rt®?
Zadnje dni majnika obhajamo šesto obletnico, odkar so britanske vojaške oblasti vrnile jugoslovanskim komunistom dvanajst tieoö sloven= skih beguncev.
Za usodo teh beguncev odgovorni britanski višji častnik je tedaj zagotovil, da prepeljujejo begunce v Italijo, kjer se bodo združili z ostalimi slovenskimi protikomunisti.
^ej svečani besedi so begunski Slovenci na Koroškem verjeli. Verj-e li tudi še po prihodu ubežnikov iz transportov, ki so trdili, da zave = zniki vračajo protikomuniste - komunistom.
Komunisti so vse vrnjene moške brez vsakega sodnega postopka, celo trez ugotovitve njihovih osebnih podatkov, pobili.
Tiste dni pred šestimi leti se nam je spet maščevalo naše preveli= ko in naivno zaupanje.
Majhen narod smo, živeč na zelo vetrovnem in izpostavljenem prosto ru, na katerega dan na dan pljuskajo valovi evropskih viharjev. Sami ne Moremo voditi niti ne krojiti velike politike. Modro moramo zato prece= hiti vse možnosti ijn okoliščine, večkrat moramo celo zatajiti svoja ču= stva na račun stvarnosti, v bistvenih zadevah moramo pokazati toliko so Udarnosti in edinosti kot najbrž noben drug narod Evrope. Trezno mora= ^0 ocenjevati svoje sosede, preračunano si moramo iskati -zaveznikov in svojo politiko moramo pametno in odgovorno vključiti v njihovo politiko " kajti samo tako bomo preživeli kritiöne trenutke, da bi morali žrtvo=; vati odvišne žrtve kot posledico slepega in naivnega zaupanja.
Tako posamezniki kot celi narodi se morejo ob trpljenju in udarcih hČiti. Gorje, če si iz trpljenja in žrtev ne pridobe nobenih izkušenj , haukov. Še težji časi jih bodo doleteli in vedno več in več novih žrtev ^odo od njih zahtevali..
Smo si svobodni Slovenci svesti tega?
16. aprila so begunski predstavniki iz dežel vzhodne Evrope osnovali organizacijo za borbo proti- komunizmu in za pripravo temelja za federativno ureditev srednje in vzhod he Evrope. Načelnik nove organizacije Je Madžar Nagy. Med ostalimi Člani ao tudi MikclaJ °zyk, dr.Maček in dr.Krek.
= + =
---0000000000—
PO FILAJDEIiPIJSKI DEKLARACIJI (Naš dopisnik poroča : - )
PRVA ŠTEVILKA 11 DOMOVINE" (fordöiXo naäega dopisnika, iz USA)
*
Slovenska demrfcratska stranka je izdala prvo številko svojega glasila "DOMOVINA",v kateri objavlja Izjavo svojega glavnega od= bora ter pregled, kako je prišlo do osnova= nja S.D. S. v emigraciji. Poleg tega vsebuje številka &e nekaj blankov, ki se bavijo z na predno miselnostjo med Slovenci, s slovensko politično emigracijo ter položajem dana.
Izjava se zavzema za načela svobodne poli tić'ne demokracije; veže obstoj in napredek našega naroda na obstoj federativne in demo kratičfno urejene Jugoslavije; proglaša boj proti vsakemu prikritemu ali javnemu priprav Ijanju ali poskusu, da se v osvobojeni domo vini kakor koli omeje demokratične svobošČi ne# odklanja sedanji komunistični režim v domovini in izjavlja, da no prizna nobenih obveznosti gospodarskega značaja, ki jih' je sedanji režim privzel ali sklenil; izjavlja, da v nobenem primeru in pod nobenimi okoli= ščinami ne prizna in ne bo priznala katere koli okrnitve slovenskega teritorija, ki je strnjeno ali po večini naseljeno s sloven= skim življem ne ozirajoč se na tujerodne o= toke ali mostišča na tem ozemlju; ugotavlja, da je dolžnost Narodnega odbora za Sloveni= jo, da v duhu obvez Narodne izjave z dne 29. oktobra 1944 poživi akcijo, ki predvideva Zedinjeno Slovenijo kot sestavni del demo= kratidne in federativne Jugoslavije ter va= bi vse Slovence demokratsko—liberalnega sve tovnega nazora, da se pridružijo Slovenski demokratski stranki.
V uvodniku predsednika ing.Bevca je reče no, da bo stranka sodelovala z vsemi stran= kami in skupinami, katerih smoter je osvobo ditev domovine in njena demokratična uredi= tev.
S. D. S. se je rodila z Riccionskim spora= zumom 26.marca 1946 v Italiji, katerega so podpisali predstavniki Jugoslovanske nacio= nalne stranke (JNS), Samostojne demokratske stranke in Nove Jugoslavije.
Dr.Bogdan Drnovšek pravi v svojem članku "Slovenska politična emigracija", da bodo 'hapredni Slovenci preko svojih predstavnikov v SNO stavili predloge, ki naj pripomorejo k poživitvi dela". Sedanji predstavniki SDS v Narodnem Odboru so vsi člani bivše JugoaL. n" ■’ionalne stranice,
Or,Bojan Ribnikar ugotavlja, da so, od= kr' živeči Slovenci pomnijo, vodile njihovo us'-Jo - dobro ali slabo - slovenske politiČ no stranke. "Domovina tudi pričakuje od emi gracije, da bo naredila sporazum za rešitev večine spornih vprašanj notranje politike, hoče vedeti, kako si demokrati zamišljajo bodočo ureditev Jugoslavije in si gotovo ne želi, da bi ji demokratične stranke prinesle sicer svobodo, katero pa bi trošile spet v starih.in nekoristnih sporih, namesto da bi ustvarile politično, gospodarsko in social= no zares sodobno državo."
