0 pomenu in namenu organizacije Brez dvoma je, da se jc o pomenu in nam.enu organizacije v splošnem že mnago pi= salo, še posebej pa se je mnogo pisalo o ipo= menu učiteljske organizacije. Le bežen pogled v nedavno preteklost nas privede do prepri* čanja, da se je prav to vprašanje tolikokrat načelo v našem listu,' >kot marda nobeno dru= go. In ni samo slučaj, da ga tudi danes ponov* no načenjamo. Nikoli ne more biti dovolj poudarjen pomen organizacijc, nikoli dovolj jasno očrtan namen, da bi ga prav vse član« stvo pravilno razumelo, razumelo tako, da bi bilo pripravljeno brezpogojno slediti skupnes mu delu in prizadevanju organizacije v korist članstva in stanu. Enotnost članstva in sta= novska povezanost sta organizaciji za uspeš= no delo nujno potrebni, toda odvisni sta od pravilnega razumevanja pomena in namena organizacije same. Kako velilkega pomena je stanovska orga* nizacija za cclokupen stan, navadno posamez« nik ne občuti, kajti vprašanja, ki zadevajo celokupen stan in ki jih stanovska organiza* cija rešuje, ne prizadevajo posameznika, marveč celoto, a iposameznik je prizadet le kot član celote in kot tak je tudi zainteresiran na pravilni irešitvi gotovega vprašanja. VsaJk ueis telj(dca) se mora torej čutiti člana velike ueiteljske družine in tedaj bo občutil tudi pomen cnotne stanovske organizacije: za stan kot celoto. To pa zadeva zgolj na'čelna vpra* šanja. Le ta veljajo in se tudi rešujejo za ce* lokupen stan, a skoro vsak ima kake posebne potrebe po zaščiti, nasvetu, posredovanju ali slično in takrat ve kam se obrniti, kje pov^ prašati, da ubere pravo pot. V takem primeru občuti tudi posameznilk pravo potrebo sta-novske organizacije, občuti, da je kot član velike, v stanovski solidarnosti povezane dru= žine, občuti, da je močan, ker ni sam, marveč zato, ker je član tako velikega občestva. Če hočemo pravilno razumeti pomen na= šega udruženja za stan in poedinca. tedaj moramo pogledati v živlienje. V nesreči se ljudje vedno bolj zbližujejo. Zakleti sovraž^ niki v srCčnih dneh, so si podali prijateljsko roko, ko jih j.e zadela nesreča, ko so se čutili prešibkc da bi se na lastno pest rešili iz za= gate. — Poglejmo politično življenje po raz= nih državah ali nam ne nudi prav to dovolj jasnega dokaza, da se združujejo posamezne, prej v medsebojni borbi stoječe stranke v enrtno fronto, ko hočejo premagati večjo, vladajočo sikupino? Pojdimo še dalje! Ali ni= ma morda zgodovina neštetih dokazov, da so med posameznimi narodi. ali v posameznih državah takoj prenehale notranje borbe, čim se ie pojavil zunanji sovražnik? Vsi so se v slogi združili v obrambo domovine, vsi so obrnili svoje orožje proti onemu sovražniku, ki je napadal njihovo domovino. Le redki so izdajalci v takih primerih, a one redke je narod obsodil in jih ohranil v sramotilen in svarilen vzgled poznim rodovom. Prav tak, in morda le malo drugačen je pojav po posameznih stanovskih organizaci^ jah, ko preti kakršnalkoli nevarnoiSt celotnemu stanu, ali pa se mu prizadene krivica. Seveda se vse to doživlja v popolnoma drugačni obli* ki nego v politiki ali pa med narodi. Prav takrat namreč, ko občuti vsaik posameznik, da preti celotnemu stanu kak pretresljaj ali pa mu grozi moralna ali materialna krivica, tedaj začuti vsak posameznik, da je ven= darle član te velike družine, ki je sedaj y nevarnosti. Zaveda se, da bo tudi on prizadet, ako bo kakorkoli prizadet celoku^ pen stan. Nehote občuti da bo borba proti nevarnosti, ki preti, ali proti že prizadeti kri* vici veliko uspešnejša, če posežeio vanjo prav vsi .pripadniki stanu. prav vsi člani občestva. In ta občutek je pravi, kajti morala ie priti nevarnost. morala ie nastopiti krivica, da je marsikateri posameznilk občutil, da je pripad^ nik stanu, da ie član te vclike družine. Toda poglejmo nekolilko natančneje okob sebe. Ali smo res prav vsi in ni nikogar, ki je morda prav v tem trenutku občutil svojo slabost, oboutil. 