GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 21. NOVEMBRA 1958 LETO V. — ŠTEV. 90 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR 34. Na podlagi odredite o proizvodih, katere morajo občinski ljudski Odbori predpisati naj višje cene na drobno (Uri list LRS št. 36/185-58), skladno s pooblastilom OLO Ljubljana št. 06/2-6839/1-58) z dne 25. oktobra 1958 in v zvezi z 2. odstavkom ?! točke odločbe Sveta za tržišče OLO Ljubljana št. 06/2-13161/1-58 z dne 22. oktobra 1958 izdaja Svet za tržišče OLO Ljubljana po sklepu Svoje seje z dne 10. novembra 1958 Daslednjo ODLOČBO: I. , Prodajne cene za krompir, čebulo, suhi fižol, jabolka, orehe v lupinah in suhe slive oblikujejo trgov-ska podjetja na drobno in trgovine ?a območju mesta Ljubljana s kalkulacijo. II. Trgovskim podjetjem na drobno območju občin me- ovčji nos, pašalma, pašinka, pisana prespnnka, parapaša, rotne beauty, slavonska srčika, šalamovski, turška šarunka, šarunka, šerbetka, schmidt-bergerjeva reneta, rdeči ščetinec, zeleni ščetinec, podolgusta šumatovka, velikonočni rožmarinček, vizajka, prijedorska zelenika; a) za kvaliteto I. do 4 din za kg; b) za kvaliteto 11. do 4 din'za kg; c) za kvaliteto III. do 3 din za kg; 5. za orehe v lupinah: a) za kvaliteto I. do 17 din za kilogram; b) za kvaliteto II. do 14 din za kg; c) za kvaliteto lil. do 13 din za kg; 6. za suhe slive vrste 95/100 do 22 din za kg. III. V stroških maloprodaje navedenih v lil. točki te odločbe niso vkulku-lirani prevozni stroški. Prevozne stroške vkalkulirajo trgovska podjetja v maloprodajno ceno na osnovi dejanskih stroškov. Trgovska podjetja na drobno so dolžna, da blago, ki je v maloprodaji, označijo z vrsto, kvaliteto in Za suhe gobe, sveže goveje meso, sveže svinjsko meso in tropinovo žganje se določijo naslednje najvišje maloprodajne cene: 1. za suhe gobe, nepakirane: a) razred I. do 1187 dinarjev za kg; b) rilzrcd II. do 975 din za kg; č) razred III. do 815 din za kg; 2. za_ sveže goveje meso do 270 dinarjev za kilogram; 3. za sveže svinjsko meso in svežo slanino: a) za zarebrnice (kare) do 400 za kg; b) stegno, pleče in vrat do 370 din za kg; c) rebra s podtrebušnico (flamom) do 340 din za kg; d) sveža slanina do 320 din za kilogram; 4. za tropinovo žganje v stekle- nicah (1 liter) do 11,60 din za alkoholno stopnjo. VI. Pri prodaji mesa, navedenega v V. točki te odločbe pod 2. in 3., je treba upoštevati določila Pravilnika o odstotku priklade zu posamezne dele svežega mesa, ki sta ga izdali t rgovinska in Obrtna zbornica dne 26. decembra 1957 in ki ga je potrdil Svet zu tržišče OLO Ljubljana na svoji seji dne 8. januarja 1958. VII. Ko začne veljati ta odločba, preneha veljavnost odločbe OLO Ljubljana o določitvi cen na drobno za goveje meso št. 05/2-7200/5-58 z dne 27. junija 1958. Vlil. Ta odločba velja od dneva objave v »Glasniku$, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 06/2-13638/2-58. Ljubljana, 18. novembra 1958. Predsednik Sveta za tržišče OLO: Janez Nedog 1. r. ® trgovinam na ®j® Ljubljana sc določijo najvišji s'roški pri maloprodaji kakor sledi: L za krompir vseh vrst do 1 din hd kilogramu; , 2. za čebulo domače proizvodnje 0 7 din pri kilogramu; 3. za suhi fižol: a) stroški in te-!°vski do 10 din pri kilogramu; h) gradiščanec in češnjevec do 10 dihurjev pri kilogramu; c) enobarvni, drobni in srednji do 10 din pri kilo-Ktamu; d) mešani do 5 din pri kilogramu; L za jabolka: visokokvalitetne rste: v to skupino spadajo vrste: uunasova reneta, beličnik, beli zim* „1 knlvil, hoskopski kosmač, doli-(rdeči), delicious (zlati), grofe-(11>ec. jonatan, kanadka, kokosova lvi-l aIna.n*t0’ bntulcnka, bismark, k. 9; boikovo jabolko, birindžin-•1 , car aleksander, celini, l Utiiči' r°.>H^- dapsičnnka, djulabija, NaZ,..V jubob ičibel, kadmnanku, 1 IUUCI, KiHI II Klili! IvU, Ka* dcerjev rožnik, ljuljče, OBČINA KAMNIK 434 Na podlagi 1. odstavka 4. člena zakona o ^pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov, v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1958 (Ur. 1. FLRJ štev 54/57), določbami družbenega plana LRS za leto 1958 (Ur. 1. LRS štev. 3/58) ter družbenega plana za okraj Ljubljana za leto 1958 (“Glasnik« štev. 45/58) in na podlagi 3. točke 24. člena statuta občine Kamnik, je sprejel ob-čihskt ljudski odbor Kamnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. aprila 1958 DRUŽBENI PLAN OBČINE KAMNIK ZA LETO 19.58: PRVI DEL RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1958 Na temelju smernic in ukrepov, ki so podani z zveznim, republiškim in okrajnim družbenim planom, bo tudi v letu 1958 dosežen znaten napredek v gospodarskem razvoju občine Kamnik. Razvojne značilnosti so posledica nadaljevanja politike iz minulega leta za stabilizacijo tržišča In izboljšanje življenjskega standarda. V letu 1958 se bodo povečali skladi potrošnik artiklov, v večji meri se bodo gradila stanovanja in komunalne naprave, povečano bo vlaganje Investicijskih sredstev v kmetijstvo ter izboljšanje preskrbe prebivalstva. Porast proizvodnje in dvig življenjskega standarda temelji na predvideni večji produktivnosti dela in večji stimulaciji gospodarskih organizacij In posameznikov, ki je posledica novega načina delitve dohodka. Pravilna notranja razdelitev do- seženega dohodka je odgovorna naloga gospodarskih organizacij v letu 1958. Gospodarske organizacije so dolžne Izvršiti analitično oceno delovnih mest, urediti tarifne pravilnike, postaviti realne norme ter vpeljati tak premijski sistem; ki bo temeljil na konkretnih uspehih premijskih upravičencev. Delovni kolektivi so dolžni razpoložljiva sredstva gospodarskih organizacij uporabljati predvsem za investicije, ki bodo neposredno vplivale na dvig življenjskega standarda. Samo z zavestno borbo za povečanje produktivnosti, pravilno uporabo razpoložljivih sredstev, aktiv- nejšim sodelovanjem organov delavskega samoupravljanja in s krepitvijo družbene kontrole ter nadaljnjim utrjevanjem komunalnega sistema, bomo dosegli tiste uspehe, ki so predvideni za leto 1958. I. poglavje Skupni družbeni proizvod Zaradi povečanja gospodarske aktivnosti na področju občine je v letu 1958 predviden nadaljnji porast družbenega proizvoda in narodnega dohodka. Po posameznih gospodarskih panogah se bo družbeni proizvod v tem letu dvigal takole: DRUŽBENI PROIZVOD: Indeks; Gospodarska panoga Družbeni sektor: 1957 :1956 1958 : 1956 1958 ; 1957 1. Industrija 110 118 107 2. Kmetijstvo 123 157« 127 3. Gospodarstvo 96 110 114 4. Gradbeništvo 100 146 145 5. Promet 116 130 112 6. Trgovina 115 135 118 7. Gostinstvo 131 142 109 8. Obrt 131 143 109 9. Komunala 123 420 341 10. Splošne KZ 116 111 96 Skupaj družbeni sektor: 110 119 108 Privatni sektor: 1. Kmetijstvo 102 109 107 2. Obrt 104 109 105 Skupaj privatni sektor: 103 109 106 