K vprašanju vzdrževanja političnega delo
vanja slovenskega predstavništva v emigraci ji, daje I.V. predlog, da si vzamemo za pri mer norveško begunsko vlado med zadnjo voj= no, ki je razpisala med svojimi državljani, živečimi v begunstvu, poseben davek. Pripo= minja pa, da je s tem zvezanih precej pro= blemov, ki jih mora naša slovenska politiČe na emigracija predhodno rešiti.
V "kroniki" je objavljen Članek "Ob deset letnici 27.marca 1941", ki ne pozdravlja iz vsega srca dogodke 27.marca, ugotavlja pa, da bi zadela Jugoslavijo enaka usoda, tudi o'e bi ostalo pri paktu 25.marca. Z ozirom na končni izid je bilo zato častneje in sreč nejše za našo bodočnost izpeljati 27.marec. Mimogrede se obregne ob Članek Prana Erjav= ca, ki ga je nudi ponatisnil' "KLic Trigla va" in zaključuje, da ni koristno, ako raz= galjamo pred svetom "domnevnih ali resnic = nih nečistih nagibov posameznikov, ki so pri pravili 27.marec," marveč naj se iz njega učimo,- Učiti se pa ne moremo, ako ga ne po znamo.(Op,dopisnika)
Odbor SDS je pozdravil "Poruko" Jugoslov. narodnega odbora iz aprila 1950, o kateri je Klic Triglava že obširneje poročal.
Naslov uredništva je "Domovina"(Sherman)
- 116 Alraond Avenue, Napa. California, USA. Prva številka je mišljena kot nekakšna poli tiČna okrožnica in ni v prosti prodaji*
"STVARNOST" V SLOVENIJI
Trst, lO.maja.-Poročilo našega dopisnika. Pred kratkim je izšla dvojna Številka (2-3) neodvisne revije "Stvarnosti". Vsebuje raz= pravo dr.A.Dabinovića o Trstu in njegovem zaledju, II.del Ife.jdnikovega pregleda povoj nega slovenskega slovstva, dr.Ježovo razpra vo o ljubljanskem jezuitskem kolegiju in prevod Artur Köstlerjevega članka "Popolno nasilje ali relativna svoboda?"- Vinko Beli čiČ je napisal zvočno lirsko fantazijo "Pri svetem Jerneju", Vilko Hajdnik pa nadaljeva nje romana "Smrt v pomladi".- Med zapiski nas bo zanimalo, da je ljubljanska opera u= prizorila Jurčičevega "Desetega brata", za katerega je napisal libreto in uglazbil di= rigent Mirko Polič; da je šentjakobsko gledališče v Ljubljani uprizorilo dramo Ive .a Mraka "Rdeči Logan" iz življenja Indijancev in da je slovensko filmsko podjetje "Tri = glav" odložilo snemanje "Visoške kronike"za radi tehničnih zaprek. Izdelalo pa bo film po Vandotovi pripovedki "Kekec".
Prva številka "Stvarnosti", o kateri ju prinesel Klic Triglava obširno poročilo, je v Sloveniji vzbudila precej zanimanja,zlasti med intelektualnimi krogi. Zanjo se zanima= jo uredništva Slovenskega poročevalca in kul turnih revij, ki izhajajo v Ljubljani.
Imel sem priliko zvedeti od dobro pouČe= ne osebe, da Edvard Kocbek, o katerem je pr va številka Stvarnosti obsežno pisala in po

stavila dokaj trdo sodbo, ni povsem deainte- odgovarjajoče dokase) 5) dft V
resiran. nad tem, kaj zunaj svobodni Slovenci navede jo, kako pomoč te Pfe^MPjo od tega oja
o njem piSejo.	kakega drugega druMtva ali ustanovo*
Podporo 160 funtov bo prejti kandidatski "KR0GQVA11 REVUA	je že vpisan na neki universi na podredju %
Britanije, bodisi kot intorni ali extern! ab Cleveland, J.roaja.- dopisnik poroča,- äatelj. Prednost imajo and* ki so le poletje Studijski klub	"Krog”, ki je nastal lan=	li	kak izpit,
adto poletje in je	v jeseni naslovil na svo«=	Vsaj ena podpora	v	Vitini £	40 bo podejjo
bedne Slovence svojo ustanovno poslanico, se na kandidatom, ki se tele na jesen vpisati je nekaj mesecev bavil z mislijo, da bi izda na večerne tečaje kake univerze ali strokov jal svojo kulturno revijo. Zaradi tega Je tu ne Sole ali na pol-dnevne tečaje* di v več begunskih Časopisih priobčil obve= Poleg sploSnih pogojev* navedenih v saftet stile o svoji nameri.	ku,. Je potrebno, đtfnć&ndidati zaposleni ta*
Vafi list je poleg tega tudi priobčil ne= ko, da bodo lahko obiskovali Bolo V svoje» kaj pisem kot odgovor na anketo glede revije, prostem Sasu in da točaj ne traja preko do* ki Jo je razpisal "Krog",	be potih let.
