© Nova univerza, 2018 DIGNIT AS Revija za človekove pravice Slovenian journal of human rights ISSN 1408-9653 Ženska taborišča za prisilno delo 1949–1950 Ivo Žajdela Article information: To cite this document: Žajdela, I. (2015). Ženska taborišča za prisilno delo 1949–1950, Dignitas, št. 67/68, str. 75-78. Permanent link to this doument: https://doi.org/ 10.31601/dgnt/67/68-9 Created on: 16. 06. 2019 To copy this document: publishing@nova-uni.si For Authors: Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on publishing@nova-uni.si for more information. This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International License. 75 DIGNITAS n Ženska taborišča za prisilno delo 1949–1950 Ženska taborišča za prisilno delo 1949–1950 1 Ivo Žajdela 2 Štiri leta po koncu druge svetovne vojne je Udba ugrabila okoli 700–800 žensk in jih v tovornih vagonih kot živino »zlifrala« v za­ puščeno kočevarsko vas Ferdreng v taborišče za »družbenokori­ stno delo«. Fakulteta za državne in evropske študije in Evropska pravna fakulteta sta v zbirki Slovenija 1945–2015 izdali zbornik Ženska taborišča. Ženska kazenska taborišča za prisilno delo v Sloveniji 1949–1950. Uredil ga je dr. Peter Jambrek, avtorji prispevkov pa so dr. Jože Dežman, dr. Peter Jambrek, Alenka Puhar in dr. Lovro Šturm. Štiri leta po koncu druge svetovne vojne je v Sloveniji, od maja do julija leta 1949, Udba s pomočjo uniformirane policije aretirala okoli 700–800 žensk in jih v tovornih vagonih kot živi­ no »zlifrala« v zapuščeno kočevarsko vas Ferdreng v taborišče za »družbenokoristno delo«. Oktobra istega leta so jih približno polovico izpustili na prostost, polovico pa preselili v improvizi­ rane zapore na gradu v Škofji Loki, kjer so prezimile. Tiste naj­ bolj »nevarne« in »okorele« so spomladi še enkrat preselili, tokrat v zapore na gradu Rajhenburg in na njegovo grajsko posestvo. Poleti in jeseni leta 1950 so bile pomiloščene in izpuščene še zadnje jetnice. Knjiga raziskuje, prikazuje in pojasnjuje ženska kazenska tabo­ rišča z vidikov več študijskih področij, s pomočjo različnih meto­ doloških orodij in v okviru štirih pojmovnih mrež – sociološke, zgodovinske, literarne in ustavnopravne. 1 Prispevek je bil objavljen v tedniku Družina z dne 16. 8. 2015. 2 Zgodovinar in geograf ter raziskovalni novinar. 76 DIGNITAS n Peteroknjižje Režim prisilnega dela Lovro Šturm je raziskal status zapornic v obdobju komunizma z vidika povojnih uprav nih predpisov za odvzem in omejevanje osebne svobode in z vidika izvajanja zakona o popravi povojnih krivic. Ključne so njegove razlage vprašanja na podlagi ustavne pre soje povojnega sodstva in še posebej judikature slovenskega ustavnega sodišča o hudih, množičnih in strukturnih kršitvah člo­ vekovih pravic v času prevlade ideologije in prakse komunizma na Slovenskem. Peter Jambrek in Jože Dežman sta prispevala vsak svojo razla­ go režimov prisilnega dela v totalitarnih sistemih. Jambrek se je v uvodni sociološki študiji vprašal, zakaj so bila organizirana slo­ venska taborišča za prisilno delo prav leta 1949. Pojasnjuje tudi ideolo ške, interesne in prikrite funkcije množičnih aretacij v po­ menu proizvodnje »zločink brez zločina« v totalitarnem sistemu Slovenije znotraj Jugoslavije. Dežman pa nadaljuje in dopolni to razpravo na podlagi primerjalne analize režimov prisilnega dela v Hitlerjevi Nemčiji, Stalinovi Sovjetski zvezi in Titovi Jugoslaviji. Jože Dežman uporabi svoj konceptualni model za prikaz, opis in analizo življenjskih usod žrtev nasilja v Titovi pa tudi Kardeljevi in Ribičičevi Sloveniji. Pri tem se je oprl zlasti na upravnopravne in sodne vire iz slovenskih zgodovinskih arhivov. Esej Alenke Pu­ har o represiji nad ženskami zajema obdobje v razponu sto let na območjih med Rusijo, Srbijo in Slovenijo. Alenka Puhar in Peter Jambrek sta pripravila za objavo zapis njunega skupinskega pogovora s sedmimi nekdanjimi zapornica­ mi v slovenskih delovnih taboriščih Ferdreng, Škofja Loka in Raj­ henburg. Aprila in maja leta 1992, dvainštirideset let po ukinitvi taborišč ter dve leti po prvih slovenskih povojnih svobodnih voli­ tvah, sta Peter Jambrek, sin ene od tedanjih zapornic, sicer pravnik in soci olog, in publicistka Alenka Puhar povabila sedem tedanjih zapornic na pogovor o tistih časih. Pogovor je bil sneman. Tedaj pretipkani posnetek je skupaj z drugim dokumentarnim gradivom o tej zgodovinski epizodi za več kot dvajset let ostal neobjavljen. Jambrekov spomin Jambrek se spominja: »Neposredna in posredna priča dogod­ kov, o katerih pripoveduje pogovor nekdanjih zapornic, sem bil 77 DIGNITAS n Ženska taborišča za prisilno delo 1949–1950 tedaj devet oziroma deset let star osnovnošolec. Seveda se spo­ minjam dneva aretacije očeta in mame, pa tega, kako sva s staro mamo pošiljala pake te s hrano očetu v zapor in mami v taborišče, dopisnic staršev iz zapora, obiskov mame v Škofji Loki in na gra­ du Rajhenburg. Ker so me sogovornice poznale še od otroških let dalje, saj so se z mamo dolga leta po odpustu iz taborišč tudi prijateljsko družile, mislim, da sta jim moja navzočnost in vode­ nje pogovora dajala potrebni občutek zaupnosti in varnosti, priče­ vanjskemu pogovoru pa dobro mero verodostojnosti. Mogoče je bil prav zato ta pogovor tudi tako sproščen, da se je včasih prevesil v šaljivo spominjanje sicer grozljivo nečloveških prizorov.« Dodal je še: »V posebno čast in privilegij si štejem, da sem, naj­ prej kot otrok, potem kot študent in še vsa naslednja leta osebno poznal kolegice moje mame iz Ferdrenga, pravzaprav njene edine zveste in res dobre prijateljice za vse življenje, poštene, zanimive in duhovite ženske, katerih značaji so se kalili na ne najbolj prijetne načine – Niko Zupan, Ljubo Prenner, Jelo Mastnak, Lidijo Drobnič, Tatjano Korun in vrsto drugih, ki so prihajale k nam domov ali pa so se dobivale za stalnim omizjem v kavarni Slon.« 78 DIGNITAS n Peteroknjižje