vojaške službe na fronti. Za tokrat še pa letnik 1867 ne pride na vrsto, ker zanj še ni potrebnega cadomestila. Razmere delavcev v Trbovljah (slaba preskrba), slabo ravnanje od strani nekaterih pazoikov) so predmet interpelacije posl. dr. Benkoviča in tovar., vložene te dni na domobranskega miaistra, in intervencije v uradu za prehrano. »Veleizdajalci". O tem se nam piše: Vsenemški listi, na čelu jim suha >Marburger Zeitung« obklada s to psovko vsakega zavednega Slovenca, kateri se noče izneveriti svojemu narodu ter zatajiti materni jezik slovenski. >Veleizdajalci!« Kaj pa poreCe >Marburger Zeitung« k sledečemu: Pred pelimt leti so se pozno v noči — polnoč je že davno odbila — vračali od v Gotzovi dvorani vršivše se »Sedanfeier< mladi Ijudje, ki so po ulicah navdušeno kričali »Heil Bismarck!< »Heil Hohenzollern!< Eden pa je z moCnim glasom tulil >Nieder mit Oesterreich!« (Doli z Avstrijo!) Ti gospodiči pa seveda niso bili >veleizdajalci!« Kaj porečeta k temu >Štajerc< in >Marb. Zeitung« ? Lažnjivec! »štajerc< še vedno laže, da smo mi pisali o vojakih 87. pešpolka, da so šnopsarji. To je čisto navadna laž ptujskega šnop3arja. Lažnjivec, povej kedaj smo to pisali. Živila.na ktnetib jira ne smrdijo. Slovenska kmetica iz Slivnice pri Mariboru nam piše: V četrtek, dne 4. oktobra sem imela nekaj opravka y Gornji Gosposki ulici. Opazila sern, da je slovenski napis neke zavarovalne družbe umazan s katranom. Vprašala sem neko gospo, zakaj se je to zgodilo in kdo je povzročil to svinjarijo. Gospa se mi odreže: »Mariborski Nemci ne bomo pripustili, da bi se množili v našem mestu slovenski napisi. Kdo je to napravil, ne boste izvedeli, Ceravno vsi poznamo dotiCnega gospoda.« Tako postopajo Nemci v Mariboru z nami in z našimi pravicami. Sveta jeza me je popadla in mislila sem si sama pri sebi: >Vi nemški Mariborčani takaj v mestu, ki je gotovo do polovice slovensko, niti slovenskega napisa ne morete prenesti, a pridelki slovenskega kmeta vam pa dišijo. Ko dan za dnevom lazite po mariborski okolici pri slovenskih kmetih za krompirjem in drugimi živili, pa vam slovenščina in slovenski napisi ne smrdijo. 2e davno bi marsikateri zagrizen Nemec od gladu umrl, če ne bi bilo slovenskih kmetov, ki zalagajo mestno prebivalstvo z živili. In za zahvalo pa se nastopa v Mariboru s takimi tevtonskimi surovostmi! Kaj pa, Ce bi tudi slovensko ljudstvo začelo mazati, a ne napisov, ampaktiste, ki nas 'zasramujejo in nam ropajo naše narodne pravice? Italijanski zrakoplov priplul do Maribora. V sredo, dne 3. oktobra ob 3. uri zjutraj je priplnl Cez Pohorje orjaški italijanski zrakoplov. Plul je v smeri proti Mariboru z očividnim namenom, pozdraviti z bombami železniški most in mesto Maribor. Nekako med Slivnico in HoCami je v naglem ovinku krenil proti vzhodu. Ljudje, ki so pri meseCnem svitu opazovali to velikansko zračno ladjo, so videli, da je zrakoplov nekako v bližini vasi Dogoše polagoma padel na tla. Vojaška komisija, ki se je podala na lice mesta, je dognala, da je padla zračna ladja na tla na levem bregn Drave pri Gornjem Dupleku blizu Sv. Petra nižje Maribora. Zrakoplov je bil popclnoma sežgan. Ogromna zračna ladja je bila široka okrog 20 metrov. Od sovražnih letalcev ni bilo ne diiha, ne sluha, pač pa so našli tamkaj raztresenih veC raznih predmetov, kot letalski kožah itd. Skoro polovica zrakoplova je bila v Dravi. Močna drevesa v gozdu ob Dravi, kamor je priletel zrakoplov, so bila ali pomandrana, ali pa prelomljena. Teža zrakoplova je bila ogromna, kajti za odstranjenje samo enega propelerja je bilo treba 8 mož, zrakoplov je pa imel tri propelerje. Zrakoplov se ni prostovoljno spustil na tla, ampak je bil prisiljen, ker mu je zmanjkalo vode, ki hladi motorne stroje, vsled česar se je strojevje vnelo. Sovražni letalci se pa niso dolgo veseli svoje prostosti, kajti že v soboto, dne 6. oktobra so pri Arvežu vjeli 8 letalce in sicer 2 Castnika in enega podCastnika, ki so nameravali priti Cez Koroško v Italijo. Mesto Maribor, kateremu so bile namenjene sovražne bombe, je zaenkrat srečno uteklo nerarmosti. Mariborske cerkvene tatice. V zadnjem časa se je YeCkrat pripetilo, da so bili pobožni verniki okradeni y mariborskih cerkvah. Zlasti torbe s» ¦aeckrat izginilt, čt jih j« kdo pustil za kratek čas v klopi a!i v kakem kotu. Zvite tatice čepijo po cele dneve v cerkvah ter prežijo kakor pajek na 8voj plen. Zato naj vsak pazi na svoje reCi. V vojski se tudi na ta način rekvirira. 