Zdaj je "Krog"	spoznal, da ni pogojev,da	Predvidena	Je	tudi	vsaj ena	podpora £ 20
bi mogel izdajati	svojo revijo. Vtis imam,da	za	kandidate,	ki	se	vpišejo na	tečaje z na*
Je na to odločitev vplivalo tudi dejstvo, da mero položiti britansko maturo ali Certifi* sta med tem izfli dve novi reviji, in šloer c&te of Proficiency in English,
'Stvarnost" v Trstu in "Vrednoto" v Argenti* Pravila društva z pogoji za sprejem v Stan ni. Ob Že drugo leto izhajajoči kulturni re= atvo, kakor tudi vsa nadaljna pojasnila lah viji "Slovenska beseda", ki tudi izhaja v Ar ko dobite, ako piBete na naslov tajnika: g, gentini, bi zato težko bilo "najti potreben p.M.Hristič, Dobrodelno druMtvo svobodnih prostor" Če za Četrto slovensko kulturno re= državljanov Jugoslavije, Stone House - Bi * vijo, Kcogovo, v Številčno ne preveliki slo= shopsgate, London. E.C.2. venski emigraciji. Poleg tega se zdi, da Je ProSnje za podporo Je treba dostaviti tej Krog stal tudi pred zagato, ali naj bi name= ništvu najkasneje do 30,junija 1951# flil svojo revijo intelektualcem ali pa neSo=
lenim beguncem.	OBVESTILO SLOVENSKE PRAVDE
Kot povzemam iz vsebine -dosedanjih treh	1 ■1 ' '	■ “ 'ni rrr
fevij ata "Stvarnost" in "Vrednote" namenje . Kot smo pred časom poročali, je Sloven»
Ji predvsem intelektualcem, dočira skuha" Sl o= aka prav^a v različnih državah priredila Čim venska beseda" zadovoljiti zlasti preproste ske konfarenoe, na katerih je članstvo raz* ovonske emigrante.	(	pravljalo o perečih zadevah tako slovenske
emigracije kakor tudi same njihove organiza POROČILO SOCIALNEGA oU^iDu	oije»
r,	. rn 1 *	u ..	je Predsedstvo Slovenske Pravde otja
Poročilo Socialnega Sklada 29.oktobra za vilo v svojem mesečnem vestniku "zaključke, pril izkazuje izdatek £12.1.2. za 6 (Šest) ki izražajo mnenje velike večine članov".Iz PJketov (hrana in obleka), ki so bili posla* teh zaključkov povzemamo glavne misli» Potrebnim beguncem v Evropo.	l)Slovenska emigracija ni razvila polne
Pozivamo vse Slovence, da podpro akoijo delavnosti, ločena akoije, ki so bile pod* «klada, ki nudi pomoč noglede na politično vzete, pa nimajo tistega uspeha kot oloŽno Pripadnost in se trudi olajšati težave nafita delovanje. Slovenska Pravda se Je doslej tru rojakom, ki se nahajajo v Evropi po bolnicah, dila, da bi prišlo do združenega nastopa vseh cabori&čih in študentovskih domovih. Prispev svobodnih Slovencev.
ko v obleki ali denarju sprejema uprava Kld* 2) Slovenska Pravda naj v bodoče posveti ja Triglava in upravnica Sklada gdČ.Vida Za* več skrbi "zunanjemu" delovanju in naj žara
di večjega uspeha sklene sporazum s tistimi
čavnik, 29, Tunis Road, London ,¥.12. NATEČAJ ZA PODPORO ŠTUDENTOM
slovenskimi skupinami, ki so voljne z njo so delovati.
3)	Tudi v bodoče naj Slovenska Pravda delu je za ureditev slovenskega narodnega zaetop stva v tujini.
4)	Potrebno je tudi tesnejše sodelovanje Južnoslovanskih demokratičnih sil.
5)	Slovenaka Pravda naj ne spreminja dose dan je organizacijske oblike, ki je za tepci like, v katerih je Slovenska Pravda nastala
Dobrodelno društvo Svobodnih državljanov ^Ugoalavije je razpisalo svoj drugi natečaj naše begunce v Veliki Britaniji, ki Žele 8&öeti odnosno nadaljevati Študije. Skupna ^teota razpisanih podpor bo v višini £ 220.
Pogoji za dodelitev podpore so sledeči:
J-) da so bivši Jugoslovanski državljani in
imajo pravico do bivanja v Vel.Britaniji; in Živi, najbolj primerna.
2) da so člani društva odnosno, da so se vJSa-----------------------------------------—
bili pred predložitvijo prošhje za dodelitev KLIO TRIGLAVA izhaja vsak prvi in tretji po Podpore; 3) da niso starejši od 30 let odn, nedeljek v meseou. Letna naročnina znaša 24^ ^9 Jet» ako so Že začeli študirati na univer za tujino velja odgovarjajoča vsota s poseb 4) da imajo vse potrebne dokumente odn. nim doplačilom za letalsko doatavo.
Aijketa Klica Tripilave (lil/
VLOGA POLITIČNIH STRANK
Nadaljujemo z odgovori na vprašanja, ki jih je zastavilo uredništvo Klica Triglava beguncem, ki so nedavne zapustili domovino in ljudem, ki se äe vedno nahajajo doma. Med temi poslednjimi so tudi trije elani komunistične partije. Imen iz razumljivih razlogov ne moremo objaviti. Odgovore, smo iskali med ljudmi različnih položajev in poklicev ter iz različnih predelov Slovenije in Jugoslavije. Odgovorom ne dodajamo nikakega lastnega komentarja, da bi omogočili čim objektivnejčo sliko. Kjer,so si odgovori zelo podobni, jih združimo v en sam odgovor, predstavljajoč, večinsko mnenje. Ostale odgovore podajamo v originalu.	• < .
VPRAŠANJE: Kakšno je razpoloženje prebivalstva, zlasti inteligentovj v pogledu necb hodnosti (veČih) političnih strank v moderni demokraciji? Kako ljudje gledajo na ev. po= vratek starih predvojnih političnih stranic s svojimi prvaki iz emigracije? Ali se še ve= dno opaža nagnjenost^, da bedimo Slovenci v pogledu politične orientacije in organizacije razdeljeni na svetovno-nazorsko delitev?. Ali se morda že čuti korak dalje, da svetovni nazor nima nič skupnega s politično orientacijo; da mora -politična borba med strankami zapustiti svetovnp-nasorsko torišče ter preiti na gospodarsko-socialno-politično polje?
