MITJA:
Eskimi — narod v beli puščavi.
eskončna, veličastna snežna ravan se razprostira na najsevernejšem delu naše zemlje, v daljni Gren* landiji. Preko nje drsijo sani s pasjo vprego, na ka= terih sedi nu ubitem medvedu čokat človek, ves zavit v kožuhovino. Bodrilni klic »huit, huit« ali pa »auk, auk« (desno). »ra, ra« (levo) zveni v mirno, čisto ozračje. In psi potegnejo hitreje, da bo njihov gospo* dar po uspešnem lovu kaj kmalu doma. Mraz 80" C pod ničlo tudi prebivalcem polarnih krajev, Kskimom, ni prijeten, akoravno ga prenašajo z največjo lahkoto. Kaj bi rekli mi, ki že pri 20° C jadikujemo in tarnamo? Naš zimski mraz bi bil za nje pravo vroče poletje.
Eskimi so mongolsko pleme in se delijo v tri skupine: v gren* landske Eskime, ki prebivajo v vsej Grenlandiji, v ccntralne, ki sta* nujejo v severnem delu Amerike, in v zapadne Eskime, ki žive na Alaski in Alentih, otokih zapadne Amerike. Po postavi so srednje« veliki, rumenorjave polti in črnih las. Oblečeni so v tople kožuhe iz kož severnega medveda in jelena, ki jih grejejo v tem strašnem mrazu, na nogah pa nosijo obutev iz nepremočljive mroževe kože. Najbolj izdaten njihov poklic je lov. Pečajo pa se tudi s tr.aovino s kožuhovinami, ki jih zamenjavajo za razne Sospodarske potrebščine, predvsem za volno in strelno orožje. Meso tju< lenov in mrožev jim služi za hrano. medtem ko \o> ve severne medvedc in polarne lisice bolj zaradi njihovih toplih in drago* cenih kožuhov. Največ lovskega zanimanja pa imajo za mrože. Lov na mrože, ki ga vrše Eskimi brez modernega   strelne*               Na saneh skozi belo puSčavo ...
ga orožja, le s harpunami
in sulicami v lahkih čolničkih, je najlepši sport teh narodov. Harpuna je suliea, ki ima na dolgi vrvi privezan mehur iz mroževe kože, napol« njen z zrakom. To lovsko orožje služi Eskimom že dolga stoletja. Kaj bi zalegla puškina krogla? Mrož bi se ranjen potopil in za vcdno iz= ginil. Mehur pa plava na vodi in kaže smer. kam je popihal tolsti morski prebivalec. Lov na te živali zahteva mnogo spretnosti. poguma in potrpežljivosti. deloma ker so živali zelo močne in zlahka prevrs nejo lahki kajak (čoln), deloma, ker je treba nanje čakati^ure in ufe.
94
Edino njihovo prometno sredstvo so sani, ki jih vlečejo psi po« sebno vztrajne in žilave pasme. Ti psi so za Eskiina neprecenljive vrednosti, kot pri nas konji, in dosežejo tudi isto ceno. Ze eskimski dečki vadijo kužke za njihov poznejši poklic. Mlademu ščenctu pri= vežejo okoli vratu kos Iesa in ga naganjajo z bičem, da vleče svoj tovor v pravilno smer. Kmalu se tega navadijo in ko postanejo sta= rejši, jih uprežejo k že izurjenim psom v sani. Te na mraz navajene živali prespijo vso zimo na prostem. V snegu si sami izkopljejo le= žišče   in   nagromadijo   okoli sebe sneg,   da jim je toplo in udobno.
Eskimi sami pa stanujejo v ze= meljskih duplinah, v umetno na* pravljenih ledenih kočah in v kožs natih šotorih.
Ves njihov narod je zamak» njen v kraljestvo bajnih, lepih pravljic in pripovedk o starki zU mi in o čarobnih duhovih. Tako so enostavni, da še verjamejo v dobre in zle duhove. Kako bi od« pirali oči, ako bi jim pripovedo* vali o naših krajih, ljudeh in na« vadah, ako bi jim povedali, da pri nas solnce dan za dnevorn vzhaja in zahaja, ne pa kot v njihovi de= Etkimo lovi ribe skozi luknjo v ledu.     želi. kjer ga ne vidijo skoraj pol
leta. To bi  poslušali,  če bi  zve= deli, da so na zemlji dežele, kjer nikoli ne zapade snefi.
Strašni so ti kraji, kadar brijejo preko njih snežni viharji in kadar so snežinke, ki jih veter neusmiljeno zaganja v obraz, ostre kot igle. Vseeno pa so lepi v svoji bajnobeli odeji. V zimi se borijo Eskimi z burjo in mrazom. z gladom in smrtjo, v večnem Iedu so rojeni in tam umirajo. Ako bi jih prisilili, dfl se uraaknejo v toplejše kraje. bi umirali od domotožja po svoji lepi ledeni domovini, kakor usahnejo gorske cvetice, če jih presadimo v naše vrtove. Tako močna je njihova ljubezen do rodne zemljice, čeprav je majhna, zapuščena in revna! Srečni so v svoji mrzli domovini in strah bi jih bilo našega, njim neznanega podnebja!