0 enakih tatvinah poročajo tudi Ijubljanski in celovški listi. Pritožbe o živinski vnovčevainici. PiSe se nam: K poglavju »Nekaj gospoiarskih pritožb« v »Slov. Gospodarju« z dne 4. okt t. 1. en značilni slučaj iz Rečice na Paki: Pri graški vnovCevalnici za živino mora vladati res velik nered! Ta je naro čila za četrtek, dne 4. okt. brzojavnim potom žižino iz Gornjesavinjske doline, ki se je morala v največji naglici prignati na postajo 0 tetn ni bila obveščena železniška uprava in zato ni bilo pripravijenega nobenega vagona za živino. Uboga živina, zdelana in zlakana je morala z gonjači vred čakati celih 24 ur in še več »na odrešenje<. Da zgubijo gonjači — kmetski delavci — za dva do tri dni po nepotrebnem toliko dragocenega Ca sa, lačna in žejna živina pa veiiko svoje teže, kaj to mar visoki gospodi v Gradcu, samo da dobijo mesta nieso!? Koliko se srae porabiti krompirja doma? V št. 39 smo poročali, da smejo pridelovalci shranitiza osebo 250 kg krompirja. C. k. prehranjevalni nadzornik nadporočnik Balh v Celju pa nam je včeraj ekspresno sporočil, da sme za sedaj pridelovalec za teden in osebo shraniti samo l1/^ kg krompirja. Za rudarja je dovoljeno na tedea 272 kg. — Po mnenja g. nadzornika bi torej moral kmet, ki nima na razpolago vsak dan mesa, kakor mestna gospoda, imeti za osebo pol drug kilogram krompirja na teden dovolj in poleg tega opravljati težka dela od zore do mraka. Verjamemo. da imajo rudarji težko delo, a težje nikakor ni, kakor je delo kmetskih ljudi. Po nadzornikovem računu bi torej smei štajerski kmet za eno osebo shraniti za celo leto samo 78 kg, dočim je na Kranjskem in v drugih avslrijskih deželah dovoljeno za vsako glavo v družini po 150 kg na leto (Glej Domoljub št. 40). Čemu ta izjema ravno za Slovenski štajer? Prosimo naše poslance, da vprašajo ministra Hoferja, ali je on dal g. nadzorniku za Slovenski Štajer taka navodila. — Za krmo in izgubo se sme kronipirja računati 22%. Če si torej pridelal 100 mernikov krompirja, si ga smeš za krmo in za \zgubo pri shrambi obdržati 22 mernikov. Z a s em e računajo gospodje pri zeleni mizi samo 2 2 meterskih stotov za 1 hektar, kar je seveda tudi premalo. Lansko leto so uradi računali 30—32 mc, letos pa naenkrat samo 22. Z 22 stoti krompirja je popolnoma nemogoCe obsaditi njivo, ki meri 1 hektar. Ta koliCina bi bila komaj zadostna za en oral Zahtevamo, da se količina za seme in hrano pridelovalcev na vsak način zviša. Ječmen in koruza za krmo. Z ozirom na naš članek na 2. strani današnje številke omenjamo. da se ame tudi ječmen krmiti živini in sicer 15 odstotkov pridelane količine, če se odtegne potrebna množina za seme. Če je n. pr. posestnik pridelal 500 kg ječmena, si ga sme 100 kg prihraniti za seme. Od 400 kg ostalega ječmena (vračunivši tudi zadnji jeCmen) se sme potem 15°/° računiti za krmo ž;vini, t. j. 60 kg. Koliko se »me pokrmiti koruze, še ni določeno. Mletje žita. Splošno pravilo je, da mora mlinar dati kmetu od 100 kg žita 80 kg moke in 16 kg otrobov, 4 kg se računa za sprašenje. Od 100 kg žita sme mlinar računati povprečno od vsega zrnja 3 K 20 v. Žrmlje pod zaporo. Okrajni žitni nadzornik g. Seidler nam poroča, da so domači mlini (žrmlje) aopet pod strogo zaporo. Kdor hoCe, da mu se žrmlj ne bo zapečatilo ali odvzelo, si mora po mnenju g. nadzornika dobaviti pri njem dovoljenje (mlinsko karto) za domaCe mletje ali za drobljenje zrnja. Promet z vinom in sadnim moštom prost. NamcstDija nam naznanja, da je nakupovanje in prodaja vinskega in sadnega moSta na Štajerskem popolnoma prostn. Gostilničarjem in drugim, ki prodajajo ali nakupujejo vino in sadjevec, ni treba imeti nikakih nakupovalnih izkaznic. — Poroča