GOSPODARSTVO SKUPAJ: 110 119 108 NARODNI DOHODEK: Indeks: Gospodarska panoga Družbeni sektor: 1957 ; 1956 1958 :1956 1958 : 1957 1. Industrija 110 121 .110 2. Kmetijstvo 125 138 110 3. Gozdarstvo 89 122 137 4. Gradbeništvo 110 141 124 6. Promet 67 128 148 6. Trgovina 111 131 118 7. Gostinstvo 133 130 98 8. Obrt 131 156 119 9. Komunala 121 249 206 10. Splošne KZ 116 111 90 Skupaj družbeni sektor: 110 122 111 Privatni sektor: 1. Kmetijstvo 104 109 105 2. Obrt 104 109 105 Skupaj privatni sektor: 104 109 105 GOSPODARSTVO SKUPAJ: 110 121 110 Družbeni proizvod na prebivalca se bo dvignil za 5 %, t. j. od 213.495 dinarjev v letu 1957 na 224.749 dinarjev v letu 1958, narodni dohodek pa se bo dvignil za 7 '/• - od 195.826 dinarjev na 210.173 dinarjev. STRUKTURA DRUŽBENEGA PROIZVODA: 1956 1957 1958 Industrija 85,0 % 85,0 % 84,0 % Kmetijstvo 2,5 % 2,3 % 2,4 % Gozdarstvo 2,5% 2,2 % 2,4 % Gradbeništvo 0,9 % 0,8 % 1,1 % Promet 0,3 % 0,3 % 0,3 % Trgovina 1,3% 1,3 % 1,5% Gostinstvo 0,7 % 1,0% 1,0 % Obrt 5,0 % 5,1 % 5,2 % Komunala 0,2 % 0,2 % 0,5 % Splošne KZ 1,6% 1,8 % 1,6% 100,0 % 100,0 % 100,0% Skupaj družbeni sektor: 93,5 % 94,8 % 94,9 % Skupaj privatni sektor: 5,5 % 5,2 % 5,1 % II. poglavje Industrija Povečanje novih industrijskih kapacitet in rekonstrukcij ter ekonomske zakonitosti dosedanjega razvoja Industrije na območju občine, bodo omogočile povečanje industrijske proizvodnje ža 10% v letu 1958. Predvideno povečanje proizvodnje zajema sicer vse industrijske dejavnosti, najpomembnejši porast proizvodnje pa bo zajel Keramično-ke-mično industrijo Kamnik, ki bo povečala proizvodnjo elektroporcelana za 113% ali 53 ton proizvodov, medtem ko se bo splošna proizvodnja te tovarne povečala za 24%. Znaten porast proizvodnje predvideva tudi Tovarna gumbov KAMNIK, ki bo z izdelavo galanterijskih izdelkov iz plastičnih mas in povečano proizvodnjo razne embalaže iz polivinila zvišala proizvodnjo za 20%. Z uvajanjem novih proizvodov in povečanjem delovne storilnosti, se bo v tovarni »SVILANIT« KAMNIK povečala proizvodnjo predvidoma za 19 %. Rudnik kaolina ČRNA pri KAMNIKU bo povečal proizvodnjo za 7 % s prodajo nesušene surovine zaradi velikih potreb tržišča. Zaradi povečane proizvodnje predmetov za široko potrošnjo in obogatitve artiklov, bo tovarna kovinskih izdelkov in livarna »TITAN« KAMNIK, povečala svojo proizvodnjo za 7 %. V Tovarni kovanega oradja KAMNIK je predvideno 7 % povečanje proizvodnje. Boljša organizacija dela in povečanje delovne storilnosti bosta omogočili tovarni upognjenega pohištva »STOL« KAMNIK dvig proizvodnje za 4 %. Tovarna usnja KAMNIK predvideva povečanje proizvodnje za 5 %. Izpolnitev plana je odvisna do zadostne dobave svinjskih kož iz domačih virov in uvoza. Živilska industrija KAMNIK bo povečala sortiment proizvodov s proizvodnjo vitaminskega soka črnega ribeza. Število delavcev, zaposlenih v industriji, se bo povečalo za 4,5 % v primerjavi z letom 1957. Zaradi ugodnega razmerja fizičnega in vrednost^ nega obsega proizvodnje se bo dvignila produktivnost dela za 5 %. Povečanje zagotavlja nova delitev do- hodka, ki bo dejala več materialne osnove delavskemu samoupravljanju. Važna faktorja za povečanje produktivnosti pa sta tudi normiranje in premiranje, ki bosta urejena na tej osnovi. III. poglavje Kmetijstvo V primerjavi z letom 1957 je predvideno nadaljnje povečanje kmetijske proizvodnje zaradi intenzivnejše agrotehnike, rejskih in drugih ukrepov pospeševanja kmetijske proizvodnje. Celotna kmetijska proizvodnja se bo povečala za 5%; največjj porast je pričakovati v sadjarski proizvodnji, ki je lani, zaradi majskega snega, skoraj v celoti izpadla. Z ozirom na lansko ugodno letino poljščin, bo povečanje v poljedelstvu sorazmerno manjše, kakor v ostalih panogah. I. Poljedelstvo: Se nadalje se bo spreminjalo razmerje kultur, ki nj v skladu z rastnimi pogoji. Ta proces bo pospešila rajonizacija kmetijske proizvodnje. Na račun žit se bo povečalo pridelovanje rastlin in jagodičevja ter industrijskih rastlin. Povečanje proizvodnje in hektarskih donosov je pričakovati predvsem zaradi sledečih činiteljev: — na podlagi gnojilnih poizkusov, analiz vzorcev zemlje, v največji meri pa zaradi dobrih izkušenj tekmovanja za visoke pridelke krompirja, bo povečana potrošnja umetnih gnojil na 500 ton .ali za 25 %, tako, da bo potrošeno na 1 ha obdelovalnih zemljišč 92 kg umetnih gnojil; — povečana bo nabava sortnega semena (žita, krompirja, krmilnih rastlin), uvedeno bo pridelovanje ustreznih križancev hibridne koruze; — zatiranje bolezni in škodljivcev bo zavzelo še večji obseg, predvideno je povečanje potrošnje sredstev za zaščito rastlin za 15 %, ker bo okrog 600 ha krompirišč dvakrat poškropljenih oziroma zaprašenih proti koloradskemu hrošču in plesni; — škropljenje žit s herbicidi bo uvedeno tudi v TUHINJSKI DOLINI, tako, da bo zajelo cca. 200 ha žit. Obdelovanje zemlje in pridelovanje bo olajšano predvsem z lažjo mehanizacijo, s katero razpolagajo strojni odseki kmetijskih zadrug, iz- koriščajo pa jo zadružniki posameznih vasi. 2. Živinoreja: Živinoreja predstavlja skoraj polovico dohodka v kmetijstvu. Proizvodnja bo n a ras tla predvidoma za 4 % zaradi izboljšanja klavnosti živine in povečanja molznosti. Povečanje proizvodnje je predvideno zaradi boljšega izkoriščanja osnovne krme, zboljšanja krmljenja zaradi povečapja površin krmnih rastlin v kolobarju, nagradnega tekmovanja za visoko mlečnost, zaradi boljšega potomstva umetno osemenjenih krav in boljše nege živine. Umetno osemenjevanje bo zajelo 1500 plemenic, kar je 25 % več, kot v letu 1957. Sirjenje umetnega osemenjevanja pospešuje pavšalna skočni-na, ki je bila letos uvedena. Ker je celotno področje občine rejski rajon plemenske živine gorenjske cikaste pasme, bo razširjena molzna kontrola in selekcija povsod tam, kjer je že uvedena, drugod pa bo ta služba ponovno vzpostavljena. Zaradi povečanja števila in boljše reje kontroliranih molznic, bo povečana mlečnost za 100 litrov oz. 4 %. Prirast goveda pa bo povečan za 6 %. Večji porast je predviden v svi-njereji. Število se bo povečalo za 7 % v primerjavi z letom 1957, reja prašičev pa se bo delno preusmerila na vzrejo bekonov belih mesnatih pasem- prašičev. Največji številčni in kakovostni napredek obeta perutninarstvo, ki se vse bolj uveljavlja pod vplivom selekcijske postaje za perutnino na KRIŽU, ki vzreja in v inkubatorjih vali ter razdeljuje rejcem selekcionirane piščance Štajerke, New Hamp-shire, Rode Island ter križance za pitanje pohancev. Rejska središča štajerske kokoši se bo še nadalje širilo. Za zdravje živine bo skrbela občinska veterinarska služba, ki izvaja kurativo in preventivo. Dokončana bo tuberkulinizacija vse nad 1 mesec stare goveje živine, uvedene pa bodo po potrebi tudi druge akcije za zatiranje kužnih bolezni. Veterinarska služba se bo opravljala v okviru Veterinarske ustanove KAMNIK. 