ODGOVOR: Prepričanje, da je potrebnih več strank v državi, delijo tako inteligenti kot preprosti ljudje. Na ta način je. edino možno preprečiti diktaturo in izvesti svobod ne volitve.	.	.
"V splošnem Ijudjp odklanjajo vrnitev starih političnih prvakov v Jugoslavijo.Iiju= dje bi hoteli nove mlade moči. Popolnoma pa odklanjajo ekstremiste."
"Narod v Jugoslaviji si predvsem Želi odpravo komunizma. To je glavni cilj, pri Če . mer pa se ne ozira na bivše stranke. Prvaki raznih strank v emigraciji so po mojem izgu bili na ugledu med Jugoslovani v domovini."
"Glede povratka predvojnih politikov, pa sem mišljenja, da bi deines narod pozdravil kogarkoli, ki ne bi bil komunist. Ikr se tiče svetovnega nazora, pa sem mišljenja,da ni= ma popolnoma nobene zveze s politično ;rientacijo. Ako gre politična borba skupno z bor bo za svetovni nazor, je nujno, da preide v fanatizem, ki nima nobene meje. Pač pa ima sedanja borba med demokratičnim.in komunističnim svetom morda tudi značaj borbe med ma= terialistiČnim in idealističnim svetovnim'nazorom. Tega pa so vzrok vsekakor komunisti, ki hočejo svoj materialistični nazor vcepiti tudi drugim, öim pa imamo fanatike m eni strani, je dobro, da jih imamo tudi na drugi, sicer je borba neenaka."
"Emigracijski "politiki" so doma približno na istem položaju glede tega, kaj misli jo ljudje o njih. kot komunistični "voditelji". Pozdravljam zadnji stavek v tej točki , ker'se mi zdi edino pravilen in iz katerega je treba z veliko žlico zajemati vso politič no modrost."
"Ljudje dobro gledajo na ev. povratek starih političnih strank in njihovih vodite= Ijev iz emigracije in edino na ta način smatrajo, da se politična situacija v Jugoslavi ji umiri in uredi ter da se končno vrnomo med svobodne narode. Se vedno se opaža nagnje nost,.da bodimo Slovenci v pogledu politične orientacije in organizacije razdeljeni na svetovno-nazorsko delitev."	-	,	'
"V Sloveniji in Hrvatski si velika večina prebivalstva Želi povratka starih strank. Mnenja sem, da si pa večji del inteligence kakor tudi delavstva in nameščenstva želi u= rejeno državo s primerno socialno zakonodajo, Narod je politično zrelejši z ozirom na težke izkušnje pod komunizmom."	•
Neki komunist odgovarja takole:
"Ljudje, zlasti inteligenti, gledajo na bivše politične prvake kot na ljudi, ki so krivi (vsaj deloma) za sedanji težak položaj Jugoslavije in za neuspeh v vojni. Napake nekdanjih voditeljev so bile v glavnem take kot jih jaz (osebno mnenje, ki pa ni samo mo je) predvidevam v Italiji in Franciji, ali morda tudi v drugih državah, kjer ljudje čaka j_o, da se bodo drugi narodi, predvsem Američani, borili za njihovo svobodo. Vprašanje Ko rejo ponovno potrjuje to dejstvo," - "Mladina je posebno poglavje v tem smislu, ker bo mladina tudi kasneje nosila c seboj nekaj dediščin sedanjosti, kar je nujna posledica se danjih naporov titovske vlade in bo potrebno s tem računati, Ti mladinci bodo antikleri kalciV- "Glede bivših prvakov, ki bi re vrnili v Jugoslavijo, pa volja mnenje, da ne bo do sposobni uvesti kaj-posebno novega in koristnega. Ljudje jih smatrajo za gospode, ki so rešili svojo kožo-in so sc vrnili, ko so jim drugi deželo osvobodili. Potreben je to rej domač osvobodilni pokrot."-"Glede vprašanja "zrelosti" pa menim, da noben Jugoslovan ne misli, da bi lahko živel v-Jugoslaviji kakor na nekem Marsu, kjer ne bo čutiti vpliva demokratične zrelosti ali nezrelosti,- marveč je vsem jasno, da je treba sprejeti nekaj, kar se je izkazalo za dobro in odvreči, kar je 'slabega. Saj so vendar tudi Jugoslovani del človeške družbe, ki živi na zemlji z vsemi drugimi narodi."
VPRAŠANJI!: Kollkäno verjetnost predvidevate, da bi stare pollti&ne strank» (SLS,
JNS - zdaj Slovenska demokratska stranka, socialisti) zadovoljile nove narodne potrebe po osvobojenju in da bi nable odmeva v narodu?
ODGOVOR: Večina se. strinja v tem, da bi stare stranke naletele na dober odmev le s novimi programi. Komentarji pa so različni.
"Sedanje politične stranke v emigraciji.... bi vse imele precej plodna tla za udej stVovanJe' po osvobojenju, ker Je danaänje politično prepričanje Slovencev v bistvu isto kot pred Vojno, samo s to raziiko, da bi imenovane stranke morale vključiti v svoj pros gram in seveda tudi izvesti v celoti gotove socialne reforme, katere pa ne bi smele bi» ti ekstremistične."
"Stare politične stranke... bi zadovoljile, Če voditelji niso na kakršen koli način kompromitirani, narodne potrebe po osvobojenju in bi načle v narodu dobrega odmeva,vsaj pri kmečkem slovenskem narodu, ki čuti, da sodelovanje gornjih strank v bodoči vladi,mu zagotovi imetje, pravico do Čivljenja in svobodo."