se nam, da je železniška prometna uprava za sedaj prepovedala prevažanje vinskega in sadnega moSta. Cudno, da železnica tako nastopa proti kmetskim pridelkom, dočim lahko industrija pro- j sto <k prevažati s^oje izdelke. j Sladkor za petijot. Kletarski nadzornik g. Petrovan nam naznanja. da ima Štajerska zasiguranega po njegovem posredovanju veC vagonov sladkorja za petijot. Sladkor je bil že meseca septembra poslan s Ceškega, a radi prometnih težkoč je poslano blago ostalo na neki postaji. Ko pride v Maribor. bodo prosilci takoj dobili tozadevne nakaznice. Slsdkor za čebelno pitanje. Ker sem lansko leto prevzel razdelitev neobdačnega sladkorja za čebelno pitanje v okrožju Slovenskega^Cebelarskega društva za Slovensko Štajersko, dobivam_;tudi letos iz rcszličnih kraje/ dopise radi tega sladkorja. Naznanjam torej tem potom, da sem letos odklonil radi pomanjkanja časa vsako sodelovanje pri sladkorju in sem poslal vse tozadevne dopise gospodu predsedniku v Laški trg, kamor se naj člani obračajo v vseh društvenih zadevah izvzemši blagajno in družtvene kozarce, katere stvari spadajo še sedaj v moj delokrog, Kar se tiče sladkorja še naj omenim, da moje čebele uživajo svoj lastni pridelek in ne neobdačnega sladkorja, se počutijo pri tem prav dobro in so zdrave. S spoštovanjem Jos. Kosi, c. kr. poštni nadoficijal, Celje. Htnelj. Na hmeljskem trgu v 2atcu se je v pretekli dobi poprodalo oziroma pokupilo samo nekaj bal tujega hmelja prvovrstne kakovosti za ceno 80 —118 K za 50 kg. Nemčija je kupila več sto bal stsrega hmelja za 60—70 K za 50 kg. Ta hmelj bodo sedaj uporabljali kot nadomestek za tobak za nemško vojaštvo. Baje je la nadomestek za tobak tako dober, da se le prav malo raziikuje od pravega tobaka. Razne novie®* Buča težka 43 kg. V Kufsteinu na Tirolskem je na nekem vrtu zrastla buča, ki tehta 43 kilogramov. Voli v parni kopeli. Budimpeštanska policija je zasledila premetene živinske trgovce, ki so dajali goveji živini piti ogromne množine vode, da je bila težja. Zapirali so vole v hleve, zaprte !in močno razgrete, tako da je živina pod učinkom so!i in parne kopeli popila po 50—60 litrov vode. predno je prišla na trg. Na ta naCin se je razkrila razlika med težo živine pri nakupni in podrobni prodaji, katere si mesarji dolgo časa niso mogli razlagati. Koliko je na nebu zvezd ? Tega seveda ne more nihCe natanko povedati, ali približno se vendar more to naznačiti. Človek more našteti pri jasnem večeru s prostim očesom okoli 4000 zvezd; z dobrim. prilično 1 meter dolgim daljnogledom vidi že okoli 60.000 zvezd. Ako pa vzame najmodernejši zvezdogledni teleskop, opazil bo na nebeškem svodu gotovo več milijonov zvezd — baje do 60 milijonov. Dopisi. Maribor. Vrlo družino Šnuderlovo v Mlinski ulici je zadel hud udarec. Na tirolskem bojiSču je dne 21. sept. padel 191etni sin PepCek. Padli junak je bil Orel in člaa drugih naših organizacij. Čislani obitelji naše sožalje! Leskovec. Bratev je veCinoma opravljena. MoSt je prav dober. Veseli Cas bratve je zahteval svojo žrtev. Dne 3. okt. je pri nalaganju mošta ponesrečil bivši dolgoletni cerkovnik Mihael Potočnik. Polovnjak mošta se je zakotalil čez njega in mu tako hudo poškodoval nolranje dele, da je dne i. oktobra umrl. Pogreb se je vršil v nedeljo ob veliki udekžbi. Bil je v 78. letu, še čvrst in rad se je ponašal, da je služil štiri žtipnike. Bodi mu Gospod plačnik za vse dobro, kar je storil cerkvi! Vransko. S 1 oktobrom t. I. je naš davCni urad premeščen v Celje. Vse vloge je torej nasloviti na davčni urad v Celju. istotako se vrSe vsa vplačila in izplačila za vranski davčni urad samo na celjski davkariji. Trbovlje. Dekliška zveza priredi skupno z Orlom v nedeljo, dne 14. oktobra 1917 v prostorih Društtenega Doma ob 3. uri pop. predstavo s sledečim sporedom: 1. Svojeglavna Minka, igra y štirih dejanjih; 2. prosta zabava, tamboranje, 5aljiva pošta itd. V odmorih tamburanje. Vstupnina: part. I. Yrste 1.40 K; II. vrste in na galeriji 1.20 K; stojišče 60 y. Čisti dobiček je namenje« Rdečemu križn Vabimo k obilni udeloibi.