3. Sadjarstvo: Zaradi ugodnih naravnih pogojev se bo pospeševala asanaclja obstoječih sadovnjakov (gnojenje, pomlajevanje, precepljanje) in urejanje novih strnjenih nasadov. Predvidena je obnova 20 ha nasadov v TUNJICAH in 10 ha v Motniku. Na področju občine bo v letu 1958/59 posojeno 40 ha jagodičevja. Sadike za obnovo sadovnjakov bo oskrbela Sadna drevesnica in vrtnarija v KAMNIKU. Poleg zimskega škropljenja sadnega drevja bo v obnovljenih nasadih uvedeno tudi letno škropljenje, ki ga bodo opravljale škropilne ekipe kmetijskih zadrug ali pa zadružniki. 4. Planšarstvo: Dolinska krmna baza bo v letnem Času razbremenjena s smotrnejšim izkoriščanjem 1700 ha planinskih pašnikov. Očiščeno in iztrebljeno bo nadaljnjih 50 ha površine, urejena vodna preskrba z vodnimi cisternami, vodovodi in zajetji studencev, zgrajena bosta dva odprta hleva (Li-movska planina, Konjščica), postavljeni dve pokriti lopi za živino (Ko-šutna, Dol) ter opravljane še nekatere manjše investicije. Za temeljito melioracijo planin bodo pristavljene 4 apnenice, ki bodo dale okrog 100 ton za apncnjc, za fosfatizacijo travišč bo porabljeno 45 ton Thomaso-vega fosfata. Uvedeno bo kolobarno gnojenje s hlevskim gnojem. Za omenjena dela bo porabljeno 4,5 milijonov dinarjev. 5. Kmetijska posestva: Na območju občine so 4 socialistična gospodarstva, in sicer: obrat KRIŽ posestva »PSATA«, Arboretum VOLČJI POTOK, Sadna drevesnica in vrtnarija KAMNIK, Kmetijsko gospodarstvo MEKINJE ter 2 ekonomiji; Ekonomija KZ KAMNIK v GODIČU in ekonomija KZ KOMENDA. Razen obrata KRIŽ in Arboretuma VOLČJI POTOK, so vsa ostala gospodarstva močno razdrobljena, zato bo letos izvedena komasacija ekonomije KZ KOMENDA in delna komasacija SADNE drevesnice in vrtnarije KAMNIK. Zaradi sodobne agrotehnike, dobre reje živine in povečane storilnosti zaradi mehanizacije, bo v letu 1958 proizvodnja povečana za 10%. Povečanje bo največje v travništvu, pridelovanju žit in krompirja. Število živine se bo povečalo za 5 %, njena mlečnost in prirast pa za 10%. 6. Zadružništvo: Na območju občine je 11 splošnih kmetijskih zadrug, ki bodo v letu 1958 postopoma odpravljale nekmetijske dejavnosti, hkrati pa poživile delo kmetijskih odsekov, da bodo močneje posegle v organizacijo kmetijske proizvodnje za organizacijo različnih proizvodnih skupnosti (sadjarstvo, hmeljarstvo) in kooperacijskih oblik sodelovanja med zadrugo in zadružniki v poljedelstvu, živinoreji, sadjarstvu itd. Tiste zadruge (KZ MOTNIK in SREDNJA VAS), katerim so bila dodeljena zemljišča splošnega ljudskega premoženja, bodo z lastnimi sredstvi ali pa v kooperaciji z zadružniki, organiziral* smotrno izkoriščanje teh zemljišč. Kmetijske zadruge opravljajo 1® kmetijskih in 27 nekmetijskih dejavnosti, 3 kmetijske zadruge upravljajo posestva, KZ KAMNIK, KAMNIŠKA BISTRICA, MOTNIK ib ŠPITALIČ pa s planšarskimi odseki upravljajo planinske pašnike ter pod strokovnim vodstvom izvajajo ureditvena in melioracijska dela na pla' ninah. V načrtu je, da prevzame K* KAMNIŠKA BISTRICA v n navijanje še Veliko Planino, KZ ČRNA pa GOJSKO planino . Z opustitvijo nekmetijskih dejavnosti bo padel promet približno Z* V« ali 230 milijonov dinarjev. DohO' dek zadrug pa sc v splošnem ne W zmanjšal, temveč se bo pri nekateri1' zadrugah celo povečal zaradi bolj^ organizacije odkupa, ki bo zajel tud* tiste kmetijske proizvode, ki so b*1 doslej postavljeni na trg mimo km6^ tijskih zadrug. S preusmeritvijo d«-' javnosti kmetijskih zadrug, se *£ zmanjšal celoten promet od 626 u"' lijonov v letu 1957 na približno 40 milijonov v letu 1958, iz česar °° ustvarjeno 17 milijonov dohodka- V letu 1958 se bo pričela gradrtK 4 zadružnih domov. Gradile bodo b* MOTNIK, ki bo uredila tudi hm<% sko sušilnico, KZ ŠPITALIČ, H ŠMARTNO in KZ SREDNJA VAS’ KŽ KAMNIK pa bo pripravila v> potrebno zn gradnjo v prihodnji letu. 7. Sredstva za investicije in pospeševanje v kmetijstva Za izvajanje ukrepov, ki vplivali na povečanje kmetijske izvodnjc, bodo na razpolago s iz občinskega investicijskega *" 0\y Ski»d; v višini 3 milijone dinarjev, 1* j činskih proračunskih sredstev 770.000.— din za pospeševanje k**1 tljstva. .p Sredstva investicijskega sH |l8-bodo uporabljena predvsem z* ,kj|i daljevanjc izgradnje gospodar® središč in objektov ln za kritje lastne udeležbe kmetijskih zadrug, ki se Udeležujejo natečaja za investicijska Sredstva iz zveznih in republiških sredstev. Proračunska sredstva bodo uporabljena za pospeševanje kmetijstva, sa dokončanje tuberkulinizacije goveje živine in diagnosticiranje živalskih kužnih bolezni. 8. Davčna politika: Odmera dohodnine v kmetijstvu bo v letu 1958 temeljila na sedanjem katastrskem dohodku in dosedanjih davčnih stopnjah. Povprečni odstotek občinskih doklad se bo v letu 1958 povečal od lanskoletnih 11,7 °/e na 16,5 %.V posameznih katastrskih občinah se bo gibala občinska doklada od 13 do 20 %. Skupne davčne obveznosti za kmetovalce se bodo v letu 1958 zvišale povprečno za 12 °/o v primerjavi z letom 1957, kar je povsem v skladu s predvidenim povečanjem kmetijsko proizvodnje. IV. poglavje Gozdarstvo Gozdarstvo je važna gospodarska panoga, saj zavzema 50% zemljišč pri občini in sicer: i družbeni sektor 4.748 ha privatni sektor 9.685 ha Skupaj: 14.443 ha S kontrolirano in omejeno sečnjo se postopoma dviga lesna zaloga in s tem tudi letni prirastek, ki omogoča že letos nekoliko večji ppsek, kot v preteklem letu. Za leto 1958 je predviden takle posek po sektorjih lastništva: iglavci: družbeni sektor 3.779 m* privatni sektor 16.000 m* posek izven gozdov 5.500 m* skupaj: 24.279 m1 Posek bo znašal okrog 300 m" ha, kar je v skladu z letnim prirastkom. Osnovne lesne zaloge bodo ostale nedotaknjene, večanje lesnih «Zalog pa bo ugodno vplivalo na izkoriščanje v prihodnjih letih. Pri določanju lesnega poseka In odkazovanju lesa bodo upoštevana gojitvena načela in težnja po pridobivanju čimbolj vrednih lesnih sor-timentov ter zmanjšanju odpadka. listavci: skupaj: 4.352 m* 8.131 m« 12.000 m« 28.000 m* 1.500 m* 6.000 m* 17.852 m* 42.131 m« Zaradi obsežne sečnje v preteklih letih se bodo letos izvajala večja gojitvena dela. V letu 1958 bo pogozdenih oz.. Izpopolnjenih 13 ha v družbenem in 42 ha v privatnem sektorju, skupaj 55 ha, za kar bo porabljenih 205.000 sadik. Poleg tega bo očiščenih in preredčenih 142 ha gozdov, od 34 ha v družbenem in 108 ha v privatnem sektorju. Vrednost vseh gozdno-gojitvenih del v letu 1958 bo znašala: delo: družbeni sektor 2,245.266 din privatni sektor 1,188.825 din skupaj: 3,434.091 din material: 778.111 din 1,130.100 din 1,908.211 din skupaj: 3,023.378 din 2,318.925 din 5,342.303 din nlca, nov vhodni rov, rampa, prlzlv-nica in sanitarije). Štiri