PREDSTAVITEV PROJEKTA >>FACT(
Tit Albreht
UVOD
Vsaka drŽava ělanica Evropske Unije (EU) siza ěas predsedovanja postavi
svoje strokovnopolitiěne cilje po posameznih podroějih oziroma resorjih.
Slovenija si je za ěas predsedovanja kot glavno zdravstveno temo izbrala
raka. To pomeni, da bodo kljuěne dejavnosti predsedovanja posveěene raku.
Kot je v zadnjih letih Že v navadi, predsedujoěa drŽava obiěajno zaprosi za
sofinanciranje dela stroşkov, ki nastanejo s projektnimi dejavnostmi. Sofi-
nanciranje poteka prek javnozdravstvenega programa EU (ň), za katerega
skrbi Direktorat za zdravje in varstvo potroşnikov (DG sANco). Koośdina-
cijo prijave in s tem projekta je prevzel lnştitut za varovanje zdravja Rs (lVZ).
Projekt je bil pozitivno ocenjen in izbran v sofinanciranje, pogodba pa je po-
stala dokoněno veljavna konec julija 2007.
STRUKTURA PROJEKTA
Nosilec koordinacije je lVZ, ki je k izvedbi pritegnil şe naslednje partnerje:
1. London School of Hygiene and Tropical Medicine (LSHTM) -
http ://wr,vw. lshtm.ac. uk
2. European Observatory on Health Systems (OBS) -
http ://www. eu ro.who. i nt/observatorv
3. onkoloşki inştitut (ol) - http://www.onko_i.si
Poleg naştetih je lVZ angaŻiral tudi samostojnega konzultanta prof. Joseja
Mario Martina Morena ter vsebinsko oddelek za epidemiologijo onkoloşkega
inştituta Marie Sklodowske curie iz Varşave, ki vodi evropski projekt Closing
the Gap (2)' Seveda je v delo na projektu celovito vkljuěeno Ministrstvo za
zdravje Rs (MZ)' predvsem njegov Direktorat za javno zdravje, ker je koněni
cilj projekta preéiti strokovna spoznanja, priporoěila in smernice v operativne
dokumente za politiěno raven. Projekt se je uradno zaęel 10. 4' 2007 s prä
pravo prvega dogodka projekta - projektne delavnice v Bruslju, dejansko
pa z zagonskim sreěanjem partnerjev v Ljubljani 24' 5' 2007 .
Projekt koordinira oŽja projektna skupina s sedeŽem na lVZ, s pomoějo
prof. Zakljeve, prof. Cuferjeve (obe Ol) in prof. Morena. MZ je imenovalo
tudi şirşo projektno skupino, ki jo sestavljajo şe predstavnice MZ, prim.
Seněarjeva in prof. Švab.
74
KLJUĘNI zDELKl tN cllJl PRoJEKTA
Projekt ima naslednje izdelke:
1. publikacijo o raku, ki bo predstavila problematiko z veě zornih kotov, od
determinant in epidemiologije do paliativne obravnave in rehabilitacéje,
2. pripravl1alno delavnico z viharjenjem moŽganov v Bruslju s predstavniki ne-
katerih najbolj pomembnih mednarodnih ustanov, ki se ukvarjajo z rakom,
3. pripravljalno delavnico za oblikovanje politiěnih stalişě za uskladitev
enotnega dokumenta, ki bo potrjen na konferenci,
4. konferenco o raku na ministrski ravni 14. in 15.2.2008 na Brdu, ki bo
predstavila skupna stalişěa in predlagala enoten dokument v potrditev
na neformalnem sestanku ministrov
Publikacijo o raku z naslovom Responding to the challenge of cancer in
Europe urednişko koordinira LSHTM, seznam avtorjev pa je v tabeli 1. Ured-
nişko skupino publikacije sestavljajo: prof. Michel Coleman (LSHTM)' prof.
Martin McKee (LSHTM), dr. Delia Alexe (LSHTM) in mag. Tit Albreht (lVZ).