'da je bolje čakati da se bo< rijo drugi, da bo on z večjim zamahom zgra« bil po uspehih borcev? Ali je čist in jasen ta po^led? Take misli navdajajo vsakogar, ki se v pravem trenotiku zaveda resnega položaja, ki se zaveda pomena orgaiiizacije, takrat ko na« stopajo težji trenotki od vsakdanjih skrbi, težji od vsakodnevnega dela, a tudi težji od vseh prizadevanj za do-brobit posameznika. Kajti najtežje je tudi v bridkih urah pozabiti sebe, pa tudi svoi lastni žcp in to takrat, ko gre za splošne interese celokupnega stanu, za interese vsega občestva in nc za posamezni« ka. In prav to zadnje dejstvo ie najtežje pre* magljivo, mnogim najtežje razumljivo, a res= nost položaja zahteva tudi to in žrtev posa« meznika v icorist oelote ni bila še nikoli ni^ komur v škodo. Najhuje greši oni, ki ne mo= re ali noče razumeti. da so v borbi vedno po* trebne žrtve, ki noče ali ne more razumeti, da mora prav vsak posameznik poseči v bors bo, ko gre za skupne interese. Prav vsak član mora prispevati po svojih močeh, sodelovati, ako nc bolj, vsaj toliko kolikor je sodeloval poprej. Odtegovati moralno ali materialno pomoč svoji lastni zajednici takrat, ko jo ta najbol) potrebuje, je isto kot škodovati sa= memu sebi. Zelo nespameten bi bil oni, ki bi spodrezaval ono vejo na drevesu, na kateri sedi. In vendar se tudi to dogaja v življenju, a ne med pametnimi in razsodni'mi ljudmi. Jasen je vsakomur položaj, ki postaja od dne do dne resnejši. Vsaka stanovska organis zacija stremi za tem, da vzgoji svoje članstvo talko, da bo maglo z lahkoto služiti namenu, ki ga ima organizacija začrtanega v pravilih in poslovniku. Za dosego tega namena so ji potrebna razna sredstva in tudi ustanove. Ne= katerim organizacijam manj drugim več. A prav učiteljska stanovska organizacija spada mod one, ki si je s svoiim širokim deioikro* gom ustvarila mnoge ustanovc, ki ji služijo kot srcdstva za dose*o namena in smotra. Nezdružljiva povezanost namena in sredstev naj nam bo vsem v dokaz da je nemogoče služiti namerru brez sredstev. In le ono član5 stvo. ki razume to, more služiti skupnim lko= ristim, le ono ostane zvesto zajednici, le ono razutne re6nost položaja in prispeva z vsemi močmi. če ie borba potrcbna. Vse, prav v&e bi nas imorala prevevati zavest, da smo pripadniki enega stanu, da smo vsi člani enega občestva in da smemo in moremo braniti svoje lastne, skupne inte= rese in koristi Ie v stanovski organizaciji. Le ta se more pravilno boriti za naše potrebe, ker jih razume, ker ie to njen namen. Prispevati moramo k tej borbi prav vsi — in nikdo naj se ne odteguje. Pravi borec ne stopa v virste onih, ki bi čakali le na uspehe. Vsi bodimo pripravljeni vsestransko sodelovati, Iker le s tem pokažemo, da razumemo pomen in namen Iastne organizacije, le 6 tem si bomo pridobili priznanje onih, ki bodo prihajali za nami, in naj ga ne bo med nami takega na kogar bi mogle poznejše generacije kazati s prezirom in zaničevanjem. —ž.