"Ljudje, ki so s kritičnim očesom gledali dogajanja in razvoj današnje Jugoslavije^ morajo priznati, da Je vkljub vsemu terorju in bedi, v katero Je Jugoslavija padla žara di komunističnega gospodarstva, komunistična revolucija prinesla tudi nekaj napredka.Za to povratek starih predvojnih stranic z njenimi voditelji; ako ti ne bi upoštevali napred ka in sprememb, ne bo zadovoljil. Stare stranke s svojimi starimi programi ne bi mogle zadovoljiti potreb naroda. Tudi prenos strankarske borbe s svetovno-nazorskega na gospo darsko-politično polje, bi privedlo do reorganizacijo predvojnih političnih strank,
. "Kakor se zdi, bi v slučaju osvobojenja izpod komunističnega terorja, gotovo nasto» pile spet prejČnje politične stranke, vendar med njimi sigurno ne bi bilo tistega naspro tja in sovraštva kot pred vojno."
"Stare politične stranke bi utegnile potem, ko bi bili pozabljeni prvi .dnevi svobo= de, postati zopet nevarne,"ICLerilcalci"zaradi svojega istovetenja's Cerkvijo; kar bi kot reakcijo povzročilo, da bi zopet začeli razsajati neki "liberalci". Pametnega Človeka nujno vodi načelo, da taki spori ne bodo nikomur prinesli nič dobrega. Žal pa niso vsi ljudje pametni (kaj bi bilo, če bi bili). Treba bo torej; 4e v prvem trenutku in z dobro Propagando vsaj deloma vcepiti, da je bila vsa dvajsetletna slovenska tragika v tem, !da so se šli klerikalce in liberalce in da niso njih politični možgani segali tako daleč, da bi se Šli eVentuelno Slovence,"
"Ljudstvo si zeli predvsem demokratično ureditev in znano slovensko "strankarstvo" je stopilo v zadnjih letih precej v ozadje."	.	'
"Na žalost pa so tudi precej zmešani pojmi o tem, ker današnja politična propaganda ' ne dopušča, da bi se o tem debatiralo."	. ' V.
Srbsko mnenje: S formiranjem večih političnih stranic nastaja demokratska obramba Pred eno-partijskim sistemom in diktaturo. Stari politični prvaki so so precej diskr,ed$ tirali bodisi Že v predvojni Jugoslaviji, bodisi s sodelovanjem S' Titom ali s kom drun gim ali pa s pasivnim zadržanjem in praznim politiziranjem v tujini. Narod ne bo zaupa® svoje usode nikomur, ki želi razbiti skupnost Jugoslovanskih narodov.
Hrvatako mnenje: V slučaju ev. preokreta računa večina Hrvatov s povratkom prvakom HSS iz emigracije, ki bi mogli edini zadovoljiti potrebe naroda.
VPRAŠANJA V NASLEDNJI ŠTEVILKI: Kako cenite slovensko razpoloženje v pogledu mcMf hiČne ali republikanske oblike skupne jugoslovanske države (ne glede na osebe.’)?Rol|fc sne simpatijo uživa kralj Peter med Slovenci, kaj ga dela popularnega oz. nepriljubljen nega? - Bi mogli o obojem povedati tudi kaj glede Hrvatov, Srbov in Makedoncev?
3 S -f S X
NOVA TITOVA VLADA
i.
Nova zvezna vlada FLRJugoslavije je se= stavljena takole: predsednik in minister za narodno obrambo Josip Broz-Tito; podpred= Bednik, minister za zunanje zadeve in pred= sodnik Sveta za zakonodajo in zgraditev3Jud ske oblasti Edvard Kardelj; podpredsednik, oinlster za notranje zadeve Aleksander Ran= kovič: podpredsednik dr.Blagoje NoŠkovič; ministri: Milovan Djilas,, Sava Kosanovic, Stanoje Simič in Vlado ŽeČovič; minister za tinanca Dob r iv oje Radosavl ,-jev ;u3r; minister za pravosodje Prane Frol; minister in pred= sodnik Sveta za znanost in kulturo Rodoljub
Colakovio: minister in predsednik Sveta za ljudsko zdravje in socialno politiko dr,Pa vle Gregorič; minister in predsednik Gospo darskega sveta Boris Kidrič; minister za zu nanjo trgovine Melentije Popovič;minister in predsednik Sveta za energetiko in ekstra tivno industrijo Svetozar Vukmanovič; mini?: ster in predsednik Sveta za strojegradnjo Prane Leskošek; minister in predsednik Sve ta predelovalno industrijo Rato Dugonjič ; ministei” In predsednik Sveta za stavhinstvo Ljupču Arsov, minister in predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Mijalko Todoro Vič} minister in predsednik Sveta za blago/ ni promet Osman, Karabegovič; minister in
predsednik Sveta za promet in zveze Todor Vu,iat«inovic; minister za pomorstvo Maks Ba£e
"PLAĆAJH PUÖ*1 London, 9.maja 1951.dopisnik poroäa.
ter minister in generalni sekretar vlade PL G.Mirko Kosić, b.guverner Harodne banke v
RJ Ljubodrag Djuriö.
Ukinjeni so sledeči organi zvezne vlade: Zvezna planska komisija, ministrstvo za de= lo, ministrstvo za novoosvobojene kraje, mi
Beogradu pod vlado generala Nediča, je v e» migraciji izdal £e nekaj publikacij, ki cbra vnavajo dogodke zadnjega desetletja.V teh je tudi navedel izjavo g.Setona Wat s ona, znanega.
nistrstvo za železnico in ministrstvo za pro angleäkega prijatelja Jugoslavije, beä da so met, ministrstvo za pošte,'generalna direkci Angleži plačali 27.marec.
ja strojegradnje, generalna direkcija Črne metalurgije, generalna direkcija metalurgi= je, generalna direkcija za proizvodnjo in predelavo nafte. Komite za varstvo ljudske= ga zdravja. Komite za socialno skrbstvo. Ko mite za kinematografijo. Komite za lokalno gospodarstvo in komunalne zadevej Komite za turizem in gostinstvo in Komite za vodno go spodarstvo. Posli ukinjenih organov se pre= nesejo na organe vlade oziroma' na organe,ki so v sestavu svetov.