Tabela 1. Seznam poglavij publikaciie o raku in njenih piscev
Št. Naslov poglavja Avtor(ji)
't.
2.
3.
4.
5.
6.Uvodno poglavje
Breme raka v Evropi
Etiologija raka in preventiva
Presejanje zaraka
onkoloşka zdravila
Organ izacija celovitega okvira za
obvladovanje raka
lzv ĄaĄe on koloşkega zdravljenja
PreŽivetje za rakom v Evropi
Kazalniki obvladovanja raka
Bolniki z rakom
Psihosocialna vpraŠanja
Umiranje za rakom
Zapiranje vrzeli: rak v srednji in
vzhodni Evropi
Slovenija: doseŽki, pomanjkljivosti
in priloŽnosti
Raziskovalno okolje za raka v
Evropi
ZakljuěkiM. Coleman, D. Alexe, M. McKee, T. Albrehl
F. Bray
J-M. Martin Moreno, G. Magnusson
M. Hakama
K. Sikora
B. Haward
J. Faivre
F. Berrino
A. Micheli, P. Baili
L. Faulds Wood, H. Sundseth
L. Travado, L. Grassi
l. Higginson, M. Costantini
W. Zatonski
M. Primic-Žakelj
R. Sullivan, T. Ęufer
M. Coleman, D. Alexe, T. Albreht, M. McKee7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14
15
16
75
Publikacija bo izşla v zaěetku leta 2008 v 2500 izvodih in bo predstavila
spoznanja pri vsaki od razliěnih razseŽnosti, znaěilnih za problem raka. Po-
nudila bo celovit vir za razlięne uporabnike, tudi za snovalce politik. Na vo-
|jo bo tudi kot e-knjiga in bo na ta naěin dostopna şiroki strokovni in laiěni
javnosti.
Pripravljalna delavnéca v Bruslju v aprilu 2007 je bila prvé korak v postopku
preverjanja izhodişě projekta s skupino pomembnih strokovnjakov na pod-
1oěju raka, ki so lahko kritiěno razpravljali in razmişljali o vsebinah projekta.
Šlo je za sooěenje prioritet projekta in nekaterih pomembnih toěk, ki ½ade_
vajo pripravo osnutka koněnega dokumenta konference, in stalişě tako stro-
kovne in raziskovalne javnosti kot predstavnikov zdravstvene politike v
evropskih drŻavah' Med udeleŽenci so bilé: prof. Peter Boyle, direktor IARC,
predstavn i ki m i n istrstev za zdravje Neměije i n Poöugalske'
V novembru bo organizirana druga pripravljalna delavnica, ki bo namenjena
posvetu s predstavniki vseh drŽav ělanic EU in zadnja priloŽnost pred kon-
ferenco za usklajevanje staéişě in sklepov, ki bodo predstavljeni v potrditev.
Delavnica bo organizirana v dveh zaporednih dneh in vse drŽave ělanice
bodo razdeljene v dve skupinň zaradi veěje moŽnosti razpravljanja in obliko_
vanja pripomb ter stalişě'
Konferenca o raku v zaěetku leta 2008 bo zbrala okrog 250 predstavnikov
iz vseh drŽav ělanic in kandidatk za ělanstvo v EU. Potekala bo v dveh de_
lovnih dneh, deloma plenarno (na zaěetku in na koncu), deloma pa v obéiki
diskusijskih skupin oziroma delavnic. Delavnice bodo namenjene ştirim te-
mam, in sicer:
'é. primarni preventivi - vpraşanjem Življenjskega sloga, ki vpliva na nasta-
nek oziroma na prepreěevanje raka,
2. sekundarni preventivi - predvsem organiziranim presejalnim programom,
3. raziskavam na podroěju raka - celovito podroěje, kizajema raziskovanje
vseh razseŽnosti te skupine bolezni,
4' integrirana obravnava raka _ postaja vedno bolj pomembna, zato jo Že-
lim izpostaviti ter prikazati izzive ter Že obstojeěe primere dobre prakse.