kmetijske zadruge (MOTNIK, Špitalič, Šmartno in SREDNJA VAS) bodo zgradile upravno poslovne zgradbe s priključnimi skladišči in prostori za ■ predelavo pridelkov. Podjetje KAMNIK bo dokončalo gradnjo dveh devetstanovanjskih blokov in pričelo z gradnjo tronadstrop-nega bloka s poslovnimi lokali. Tovarna »TITAN« bo dokončala 3 stanovanjske petorčke, ki so v gradnji in začela gradnjo dveh novih petorč-kov. Tovarna usnja in J2 bosta zgradila 2 devetstanovanjska bloka. Z gradnjo stanovanjskih blokov 'bosta pričela tudi Rudnik kaolina in Ke-ramično-kemična industrija KAMNIK, Gozdno gospodarstvo LJUBLJANA pa bo gradilo upravno-sta-novanjsko zgradbo. Občinski ljudski odbor bo končal gradnjo 2-dvostano-vanjskih zgradb na PSAJNOVICI in razširil obstoječe omrežje. Komunalna banka v KAMNIKU bo po predhodni porušitvi stare dotrajane stanovanjske hiše pričela z gradnjo upravno stanovanjskega poslopja. V letu 1958 bo živahna gradnja individualnih hiš. Predvidena je dograditev vsaj 30 enodružinskih hiš, začeta pa bo gradnja 60 novih stanovanjskih hiš. Poleg tega bosta na KRIŽU in GOZDU zgrajeni gasilski shrambi, v KOMENDI pa gasilski dom. Čeprav so v letu 1958 še predvidena obsežna gradbena dejavnost in velika investicijska sredstva, lahko pričakujemo, da bo obseg gradenj in investicij v teku leta še narastel. Od predvidenih sredstev bo po-rabljeno 539.000.— din za obnovo 8Q,-dnih drevesnic ln gojitvena pota. Da sc zmanjša nevarnost požarov, °°do redno vzdrževana in obnovljena požarna pota in steze. Okrepljeno bo varstvo rastlin pred gozdnimi škodljivci, mladi nasadi pa bodo zaščiteni pred živino z ograjami. V te namene bo porabljeno na področju Kamniške Bistrice in Črne ”76.000.— din v družbenem in ”0.000.— din v privatnem sektorju 8°zdnega lastništva. . Ker so urejeni gozdovi pogoj za °bro gospodarjenje in izkoriščanje, se b >do letos začela urejevalna dela, ki bodo končana v letu 1959. Letos bodo opravljena terenska dela, v prihodnjem letu pa bo izdelan ureditveni elaborat. Vsa dela v zvezi z urejanjem gozdov bo finansiral gozdni sklad s prispevkom 15,000.000.— din. Ker so na področju občine še precej obsežni slabo izkoriščeni gozdni kompleksi, je v letu 1958 predvideno precej sredstev za gozdne komunikacije, ki so pogoj za izkoriščanje, gojitev in varstvo g uzdo v. Sredstva bodo porabljena takole: novogradnje: družbeni sektor 3,500.000 din privatni sektor 8,000.000 din skupaj: 11,500.000 din vzdrževanje: 345.000 din 7.670.000 din 8.015.000 din , pPerativne naloge v gozdarstvu 0 izvajala Gozdarska poslovna zve-va »Sipek« v kamniku v sodeio- #?fDu 7- gozdarskimi odseki kmetijah zadrug. v v gozdarstvu se postavljajo pred-ert> tele naloge: u ~~ čimbolj racionalno izkoriščati soh'' mase z izdelavo čim-vrednejših l(Q »centov; težiti za smotrnim iz-0,,5‘ščanjem bukovine, s katero so 6>zaovi *>litv precej bogati; v celoti izvesti načrt gozdno-k --tvenih del in Izboljšati njihovo akf>v0.st; Šk0~7| Poostriti borbo proti gozdnim sn<> , Vcem> posebno v področjih c8olotna; itr^' Uvesti kolobarno steljarjenje v Večj| 'h gozdovih, kar bo omogočilo ded Pr*rastek lesa in preprečilo Racijo tal; ** **hžb *rep'ti operativno gozdarsko “Slin,'v. Gozdarske poslovne zveze hjalriu " in gozdarskih odsekov kme-J^h zadrug; tSjn, zvesti spremembe v kulturi ln i tve med gozdovi ln pašniki, stl na planinah. V. poglavje Gradbeništvo Gradbena dejavnost sc bo na območju občine KAMNIK v letu 1958 povečala za 10%, nasproti letu 1957. V letu 1958 bo za gradnjo porabljeno skupno 578,000.000.— din investicijskih sredstev. Od tega bo odpadlo na rekonstrukcijo in novogradnje tovarniških objektov 162 milj. dinarjev. V gradnjo poslovno-stano-vanjsklh zgradb državnega sektorja bo investiranih 156 milj., za ostalo gradbeno dejavnost pa 40 milj. Privatniki bodo porabili za gradnjo individualnih zgradb 120 milj., iz stanovanjskega sklada pa bo izkoriščeno za gradnjo 81 milj. dinarjev. Najvažnejše mesto v predvideni gradnji zavzemajo novi gradbeni objekti Tovarne »TITAN«, gradnja skladišča na železniški postaji v KAMNIKU in rekonstrukcija objektov tovarne »STOL« Duplica, gradnja nflvega tovarniškega objekta tovarne »SVILANIT« in Kerarručno-kemične industrije KAMNIK ter gradnja različnih objektov Rudnika kaolina v ČRNI (separacija, kovač- VI. poglavje Promet Povečanje prometa za 12 % je v direktni povezavi z nabavo novih prevoznih sredstev. Predvidena je nabava dveh kamionov in enega avtobusa. K povečanju prometa — tovornega in osebnega — bo predvsem prispevala nabava avtobusa in 4 kamionov za potrebe podjetij. VII. poglavje Trgovina Promet trgovine bo porastel od 785,036.001).— din v letu 1957 na 880.000. 000.— din v letu 1958. Skupni porast znaša 12,1 %. Za leto 1958 planirani promet se deli: a) trgovina na veliko 85,000.000.— din b) trgovina na malo 746,520.000.— din c) prodajalne proizvodnih podjetij 44.600.000, — din d) odkupna podjetja 3,780.000.— din Zmanjšanje prometa je predvideno v trgovinah kmetijskih zadrug, ker jih bodo postopoma odstopale obstoječim trgovskim podjetjem. Povečal pa se bo promet trgovine na drobno zaradi prodaje blaga za široko potrošnjo, kar je v skladu z dvigom narodnega dohodka prebivalstva in povečano prodajo kmetijskih pridelkov. Investicijska sredstva trgovskih podjetij so tako majhna, da ne zadoščajo niti za obnavljanje in izboljšanje trgovskega inventarja. Zato je v letu 1958 predvideno 3,000.000.— din sredstev za izboljšanje trgovskega inventarja. Ta sredstva bodo uporabljena za postavitev hladilnega pulta v trgovini »Delikatesa«, trgovskega podjetja »KOČNA« KAMNIK, za ureditev specializirane trgovine s sadjem in zelenjavo trgovskega podjetja »POTROŠNIK« KAMNIK in manjše adaptacije pri vseh treh obstoječih trgovskih podjetjih. Nov sodoben trgovski lokal za špecerijsko in kolonialno blago-, ki ga bo zgradilo podjetje »KAMNIK« bo urejen v stanovanjskem bloku pri pošti. Razširitev trgovske mreže je potrebna zaradi povečanja blagovnega prometa, zlasti blaga za široko potrošnjo in povečanja industrijske proizvodnje. Zaradi povečanja blagovnega prometa je potrebno povečati trgovska kapacitete, zlasti v centru mesta in v novozgrajenih stanovanjskih okoliših, ker obstoječe stanje povečini ne daje možnosti za kulturno postrežbo. Zato ' bo potrebno vlagati znatno večja sredstva za izboljšanje stanja trgovskih lokalov, za opremo sodobnih tržnic in izboljšanje prevoznih sredstev trgovskih podjetij. Kmetijske zadruge bodo v letu 1958 skrbele za količinsko večji in blagovno pestrejši odkup kmetijskih pridelkov za potrebe mest in industrijskih središč. Naloga kmetijskih zadrug je, po najkrajši poti oskrbovati potrošne centre s kmetijskimi pridelki. Neposredna nabava blaga pri proizvajalcih in izločanje posrednikov bo ugodno vplivalo tudi na