Ta podatek navaja tudi g*Erjavec v Članku "Ob desetletnici", ki ga je priobčil v Klicu Triglava dne 1.aprila. Ni mi znano in iz član ka ni razvidno, od kod je Črpal g.Erjavec o= menjeno vest.
Dne 8.aprila se je vršila v Londonu pro= slava ob 10-letnici marčevskih dogodkov 19W. Priredil jo je Jugosl,nar.odbor. Na tej pro slavi je član odbora g.Radoje Kheževič pre= čital pismo g.Y/atsona, v katerem se ta zgra ža nad navedbo g. Kosiča, čeM, da je on, g.
Watson, izjavil, da so Angleži plačali pre= Naročila in dopise za KT sprejem uprava KT, vrat 27.marca. Nasprotno, on da tega nikdar
53, Bucks Hill, Chapelend. Nr.Nuneaton, War wickshire, England. -PORAVNAJTE NAROČNINO.'
POLITIKA
ni izjavil, niti ni mogel pomisliti na kaj takega.
KROGLO
Perzijska nafta
Ali se res kažejo v petrolejski zadevi zadnji trzaji angleškega imperialističnega leva, ki še skuša piti kri tujim narodom v dovršenem kapitalističnem slogu, čeprav mu raz jeda drobovje socializem v milejši laburistični obliki? Ali se res kričeče razkazuje zla ganost pravice, ki Perzijcem ne dopušča tega, kar so Angleži doma že storili? Podržavili so železnice in rudnike in jeklo - ko pa skušajo Perzijci podržaviti svojo nafto,vzdigne jo vik in krik.
Nihče ne ve natančno, pri Čem smo v Perziji. Odkar je perzijska skupščina sprejela zakon o podržavijenju petrolejske industrije, govori perzijska vlada o Anglo-Iranski pe= trolejski družbi kot "biv&i". Ob istem Času pa ta "bivša" družba črpa nafto, obratuje či stilnice, daje zaslužka perzijskim delavcem in je izročila perzijski vladi zahtevo po raz sodišču, ker da je kršena 60-letna pogodba iz 1933. Angleška vlada, ki poseduje nadziral no večino delnic, posreduje, pa ji Perzijci pravijo, naj se ne vtika v njih notranje za= de ve.
Vtikanje v notranje zadeve
In kaj je angleško vmešavanje drugega kot vtikanje v notranje iranske zadeve? Ali nima perzijski narod vse pravice, da razpolaga s svojim bogastvom, s svojo nafto? V za= pletenem položaju je najlažje zavzeti stališče, ako silno poenostavimo zadevo. Tako so jo poenostavili muslimanski nacionalisti, ki so ustrelili ministrskega predsednika Razna ro, ki se je upiral naglemu podržavijenju nafte. Zanje je bil izdajalec. Nafta je vendar perzijska. Perzijci pa so revni, lačni in zanemarjeni, čeprav žive na tekočem zlatu,kaj= ti le tujci ga Črpajo in se bog z njim. Kako razumemo perzijska čustva.' Kako se spo= minjamo na naše domače pretekle zadeve.' Končno je celo tuja družba ponudila przijski vla di deljenje dobička na pol. Na.pol - Čeprav je vse perzijsko.' Dovolj je izkoriščanja.' Do volj revščine.' Kar je naše, je naše.' Perzijci naj bogate, Perzijci naj si izboljšajo Siv Ijenje.' To se zgodi na mah in popolnoma enostavno: podržavimo nafto.' Ali ni nekdo nekaj zinil? Bum - izdajalca.' In iranska skupščina je na hitro sprejela zakon o podržavi jen ji^ novi ministrski predsednik Hussein Ala se je umaknil, dokler je bil še živ, dr.Mussadeh, malo poznana oseba, je prevzel vlado z izrecnim namenom, da izvede podržavljanje.
• A kaj sedaj ?
Pri tem pa se je nekako zataknilo. Kajti zadeva le ni tako enostavna. Ifefta noče sa ma iz zemlje, niti je ni mogoče ne jesti, ne piti, ne obleči. Za črpanje in Čiščenje je treba strokovnjakov. In teh med domačimi enostavno ni. Treba je dragih strojev in naprav, ki so k sreči postavljene in jih tujci ne morejo odvleči seboj. Končno pa je treba petco lej prodajati in ga odpeljati, kjer ga rabijo. Petrolejska družba ima razpredeno trgov= sko organizacijo in veliko brodovje petrolejskih ladij, kar Perzijci ne morejo podržavi= ti. Tako stoje pred grdo nevarnostjo, da nepremiSljene'napode strokovnjake in družbo in
da ako ukinejo svojim delavcem delo, deželi dohodek in Zapadu	'Vir iHHTroleja. Sko=
raj polovico'/seh perzijskih narodnih dohodkov izhaja iz nafte, Ako se ta polovica "posu^ äi, ho Se :zdaj revna dežela pred popolnim polomom. Kljub temu, da je petrolejska družba v začetku leta že vnaprej plačala delež' dobička, Čakajo državni ^uradniki 2e lep Čas zaman na plačo.	.	.