Na konferenci bo pripravljen zakljuěni dokument (listina, iĄava), katerega
povzetek bo pozneje predstavljen v potrditev neformalnemu svetu ministrov
zazdravje EU, ki bo konec aprila 2008.
RAZPRAVLJANJE
Problematika raka se zaostruje v najbolj razvitih drŽavah zaradi vrste vzro-
kov. Med najbolj pomembnimiso:
76
1. staranje prebivalstva,
2. spremembe Življenjskega sloga, ki v marsiěem pospeşujejo nastanek raka,
3. napredek medicinske znanosti z vedno novimi moŽnostmi zgodnjega
odkrivanja, diagnostike in zdravljenja raka,
4. veěje preŽivetje s problemi rehabilitacije in celovitega ponovnega vklju-
ěevanja bolnikov v normalno Življenje.
Vsi ti procesi imajo dve pomembni kljuěni posledici- prvo, ki poveěuje potre-
be po zgodnjem odkrivanju raka in uěinkovitem zdravljenju zaradi veěanja
incidence, in drugo, ki izhaja iz vedno hitrejşega naraşěanja stroşkov za
celovito obravnavo bolnikov z rakom.
Ker rak ni enoznaěen in ker ga ni moě obvladovati samo z eno ravnjo ukrepov,
smo si na projektu zastavili ştiri sklope prioritet:
1. primarna preventiva - obvladovanje determinantzdravia in nastanka raka,
2. sekundarna preventiva s poudarkom na presejanju in celovitem zgod-
njem odkrivanju raka,
3. raziskovanje na podroěju raka,
4. celovita obravnava bolnikov oziroma prebivalcev nasploh.
Javnozdravstveni vidiki raka so tisti, kijih je dolgoroěno nujno najbolj odloěno
obvladovati, saj je z nezdravim Življenjském slogom povezan velik del inci-
dence. Seveda pa gre za proces, katerega rezultati bodo vidni ěez leta
oziroma nekateri ěez desetletja. Vsekakor je to tisti del, s katerim ukrepamo
v prid prihodnjih rodov in na dolgi rok. Że presejanje pa seveda pomeni, da
se moramo posvetiti tudi zdravljenju in raziskovanju raka. Samo na tak na-
ěin lahko naěrtujemo uspeşno diagnostiko in zdravljenje ter zmanjşanje
bremena raka, predvsem na raűun (prezgodnje) umrljivosti. Raziskovanje
na podroěju raka je eno najbolj dinamiěnih podroěij medicinske znanosti in
je v zadnjih letih prineslo ştevilne obetavne premike, ki ponujajo ukrepe, ki
bistveno izboljşajo preŽivetje in kakovost Življenja ştevilnim bolnikom. Se-
veda pa se moramo zavedati, da vsega raka ne moremo prepreěiti in da
tudi sodobna znanstvena spoznanja ter napredek znanosti ne moreta reşiti
vseh bolnikov, zato je treba tem ponuditi ustrezno oskrbo za dostojno umi-
ranje in zmanjşanje teŽav zadnje faze bolezni. Po drugi strani pa se mo-
ramo zavedati, da bo uspeh obravnave bolnikov z rakom privedel tudi do
potrebe po uěinkoviti rehabilitaciji, in to ne le tistih bolnikov, ki so şe v aktiv-
nem obdobju svojega Življenja, temveě tudi starostnikov.
IzHoDlŠcA IN cILJl PRoJEKTA
Problematika posamezne bolezni je v zadnjih letih v EU stopila nekoliko v
ozadje, sajje bil poudarek na celovitem obvladovanju Življenjskega sloga in
77
s tem na veěnivojskem ukrepanju, ki bi soěasno vodilo k izboljşanju kazal-
nikov pri raznih problemih. Ta pristop je dobil şe dodatno potrditev med
lanskoletnim predsedovanjem Finskem, ki je predstavila zasnovo zdravja v
vseh politikah (3). zakĄ potem pristop z obvladovanjem enega problema?