znižanje cen. Večja izbira blaga in povečana prodaja tehničnih predmetov, zahteva večjo strokovnost zaposlenega trgovinskega osebja. Zato bo potrebno strokovno izpopolnjevati trgovski kader in posvetiti več skrbi vzgoji vajencev. Za nadaljnji razvoj trgovine je važna krepitev potrošniških svetov, ki naj se s svojim delom, kot organi družbene kontrole uveljavljajo pri pospeševanju sodobnejšega trgovanja. VIII. poglavje Gostinstvo in turizem V gostinstvu se bo predvidoma dvignil promet za 9%. Večja gostinska podjetja so ukinjena, vse gostinske poslovne enote pa obratujejo kot samostojna gostišča na pravila ali kot zasebna gostišča. Gostišča na pravila, ki poslujejo kot samostojna gostišča na podlagi povšalnega predpisa družbenih obveznosti, bodo povečala promet za 13%, manjši porast gostinskih uslug pa je predviden v zasebnih gostiščih. Zaradi izboljšanja kvalitete prehrane, bodo obratom družbene prehrane predpisane obveznosti do družbene skupnosti v približno enaki višini, kot v preteklem letu. Manjša gostišča na pravila, ki zaposlujejo enega ali dva gostinska delavca, bodo postopoma vključerja v privatni sektor, ker praktično nimajo pogojev za pravilno delitev dela-in vodenje poslovnih knjig v skladu s splošnimi predpisi uredbe o knjigovodstvu. Da se izboljša prehrana zaposlenih delavcev bodo v bližini industrijskih podjetij ustanovljene menze zaprtega tipa. Ta ukrep bo ugodno vplival na delovno zmogljivost zaposlenih. Taka menza bo urejena v tovarni »TITAN«, po možnosti pa tudi še v nekaterih večjih industrijskih podjetjih. Gostilne, ki so jih kot nekmetijsko dejavnost odstopile kmetijske zadruge, bodo vodene kot gostišča na pravila oz. zasebna gostišča. S tem bo izboljšana postrežba. Turizem je ozko povezan z gostinstvom, saj naraščanje turizma neposredno vpliva na povečanj^ prometa v gostinstvu. Ker so urejena gostinstvo, dobre prometne zveze In turistični objekti poleg prirodnih pogojev najvažnejši činitelj za razvoj STKAN 456 glasnik turizma, je potrebno nadaljevati z gradnjo vseh tistih objektov, ki pospešujejo turizem. Predvideno je nadaljevanje priprav za gradnjo žičnice na Veliko planino. Za izdelavo investicijskega elaborata in vodstvo pripravljalnih del je zagotovljenih 2,5 milj. dinarjev, s katerimi razpolaga novi odbor oziroma organ podjetja »Žičnica Velika planina«. Na razvoj turizma v mestu KAMNIKU bo ugodno vplivala ureditev kopališča, kjer bodo zgrajene nove kabine in drugo s sredstvi investicijskega sklada v višini 1,500.000.— din. Ce bodo ta sredstva zadoščala, bo postavljena tudi nova ograja in bo cesta ob kopališču obdelana s proti-prašno maso. V sezonskem obdobju bo na kopališču odprta tudi točilnica zaprtega tipa — bife. Na turizem bo ugodno vplivala protiprašna obdelava ceste KAMNIK—STRAHOVICA, za katero so prispevala podjetja 7,5 milj. dinarjev, lokalna, obrtna in privatna gospodarstva pa 250.000.— din. Leto 1958 predstavlja prelomnico v prizadevanju za zunanji izgled mesta in okolice. V KAMNIKU se bo nadaljevalo z urejanjem in zdrževanjem javnih nasadov oziroma parkov; težišče dela bo na ureditvi Malega gradu in pripravah za arhitektonski park za glasbeno Šolo. Za urejanje javnih nasadov je predvidenih 800.000.— din, urejanje pa bo izvajala Sadna drevesnica in vrtnarija KAMNIK. Ker Dom v KAMNIŠKI BISTRICI ne ustreza več zahtevam sodobnega turizma, bo potrebno vložiti znatna sredstva, da se stanje izboljša. Sredstva naj oskrbi sedanji upravni organ PD »Matica« LJUBLJANA ali Okrajni ljudski odbor, v primeru pa da prevzame upravo Doma podjetje oziroma organizacija z območja občine KAMNIK, bi bilo potrebno predvideti znatna investicijska sredstva že v letu 1958. Turizem bo še nadalje usmerjalo »Turistično društvo« KAMNIK, ki bo dobilo 250.000.— din dotacije in bo pri svojem delu za pospeševanje turizma in organizaciji turističnih društev, še nadalje uživalo vso podporo Občinskega ljudskega odbora. IX. poglavje • Obrt Vrednost obrtniške proizvodnje in storitev bo v letu 1958 porastla za 11 % nasproti letu 1957. Z znižanjem pavšalnih dajatev družbeni skupnosti bo omogočeno podjetjem in obrtnim delavnicam nadaljnje mehaniziran je obratov. S tem je podana tudi možnost za ustvarjanje večjih sredstev za plače in lastne sklade, kar bo utrdilo gospodarski položaj in zagotovilo napredek podjetij in delavnic. Da se razširi število obratov in poveča raznovrstnost obrtniških uslug, bo v letu 1958 izdano obrtno dovoljenje vsem tistim prosilcem, ki izpolnjujejo zakonite pogoje. Predvidena je ustanovitev manjših obrtnih delavnic šolskega značaja (urarska, šiviljska, elektrotehnična in druge) v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v KAMNIKU. Stroje in opremo bodo delno nabavili z lastnimi investicijskimi sredstvi, delno pa bo k ureditvi delavnic prispevala UNICEF. Pri gradnji stanovanjskih blokov bo upoštevana potreba po obrtnih, trgovskih in drugih poslovnih prostorih, kar je nujno zaradi 'porasta števila prebivalstva. Pavšalne dajatve, ki bodo zajemale le minimalne družbene dajatve, bodo pospeševale razvoj in ustanavljanje novih delavnic. Pri tem je potrebno posvetiti posebno skrb vzgoji in usposabljanju kadra raznih obrtnih strok. Družbeni sektor obrtništva se čedalje bolj uveljavlja tako, da zajema čedalje več obrtniških del in v tem pogledu prevladuje nad zasebnim sektorjem obrti. Nad domačo obrtjo doslej ni bilo dobrega pregleda. Te vrste obrtne dejavnosti ni mogoče natančneje obravnavati, ker po 17. členu uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih, Izvršni svet LRS še ni izdal natančnih predpisov o domači obrti, ki ni posebej obdavčena . X. poglavje Komunala V letu 1958 je predvidena živahna komunalna dejavnost. Električno omrežje bo v letu 1958 okrepljeno z gradnjo dveh novih transformatorskih postaj (STAHOVICA, ZAPRICE). V smislu novih zveznih predpisov bo postalo komunalno podjetje tudi »MLEKO« KAMNIK. Ker je prodaja mleka slabo urejena in ni ustreznih prostorov, je predviden sodoben lokal za prodajo in mlečna restavracija v stanovanjskem bloku, ki ga bo pri pošti zgradilo podjetje »KAMNIK«. Za higiensko prevažanje kruha za okoliške kraje bo podjetje »PECIVO« KAMNIK z 1,1 milj. din investicijskega kredita nabavilo dostavni avtomobil. Preskrba z mesom bo. izboljšana z ureditvijo sodobne mesnice v novem bloku pri pošti, ker sedanje mesnice, razen dveh privatnih, higiensko niso več neoporečne. Podjetju »MESO« KAMNIK pa bo potrebno zagotoviti investicijska sredstva za opremo in stroje. Med važne naloge komunale spa-. da tudi redno vzdrževanje vodovodnega omrežja ter postopno priključevanje starega omrežja na nov glavni cevovod. XI. poglavje Izvoz Skupna vrednost izvoza se bo povečala za 12 % v letu 1958. Sortiment izvoznega industrijskega blaga bo zajemal v glavnem iste predmete kot v 1. 