Kajti slika ima Se eno stran. To je tista, za katero sem n^koČ zasledil naziv "bal= . kanska". Slabo urejena država, z revSČino kmetov in bogastvom redkih zemljiških posed;ni= kov. je vzorec dežele, ki jo mora trpeti zapadni svet, demokratični in civilizirani svet, v svoji družbi, nekaj iz malomarnosti, nekaj zaradi preteklega koristolovstva in nekaj za radi plemenitega načela nevmešavanja v domače zadeve tujcev. Ih so take dežele pognojene za komunizem, je nepotrebno pripomniti. To jim danes nudi tudi edinstveno priliko,da do= be koristno pomoč Zapada in se dvignejo iz položaja revščine. Ubiti gen,Razmara je sku = sal uvajati reforme, ki bi pomagale Ionetu do lastništva zemlje* Šah, izobražen v Švici , ki mu je vzor skandinavski tip vladarja, je že razdelil velik del, svojih posestev'na nje gov nasvet, S tem se je gen. Razmara grozovito zameril zemljiškim posestnikom, ki so ime= 11 velik vpliv v skupščini, Ker se mu je zdelo naglo nepremišljeno podržavijenje nafte nemogoče, se je če bolj zameril muslimanskim nacionalističnim fanatikom, ki so ga nato ubili.
Kri, nafta, komunizem
čudna zmes krvi in nafte je po godu edino komunistom, ki po stari, preizkušeni nava di izkoriščajo vsako zmedo, kdorkoli jo že povzroči. Tako so uvrščeni narodni zanešenja= k:.., nazadnjaški, bogataši in mednarodni komunisti proti tujim izkoriščevalcem, angleški vladi, ki izjavlja, da načelno ne'more nasprotovati podržavijenju, in strokovnjakom, ki obratujejo edino večjo perzijsko industrijo. Z omejenega perzijskega stališča se bije na rod proti izkoriščanju tujcev. Z moskovskega stališča drsi še ena dežela v komunizem dh. zapadni motorizaciji se zapira važen vir goriva. Skratka, zadeva ni enostavna in vse prej kot jasna.
Nekaj pa je vendarle jasno: Politika, ki luknja glave svojim nasprotnikom, kaže na slamo v svoji lastni.
POLITIKA IN VOJSKA ; V. A. Thrkaš '
namenjava generala MacArthurja je presenečenje, toda; tudi logična posledica vsega, kar se je zgodilo pred tem.	.	•.
Ameriško javno mnenje je bilo zaradi te zamenjave razburjeno. Del republikancev je Uapadel Trumana in označil odstavitev; gen.IfocArthurja za- "nacionalno; katastrofo". Demo= krati,kakor tudi treznejši del republikancev, pa so smatrali, da je Truman postopal na edini mc:':ai način. ,•	•	.	• • •	,	,
Republikanci, ki so obsodili Trumanovo dejanje, se ne ozirajo na jedro problema.Tru roan je njihov politični nasprotnik in z njegovo politiko se ne strinjajo. Zato so odsta= vitev MacArthur ja izkoristili za napad na Trumanovo zunanjo politiko, a posebno na poi'i= tiko v Aziji.	•	,	...	^
Del ameriškega časopisja, ki je vedno bil nerazpoložen napram Veliki Britaniji("Chi cago Tribune", urednik polkovnik MlacOormick) ali nerazpoložen napram socialistični vladi.. v Veliki Britaniji (Hearstov "Journal American"), je trdil, da je bil gen.MaqArthur od= stavljen na pritisk in zahtevo Velike Britanija, kar ne odgovarja, resnici. Tako pravi n. Pr. "Los Angeles Times", da je najmočnejši narod na svetu poslušal godrnjanjV svojih.ne= močnih zaveznikov in vsled tega žrtvoval gen. MacArthur ja, da bi jih zadovoljil-, t, j.spre jel politiko pomirjenja.	.	_	'
Öeprav so nekateri organi republikanskega javnega mnenja ostro napadli trvimana in Upravo zaradi odstavitve MacArthurja, del vodilnih republikanskih časopisov, kot tudi de mokratski tisk, sta zagovarjala Trumanov postopek, povdarjajoČ ono, kar ,je najvažnejše, s to je - da je po ustavi predsednik USA vrhovni poveljnik, iz Česar sledi, da je bil gen. T^.\rthur njemu podrejen in da je moral izvrševati njegova povelja,
:.'5 -tvo vprašanja najlažje ilustriramo s citati iz ameriškega tiska. Eden izmed vo= cilnih ameriških demokratskih Časopisov "Nev/ York Times" pravi:
"Izjavo,, ki jih je dokaj često dajal gen.MacArthur v teku prvih šest mesecev vojne na Koreji, so kazale generalovo nezadovoljstvo v enem ali drugem pogledu s politiko odn. Pomanjkanjem politike izražene v tej borbi s strani Združenih Držav oziVoma Združenih Na cedov,odnosno obeh. Zapiski nam sedaj kažejo, da so Združeni načelniki Štabov dvakrat 0= pomnili gen. IfecArthurja, da vojaški poveljniki na položajih ne smejo Rajati nobenih na= čoljnih izjav glede vodenja operacij, dokler jih predhodno ne odobrijo v Yi/ashingtonu,Za= Piski tudi kažejo, da je gen.MicArthur ignoriral obe opozorili in kasneje dajal nove iz= jave. To je glavna točka v toku dogodkov, ki so vodili do odstavitve gen.MacArthurja z njegovih visokih položajev in glede na to vprašanje ne razumemo, kako je možno oporekati pravilnost predsednikove odločitve. Linija vodenja operacij ne more biti dvojna. Po ame=.
riški ustavi določa linijo proäaaänlk Združenih držav. Določena liaija pa se lahko v go= tovi zadevi izkaže za pametno ali nespametno; more biti tudi docela spremenjena na osno= vi izkušenj; toda ustava	da doloÜa. linijo civil, glavni iavräilni organ, in Je
zato Jasno dolžnost vojaäjgih krogov izraziti svoje pomisleke odnosno nesoglasje po dolo= öenih vojaäkih potih iiv1? ^vni razpravi. Öe veÖ, vojaški krogi imajo dolžnost postopati po posebnem predsednikovem navodilu, kot so to dvakrat storili v slučaju gen.MacArthurJa. Zato ne dvomimo, da Je predsednik ravnal prav, ko Je na osnovi prednjega odstavil gen.Ifeo Arthurja..."