Vzrokov za to je veě:
1. velike razlike v zbolevnosti, kakovosti obravnave in preŽivetju med drŽa-
vami ělanicami - tako med >starimi< kot tudi (in predvsem) med >starimi<
in >>novimi< ělanicami,
2. gre za problem, pri katerem je veliko javnozdravstvenih ukrepov, ki lahko
vplivajo na njegovo obvladovanje, s ěimer je znotraj mandata Evropske
komisije,
3. rak je skupina bolezni, med katerimi so nekatere zelo redke in zahtevajo
usklajen in centraliziran pristop, s ěimer bi pomagali predvsem manjşim
in manj razvitim ělanicam,
4. veliko odpöih vpraşanj pri obvladovanju stroşkov zaradi uvajanja novih
tehnologij, predvsem zdravil ter diagnostiěne in terapevtske opreme,
5. veliko problemov pri uvajanju sicer Že spĚetih smernic in ciljev, pri ka_
terih so oěitne teŽave pri prevzemanju v zdravstvenopolitiěne odloěitve v
ştevilnih drŽavah.
PĚekt FACT Želi ponuditi nekaj odgovorov ali celo reşitev za ta odprta vpra-
şanja in probleme, ki bi jih zaokroŽili v koněne izdelke _ deklaracijo konfe-
rence, sklepe za neformalni svet ministrov, morebitno evropsko listino o raku.
Kateri so odpöi problemi pri opredeljevanju ciljev?
1. doseg Evropske komisije je omejen, saj njene prisĚnosti ne segajo v kon-
kretno ureditev zdravstvenih sistemov V posameznih drŽavah ělanicah,
2. mobilnost bolnikov je danes Že dejansko sprejeta vrednota, ki sproŽa
ştevilne izzive, ki segajo od pritiska na zmogljivosti v nekaterih drŽavah
do etiěnih vpraşanj (npr. selekcija bolnikov na podlagi zmoŽnosti za pla-
ěilo razlék v stroşkih),
3. teŽavnost uvajanja novih tehnologij zaradi omejenih (javnih) virov za
zdravljenje bolnikov ob hkratnih pritiskih tako bolnikov kot industrije,
4. spĚemljivost pristopa z obvladovanjem ene same bolezni oziroma sku-
pine bolezni, ki mu nasprotujejo nekatere, predvsem skandinavske dr-
Žave ělanice.
SKLEPNE MISLI
PĚekt FACT Želi ponuditi sklop vsebin, ki zajemajo celoto in razliěne
razseŽnosti raka, ki so odprta vpraşanja v zvezi s prednostnimi nalogami
zdravstvene politike. Ker gre za zdravstveni problem, ki je Že obseŽno ob-
78
ravnavan, ne gre za odkrivanje novih spoznanj ali za ponujanje reşitev, ki bi
predstavljale novosti. Menimo pa, da lahko s pripravljenimi gradivi, ki smo
jih orisali, lahko ponudimo moŽnost za podlago za skupen evropski pristop.
Prizadevali si bomo, da bi vodstvo EU sprejelo zavezujoě in vseobsegajoě
dokument, ké bi v zadostni meri poenotil prizadevanja za obvladovanje pśo-
blematike raka v Evropi.
LITERATURA
1 . Evropski javnozdravstveni program 2003-2008. Sklep Evropskega parlamenta şt'17B6l200ZES z
dne 23.9.2002.
2. Projekt >Closing the Gap< - sofinanciran s strani Evéopske komisije na podlagi pogodbe
şt. 20021 31 z dne 1. 12' 2004.
3. stĺhl T, Wismar M, ollila E, Lahtinen E, Leppo K, editors. Health in all policies - prospects
and potentials. Ministry of Social Affairs and Health: Helsinki (Finland), 2006.
79