n IREN- Čudna naredoa Ne vera ji ae ilaeva roistva. ae številke. s katero je bila opremljeaa. ko je zagledala ta božji svet. Tadi ajenega duševnega očeta ae poznam. Našel sera jo lcot nedolžno skromao aotico v daevaem časopisju meseca junija 1921. Marsikdo izmed aas jo je prezrl, dragi pa morda čital ia zoipet oozabil. češ. čenru bi se za b brij?al, saj raeae itak ae zadeae. Največ si jih pa raisli tako-le; »Če bode kaj važnega. bode že nkrenila aaša or$ranizactj'a DOtrebae korake. Saj imamo svoie poverieništvo. strokovao tajaištvo itd. Torej lahko živimo brez skrbi.« Taki liadje pa ne misliio. da snio orgaaizacija rni vsi, ne pa sarro noverjeništvo Ljubljaaa oziroma r>es:ovi člani ia da je aas vsea sveta dolžTiost brigati se za vse. kar je v dobrobit ali pa y škodo aašema stami. Poveneništvo je s svojimi člaai le izvršilni organ ui iredstaviteli <;rgaaizacije ia aič drugega. )no ne bode mislilo za aas vse iz enostavnega vzroka. ker je to aernogoče. Pa ¦ iei naši zaačilni komodnosti. morda  Jru^ič. P Torei tista aaredba, ki se je meni ¦zdela tako čudaa. se glasi tako-le: »Ak- ciiske družbe. Dridobitne zadruge in — učiteljstvo. Dčiteljstvo kj hoče biti v  upra^nem odbom kake akciiske družbe ! aU pridobitne zadruge. tnora odslej prositi za dovoljenje vi«jes:a špl. sveta.« Ko sem to prečital, sem potem preli- \ stal ves daevaik. ker sem pričakoval še cne važne aotice aamreč. da se ie vrail z ¦so nekdaajo močjo ia slavo v prestolico Sloveniie -- doiktor Šašteršič. aepozabnesra spomiaa. Odrlahail sem oa se prav ;>ošteno. kor take aovice nisern zasledil, afnpaik se preipričal, da se je viraila saino ¦'Megova aaredba. S-oomnil seai se vscga corja ia vseh žrtev. ki jih ie takrat imelo >sirečao« kranjsko učiteljstvo. da je db^arovalo »Učiteljsko tiskarao« pogirla. i Saj s pomočjo ravno te. oziroma take ' naredbe i& orepovedal aktivaemu ačiteljs^vu sodelovaaie v akciiskera podjetju •'čitel.jstva. oa — takrat vsegamogočni Joktor ^ašteršič. Ia daaes ie zagledala zopet beli daa v svobodni doinoviai! Zakaj. čemiu? tega ne vem. Tadi vem. da danes. ae bode šiko^vala aikomar. Da. daaes gotovo ae, ker D- več ajenega daševaega očeta. Zakaj. črka ic mrtva, dah ie, ki ii da živlieaje. Ia dokler bode tako. se aam ai treba bati imsledic. te aaredbe. Tudi to ie gatovo. Samo eao bi rad vedel sedai. v tei nestalai do>ii. in bil bi popolaoma poitiirjcn. "airireč; »Kako doUo bode ostalo vsai §e tako — ako ae boliše — kakor ie sedaj?« ^li ie nonolnoma izkljačeno. da bi prišel nekoč nek-lo. IrSbi lahko tej aairedbi dal Svties:a daha ia ki bi zopet rezala v živo trieso kakor ie že rezala svoi čas? Ali ^'^o že res oreživeli tisti čas. ko ie bila "ola. »politiciun« prve vrste? Zdi se mi. ^il ne. \ko me hoče kdo potolažiti s fraZa>rii. ma že aaprej povem. da ipri meni "e ačinkujejo. Ako mi hoče dokazati z ^Pisaaimi pravoveljavaimi naredbami "" ^akonov še itak aimamo — ma poveai. da se pravoveljavae naredbe — in tudi že zakoai — prav tako pravnoveljavno razveljavliaio ia postavl.ia.io aovi. Torej černa ia zakap »Kaj pa je tebe treba bilc1* bi lahko vzkliknil s ' Prešernom ... Z naredbami je navadao velik križ, v sedaaiem časa meada še večji kakor kdaj preje. Logike- navadao ae pozaaio. Pri dcl^aostih • je še opažati to Sckratovo Itčerko. a pri pravicah se aavadno skrije. Lansko leto aam ai šlo v glavo. da almamio naivišje pravice državliaaske . — aamreč pasivae v zakoaodajai ali ustaviil 7bor Dolžaosti imamo vse. a pravice ae. Nekai smo iropotali ia sestavliali rešoluciie. nazadnie smo pa še to opustili in se udali v usodo. la to ie bilo prav. Sai tamkai aiso potrebovali ačiteljev, kakor se je pokazalo! Do Fetos smo bili lahko ačitel.ii vsai župaai ali oa občiaski svetovaici. Zdai ie — hvala Bogu! — tudi to šlo rakom žvižgat. Odsle.i srvio samo še lahko - občiaSki ta.iniki. drugega aam ae ao,volilo — aaredbe. Morda pa pride aekoč aaredba. ki naai vzame še to ipravico. In takrat bomo gotovo rekli vsi: »Dobro ia p;av je. Gosptidie že vedo, kai delajo.« — Sa.i ko ie 51o za oasivno volilno pravlco v oibčini. se še zgaaili aismo. Tudi značilna poteza za aaš stan v sedan.iih razmeirah, ko se odločnje asoda tadi aašega stanu za deset in desetletja