1957: kovinske izdelke, strojene svinjske kože in lesne izdelke (»TITAN«, Tovarna usnja, »Stol«), Z izvozom ne bo prizadeto področje ši-. roke potrošnje. XII. poglavje Investicije Vrednost negospodarskih investicij bo v letu 1958 znatno manjša kot v preteklem letu. Predvidene proračunske investicije iz raznih skladovi bodo dosegle višimo 4,000.000 dinarjev in bodo porabljene v tele namene: DRUGI DEL EKONOMSKI INSTRUMENTI OBČINE KAMNIK ZA LETO 1958 XIII. poglavje Amortizacija Vse gospodarske organizacije plačujejo amortizacije po stopnjah, ki so določen- zveznimi predpisi. XIV. poglavje Obresti o, — v sklad osnovnih sredstev kmetijskega gospodarstva 50%; b) Kmetijske zadruge — v občinski investicijski sklad 50 %, — v sklad osnovnih sredstev zadruge, ki ga plačuje 50%. XVI. poglavje Dopolnilni proračunski prispevek lz osebnega dohodka 10-odstotni dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka plačujejo: a) vsa industrijska podjetja, b) Rudnik kaolina Črna. Katastrska občina: 1. Češnjice 2. ČRNA 3. GODIČ 4. GOZD 5. BISTRICICA 6. HRIBI 7. HRUSEVKA 8. KAMNIK 9. KOSlSE 10. KOMENDA 11. KRIZ 12. LOKE 13. MEKINJE 14. MOTNIK 15. ZG. MOTNIK 16. MOSTE 17. MLAKA 18. KLANC 19. tiASOVCE 20. NEVLJE 21. PALOVCE 22. PODGORJE 23. PSANJEVICA 24. PODHRUSKA 25. SUHADOLE 26. SP. STRANJE 27. ŠMARTNO 28. ŠPITALIČ I. 29. Špitalič ii. 30. SMARCA 31. TUCNA 32. TUNJICE 33. TUHINJ 34. VOLČJI POTOK 35. ZNOJILE 36. Županje njive XVII. poglavje Družbene obveznosti v pavšalnem znesku Vse obrtne, gostinske in komunalne gospodarske organizacije plačujejo obveznosti v pavšalnem znesku. Višina pavšalnega zneska se določi s pogodbo, ki jo skleneta Oddelek za finance Občinskega ljudskega odbora in pavšaliramo podjetje. XVIII. poglavje Občinski prometni davek Za pobiranje občinskega prometnega davka od prometa z izdelki 1° storitvami veljajo do objave občinskega odloka o občinskem prometnem davku tarife okrajnega odloka o pobiranju občinskega prometnega davka za območje okraja Ljubljana (»Glasnik« št. 50/56 in 53/57). Občinski prometni davek od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinskih podjetjih in gostiščih družbenega in zasebnega sektorja ter po individualnih proizvajalcih se obračunava in plačuje z veljavnostjo od 28. aprila 1958 dalje po posebne^ odloku ObLO Kamnik (»Glasnik« št. 37/58). Občinski prometni davek od prometa na drobno se plačuje po od-, loku ObLO Kamnik (»Glasnik« številka 84/56) oziroma po odloku ObLO Kamnik (»Glasnik« št. 37/58). XIX. poglavje Občinske doklade Občinska doklada iz kmetijstva znaša povprečno 16,5 % katastrskega dohodka, v posameznih katastrskih občinah pa se giblje med 13 in 20°'* po tabeli, ki je sestavni del tega družbenega plana. Občinska doklada od premoženja in samostojnih poklicev znaša v letu 1958 12 % davčne osnove, z8 pavšaliste pa 3 % od osnove. Stopnja občinske doklade: 13% 13% 19% naselje Brezje 16% 14% 14% 15 % 14% naselji Raproče ln Ravne 13 % 20% naselje Kratna 16% 18% 20 % 20 % 16% naselje Velika Lašrna 14 % 20 % 14% 14% 20% 18 % 20% 20 % 20 % naselje od soteske naprej 17 % 14% 20% 14% 16% 20 % 19% 16% 14% naselje Okrog 13% 14% 20 % 16 % naselji Hrib in Poreber 14 -ze 18% 15% 20 % naselje Rudnik 17 % 14% 17% naselje Sv. Primož 14% a) šole (priprava načrtpv za osemletko v Kamniku, dograditev šole v Nevljah)...................... 1,340.000 din b) razširitev javne razsvetljave.................... 860.000 din c) vaški vodovodi................................... 1,000.000 din (J) dograditev zdravstvene postaje na Lazah . . . 600.000 din d) ureditev otroškega igrišča....................... 200.000 din Predvidena sredstva občinskegalzkoriščanje je mogoče samo iz sred-^ nvesticijskega sklada za leto 1958stev preteklih let in te sproščene le v tem letu ne morejo izkoriščati, blokad je. XX. poglavje SKLADI V" letu 1958 se bodo stekala v občinske sklade sledeča sredstva: A. Občinski druibeni investicijski sklad: , v 000 d‘“ 42% občinske doklade iz kmetijstva....... 2.l3® nKAInd/n itiUca n.o n«n ....... ** . MM m 45% takse na priprave za proizvodnjo 20% zemljarine kmetijskih organizacij Zemljarlna gospodarskih organizacij . 1.143 «• 9. I 10. t Prispevek od dohodka kmetijskih organizacij, kmetijskih zadrug, trgovskih, komunalnih podjetij tef pavšalistov.......................................... 26% iz dohodha — prispevek gosp. organizacij . . . Obresti od sklada osnovnih sredstev gostinstva, obrti in komunale.......................................... Obresti sklada obratnih sredstev gostinstva, obrti in komunale................................« « ♦ • . Anuitete...................................... » * ♦ Skupaj priliv v letu 1958 (blokiran) Prenosi iz leta 1957 razpoložljivi ........ Neizkoriščena sredstva iz leta 1957 ................. Sproščena blokacija iz leta 1957 .................... Skupaj prenosi . . 4.035 359 7.659 14.940 . 22.599 ip biti višje od cen, ki so veljale na dan 30. septembra 1958. 1 2. člen Trgovske poslovalnice na drobno, gostišče Videm Dobrepolje, zasebna gostišča, obrtno podjetje Štolama in zasebne obrtne delavnice ha območju občine Dobrepolje, pri katerih se pojavijo opravičeni razlogi za povišanje cen, so dolžne predložiti utemeljene prijave za povišanje cen ObLO Dobrepolje. 3. člen B. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš: v 000 din 1- 90 % stanovanjskega prispevka iz gospodarstva . . . 54.763. I 8. Stanovanjski prispevek pavšalistov..................... 5.923 8. 90 %> stanovanjskega prispevka izven gospodarstva in proračuna ObLO..........................................13.600 4. 90 % stanovanjskega prispevka.....................1 6.370 , 5. 100% dohodkov od prodaje stanovanjskih hiš . , , 1.146 6. 50% najemnine poslovnih prostorov...................... 2.100 Skupaj priliv v letu 1958 . . . 83.902 I Prenosi iz leta 1957: I Neizkoriščena sredstva leta 1957 ........................ 31.000 Sproščena blokacija....................................... 8.132 Skupaj prenosi . . . 39.132 Skupaj sredstva v letu 1958 . . . 123.034 I Od tega: blokirano 25 % od priliva leta 1958 ................... 20.976 razpoložljivo 75 % od priliva leta 1958 ............... 62.926 1 Prenosi iz leta 1957 .................................... 39.132 Skupaj razpoložljivo . . . 102.058 C. Občinski cestni sklad: v 000 din l. Prometni davek zasebnikov........................... 600 8. 30 % taks na vprežna vozila......................... 800 Skupaj . . , 1.400 40 % blokacije....................................... 560 840 L Prenos iz leta 1957 — 60%............................ 54 3- Sproščena blokacija leta 1957 ...................... 391 Skupna razpoložljiva sredstva za leto 1958 . . . 1.285 XXIII. poglavje BILANCA PRORAČUNSKIH SREDSTEV Dohodki: 1. 