Vodilni republikanski časopis "New York Harald Tribune" Je objavil sledeči komentar:
"Glede na odstavitev gen.MacArthurJa Je najzna&ilneJ8e dejstvo, da Je svojo odstavi tev dejansko sam izsilil. Kot v visoki politiki tako tudi v vojni ni mesta deljenemu po= veljstvu. Temeljna ameriSka politika - kot so Jo določili Združeni načelniki Štabov,vla= da, predsednik in, kot izgleda, večinsko mnenje v državi - Je bila voditi vojno za zausta vitev konmistiČne napadalnosti na Daljnem Vzhodu v zvezi s svojimi zavezniki, medtem ko bi izgradili zavezniško linijo tako, da bi mogla preprečiti komunistično agresijo v Evro pi. General MacArthur ni soglašal s tem osnovnim strateäkim konceptom. Prepričan Je bil, da Je Azija in ne Evropa očjločilno bojišče; dosledno želeč izpremeniti zaustaviJalno voj no na Koreji v obseŽneJSi boj, ki bi zapletel vse sile podvrženo sedaj Združenim državam in Združenim narodom na azijskem kontinentu. Nek general ima pravico nesoglačati dokler učinkovito služi splošni strategiji. Toda gen.MacArthur Je zlil svoje nezadovoljstvo v kampanjo mimo Združenih načelnikov in predsednika, da bi si zagotovil Javno mnenje, Id. naj bi spremenilo njihovo politiko...
V tem Je bil višek dvojnega poveljstva. Gen.MicArthur je vojak z najvecjimi sposob= nostmi in Je kot upravnik okupacijske politike na Japonskem dosegel tak uspeh, da je bil skoro nenadomestljiv. Res je, da pomeni izguba njegovih talentov in njegovega dela trage dijo za narod, toda bil je arhitekt položaja, v katerem se predsednik ni mogel drugače odločiti.Z eno izmed tistih potez poguma in odločnosti, ki so karakteristične za.g.Truma na v težavnih položajih, je bil rešen težak in nevaren problem na način, ki je bil edino možen...	,
Nepremišljeni Že vpijejo, da pomeni MacArthurJeva odstranitev "popuščanje" komuni= zmu. Dejanako pa no bi bilo morda Kremlju nič bplj vŠeČ kot nadaljevanje MacArthurjevega vpliva z vsemi zapetiJaji v Aziji in polomijo zapadne zveze, k Čemur je ta vpliv grozeče vodil... Razdražljivo in na splošno nedosledno nasprotstvo, s katerim so pozdravili pri= staši gen.MacArthurja njegovo odstavitev, se bo na koncu morda izkazalo kot njegov last= ni protistrup. V vsem kričanju o "izdaji", "prevari", "zmagi komunizma", "MonakovePDalJ= nega Vzhoda" in drugih nerazsodnih nagrobnih napisih, skoro ni bilo nobenega priznanja smrtno nevarnih posledic,^ki so bile dejansko na vidiku, ali vsaj najsplošnejših dejstev položaja, ki ga je povzročil MacArthur. Silovitost nagrobnih napisov pomeni, da bodo z&* lo hitro prešli and da bo kmalu postale očitno, da ne predstavljajo odgovora na vpraša» nja, ki bodo ostala in na katere more odgovoriti edino predsednik."
Od ostalih vplivnih časopisov, ki so zagovarjali dejanje predsednika Trumana, nava» Jamo samo nekatere: "Christian Science Monitor" (Boston) Je izjavil, da je postalo za ?/ho Arthurja nujno, "da se ukloni, da poda ostavko ali pa da bo odstavljen". "Louisville Cou rir-Joumal" je izjavil, da bi nek »uoSnejSi predsednik že davno odstavil gen. MacArthur» ja. "Baltimore Sun" je pohvalil predsednika za njegovo veliko hrabrost. "Atlanta Journal" pa. Je izjavil, da bi gen.MacArthur nikdar niti za trenutek ne trpel nepokornost svojih podrejenih, nepokornost, ki Jo Je sam pokazal napram svojemu predpostavljenemu, vrhovne» mu poveljniku, predsedniku Trumanu,
"V/ashington Post" Je pbvdaril, da ni mesta "nenadomestljivim generalom in predrznim generalom". "New York Post" je pohvalil predsednikovo modrost in hrabrost, s katero je prestregel gen.MacArthurJev "upor enega Človeka". Republikanski "V/all Street Journal"je opomnxl republikansko stranko, da Je pot, katero je zastopal gen.MacArthur, vodila k ves liki nevarnosti.nove svetovne vojne, ki bi se bila v največji meri pod pogoji, ki hi jih narekoval sovražnik, oziroma to pomeni, da bi bili Sovjeti z izbruhom vojne danes v bolj Šem položaju in bi. imeli iniciativo v svojih rokah. Ako pa se vojno odloži dokler niso zapadne demokracije v vsakem pogledu v boljšem položaju, bodo one imele iniciativo za vo denje vojne v svojih rokah. Politika USA ni v ničemer podobna politiki izpred vojne ali britanski politiki, ki Je dovedla do Monakovega v letu 1938. Niti USA niti Velika Britass nija ne vodita danes take politike.
V	celotni zadevi odstranitve generala MacArthurja je važno dejstvo:
V	vseh demokratskih deželah Je vrhovna oblast - narod. Narod voli na demokratski na čin svoje predstavnike, na katere prenese polno oblast za gotovo dobo. Iz tega sledi, da se mora vojska podrediti vladi, ki jo Je narod izbral odnosno kot je v tej zvezi izjavil senator Morse:
Bog pomagaj ameriškemu narodu, ako kdajkoli pride do tega, da ne bomo imeli civil» nega nadzorstva nad vojako.'"