58% obveznih doklad lz kmetijstva............... 3. Dohodki uradov in ustanov....................... 3. Ostali dohodki.................................. 4. Proračunski prispevek pavšalistov............... 6. Občinski dohodek od kmetijstva nad 4 % . . . . . 6. Del dohodka od obrtništva in ostalih poklicev . . . 7. Občinski prometni davek zasebnikov ....... 8. Občinski prometni davek od alkoholnih pijač . . . 9- 2% davek na maloprodajni promet.............. . JO. Občinske takse.................................. JL Občinska doklada od kmetijstva nad 4 % . . . . . 12. Občinska doklada od obrtništva in samostojnih poklicev . .......................................... *8. 18% udeležba na prometnem davku zasebnikov . . . |4- 12% proračunski prispevek iz zasebnega dohodka . . }*• Dopolnilni proračunski prispevek................ 16- Skladi ......................................... Skupaj . . . v 000 din 2.950 100 1.400 8.291 16.500 13.600 18.200 22.500 10.000 1.300 14.100 4.800 4.800 5.700 14.400 9.859 2.500 146.200 Izdatki: L Administrativni proračun......................... 133.800 *• Negospodarske investicije.......................... 4.000 *• Proračunska rezerva............................ 8.400' Skupaj . . . 146.200 XXIV. Poglavje Končne določbe °blafx’et za družbeni plan in finance ter svet za gospodarstvo sta po-dfutk na> da po potrebi izdata natančnejša navodila za izvajanje tega *£;nega plana. ',Cstnja družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem ku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1958 dalje. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Kamnik Alfred Janko 1. r. °BClNA DOBREPOLJE ODLOK Prijavi za povišanje cen morajo gospodarske organizacije iz 2. člena tega odloka predložiti novo in staro kalkulacijo ter prepis zaključnega računa za preteklo leto. 4. člen Občinski ljudski odbor mora izdati na prijavo gospodarske organizacije najkasneje v roku 15 dni iz 2. točke te odredbe rešitev. Ce občinski ljudski odbor Dobrepolje ne izda v predpisanem roku rešitve, lahko gospodarska organizacija prodaja oziroma opravlja storitve in usluge po prijavljenih cenah. 5. člen Za kršitev predpisov tega odloku vali, odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Uradni list FLRJ št. 39/58). Imetnik zasebne obrtne delavnice, ki prodaja obrtne proizvode ali opravlja storitve in usluge po cenah, ki so v nasprotju z Odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. list FLRJ št. 39/58) in določbami tega odloka, se kaznuje v skladu s 4. točko navedenega odloka po 227. členu kazenskega zakonika z denarno kaznijo ali z zaporom do 6 mesecev ter z odvzemom blaga ali storitev. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v ■ »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. oktobra 1958 dalje. St. 03/1-1026/4. Datum: 6. novembra 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Marjan Miklič 1. r. OBČINA DOBROVA 436. Na podlagi 1. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o pravicah ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Ur. 1. FLRJ št. 16/58), v zvezi z 12. členom uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. I. FLRJ št. 52/57) je občinski ljudski odbor Dobrova pri Ljubljani na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. julija 1958 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih taksah nn območju občine Dobrova pri Ljubljani 1. člen . t\’ 435. %k„,)0dluRi ’• odstavka 2. točke šh (V..0 spremembah in dopolnitvi! dni , ° evidenci in kontroli N pi Jocenih proizvodov (Uradni 'i ]j‘ V /t. 39-678/58) izdaja občin-iV °dbor Dobrepolje na 1 i,f s.klepa seje Občinskega zbo-‘ 6oVci i,,ra proizvajalcev z dne o prepovedi zviševanja cen industrijskih proizvodov, živil, obrtnih storitev in uslug no območju občine Dobrepolje 1. člen Cene industrijskih proizvodov, živil, obrtnih storitev in uslug na območju občine Dobrepolje ne sme- Tnrifn, ki je sestavni del odloka o bčinskih taksah no območju občino Dobrova pri Ljubljani (»Glasnik« okraju Ljubljana št. 71/56), se spremeni in dopolni takole: Tarifna št. 9 — taksa nn licitacije — se spremeni in se glasi: Zu pismene ponudbe nn javnih dražbah (ofertnlne licitacije) pri državnih organih in zavodih ter go- spodarskih in drugih organizacijah sc plača taksa od proračunske vrednosti poslu, ki je na družbi, in sicer: a) od vrednosti do 1 milijona — 500 din; b) od vrednosti nad 1 do 5 milijonov — 1000 din; c) od vrednosti nad 5 do 20 milijonov — 2000 din; č) od vrednosti nad 20 do 50 milijonov — 5000 din; d) od vrednosti nad 50 do 100 milijonov — 10.000 din; - c) od vrednosti nad 100 milijonov — 20.000 din. Takso po tej tarifni številki pobere organ, ki je razpisal licitacijo. V treh dneh po licitaciji mora ta organ predložili ObLO, upravi za dohodke obračun o pobranih taksah s podatki o številu ofert ter njihovi posamični kakor tudi skupni vrednosti. Za listne javne dražbe se taksa na licitacijah ne pobira. Dodasta se novi tar. št. 11 in 12, ki se glasita: Tarifna št. 11 — taksa na firmo. Vsaka pravna in fizična oseba, ki se na območju občine stalno bavi s katerokoli vrsto gospodarske dejavnosti, plača letno takso na firmo, in sicer: n) za izključno uslužnostno obrt 1500 din; b) za ostalo obrt in za gostišča 3000 din; c) za gospodarske organizacije (podjetja) 20.000 din; č) za kmetijske zadruge 10.000 dinarjev; d) za poslovalnice 5.000 din; e) za trafike in kioske 1000 din. Svet za družbeni plan in finance ObLO Dobrova pri Ljubljani je pooblaščen iz utemeljenih razlogov znižati po tej tarifni številki določene takse na firmo ter dati potrebna tolmačenja glede predpisa in plačila te takse. Taksa na firmo dospe v plačila v začetku leta za vse leto vnaprej in mora biti plačana do 15. fenru-arja v letu v gotovini pri Upravi za dohodke ObLO Dobrova pri Ljubljani. Če se je gospodarska dejavnost pričela v drugi polovici leta, se plača za tisto leto samo polovico letne takse na firmo. Zu lvlo 1958 velja rok za prijave in plačilo 30 dni od dneva objave tega odloka v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Tarifna št. 12 — taksa na reklamo. Zu uporabo zidov, kioskov, stebrov. ograj in drugih predmetov na javnih mestih se plača za namestitev, pritrditev, izobešanje, pisanje oziroma slikanje reklam zaradi materialne koristi za vsak kvadratni meter reklame po 10din, najmanj pa 500 din letne takse na reklamo. Namestitev reklame se mora prijaviti vsaj 24 ur prej pri Upravi za dohodke Obl .O Dobrova pri Ljubljani v dveh izvodih. V prijavi moro biti razviden koristnik reklame, velikost in besedilo reklame, kraj namestitve in število predmetov, na katerih se namešča. Plačnik te takse je tisti, v čigar korist je reklama. Vsaka vsebinska sprememba reklame zahteva ponovno prijavo in plačilo letne takse. Opomba: Slike in napisi, ki so po priporočilu pristojnih ustanov namenjene za pospeševanje turizma. zn zatiranje alkoholizma in zn zatiranje bolezni ter zn preprečevanje škode ,na ljudeh ali na splošnem ljudskem premoženju, so opro* ščeni takse na reklame. 2. člen Ta odlok volja od dneva objave r »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. Ot-1985/1-58. Dobrova pri L j., 21. julija 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stane Vrhovec l. r. OBČINA DOMŽALE 457. Pri primerjanju z izvirnikom se je ugotovilo, da je besedilo XIII. poglavju družbenega plana občine Domžale za leto 1958, ki je bil objavljen v »Glasniku« št. 84/58, napačno. Zato se daje Popravek Družbenega plana občine Domžale za leto 1958 Besedilo XIII. poglavja družbenega plana občine Domžale za leto 1958 se pravilno glasi takole: »10-od-stotni dopolnilni proračunski prispevek iz. osebnega dohodka delavcev plačujejo sledeče gospodarske organizacije: Mlinostroj, Domžale, Helios, Količevo. Kemična tovarna, Domžale, Papirnica Količevo, Indu-plati, Jarše, Vata, Vir, Toko, Domžale, Sončnica, Vir, Mlinska industrija, Domžale, Opekarna, Radomlje, Keramično kemična industrija, Kamnik, obrat »Tobi«, Ihan, Lesno industrijsko podjetje Ljubljana, obrat Radomlje. »Alko« Ljubljana, obrat »Domžale«. Iz skupščinske pisarne OLO OBČINA LJUBLJANA-BE2IGRAD 458. Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88/52) v zvezi z 2. členom Uredbe o cenah za komunalne proizvode in storitve, ki jih uporabljajo gospodarske organizacije, državni organi in zavodi (Ur. 1. FLRJ št. 16-501/58) in 26. členom Statuta občine je občinski ljudski odbor Ljubi ju nu-Bežigrud na seji občinskega zboru in na seji zboru proizvajalcev dne 4. septembra 1958 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o obveznem odlaganju smeli In odpadkov iz gospodinjstev in iz drugih virov na območju občine Ljubi jnna-Bežigrad 1. člen V odloku o obveznem odlaganju In odvozu smeti in odpadkov iz gospodinjstev in iz drugih virov na območju občine Ljubijanu-Bežigrad, ki ga je sprejel ObLO Ljubi jana-Režigrud na 5. redni seji dne 25. januarja 1956 (Glasnik OLO Ljubljana št. 54/56), se 10. člen spremeni, tako da se glasi: Tarifo so dolžni plačevati neposredni uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov, ne glede, ali so v zgradbah splošnega ljudskega premoženja ali pa so v zgradbah, ki so v lasti zasebnikov. Neposredni uporabniki so lahko državni organi, zavodi, gospodarske, družbene in druge organizacije ter zasebniki. 2. člen Ta gdlok začne vel juti od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. septembra dalje. St. 06/4-5622/1-58. Ljubljana, dne 8. septembra 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stane Koman I. r. OBČINA LOGATEC Razpis Komisija za uslužbenske zaxleve občinskega ljudskega odbora Logatec razpisuje na podlagi 164. člena zakona o javnih uslužbencih (Ur. list FLRJ št. 55/57) delovno mesto šefu odseke za ,gospodarstvo. Visoka strokovna izobrazba, najnižji naziv referent. _ Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom je vložiti v uradu tajnika ObLO Logatec najkasneje v roku 15 dni po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Komisija za uslužbenske zadeve OBČINA RADEČE 459. Na podlagi 6. odstavka 2. točke Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. list FLRJ št. 59-678/58) izdaja Občinski ljudski odbor Radeče po sklepu seje občinskega zbora in seje zbora proizvajalcev z dne 17. oktobra 1958 ODLOČBO o pooblastitvi Sveta za blagovni promet ObLO Radeče, da uvede evidenco in kontrolo cen ter določi najvišje cene na drobno za posamezne industrijske proizvode na območju občine Radeče I. Občinski ljudski odbor Radeče pooblašča Svet za blagovni promet, da po predhodnem sporazumu s svetom za gospodarstvo opravlja evidenco in kontrolo cen ter določa najvišje prodajne cene na drobno za industrijske proizvode in živila ter za storitve in usluge, ki so pomembne za preskrbo državljanov, oziroma način njihovega oblikovanja na območju občine Radeče. II. Ta odločba velja takoj in se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 01/1-5554/1. Datum: 5. novembru 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Ferči Miler I. r. 440. Na podlagi 2. odstavka 2. točka Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Uradni list FLRJ št. 59-678/58) in pooblastila obeh zborov občinskega ljudskega odbora z dne 17. oktobra 1958 izdaja svet za blagovni promet občinskega ljudskega odbora Radeče po sklepu svoje seje z dne 5. novembra 1958 v sporazumu z gospodarskim svetom občinskega ljudskega odbora RadeV ODREDBO o prepovedi zviševanja cen industrijskih proizvodov, živil, obrtnih storitev in uslug na območju občine Radeče 1. Cene industrijskih proizvodov, živil, obrtnih storitev in uslug na območju občine Radeče ne smejo biti višje od cen, ki so veljale na dan 50. septembra 1958. Vse obrtne organizacije in zasebne obrtne delavnice morajo imeti v svojih obratih oziro!Uu poslovnih prostorih izobešen s strani občinskega ljudskega odbora potrjen cenik svojih proizvodov — u^lug z. navedbo cen, ki so veljale navedenega dne. 2. Trgovinske gospodarske organizacije na drolmo, gostinska podjetja in gostišča, obrtna podjetja in zasebne obrtne delavnice na območju občine Radeče, pri katerih sc pojavijo opravičeni razlogi za povišanje cen, so dolžne predložiti utemeljene pri ja.ve za poviševanje cen svetil za blagovni promet Občinskega ljudskega odboru Radeče. 5. Prijavi za povišanje cen morajo gospodarske organizacije iz točke 2 te odredbe priložiti novo in staro kalkulacijo ter prepis zaključnega računa za preteklo leto. 4. Svet za blagovni promet občinskega ljudskega odboru Radeče mora izdati nu prijavo gospodarske organizacije iz 2. točke te odredbe rešitev najkasneje v roku 15 dni po prejemu prijave. Ce svet za blagovni promet ne izda svoje rešitve v predpisanem roku, lahko gospodarska organizacija prodaja oziroma opravlja storitve in usluge po prijavljenih cena h. 5. Za kršitve predpisov te odredbe se uporabljajo določbe iz 5. točke odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. list FLRJ št. 59-678/58). Imetnik zasebne obrtne delavnice, ki prodaja obrtne proizvode ali opravlja storitve in usluge po cenah, ki so v nasprotju z Odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. list FLRJ št. 59-678/58) in določbami te odredbe, se kaznuje v skladu s 4. točko navedenega odloka po 227. členu Kazenskega zakonika z denarno kaznijo ali z zaporom do 6 mesecev ter z odvzemom blaga ali storitev. 6. Ta odredba velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od I. oktobra 1958 dalje. St. 02/6-5288/1. Datum: 5. novembru 1958. Predsednik sveta za blagovni promet Ivan Hren k I. r. 441. Na podlagi I. odstavka 2. točke odloka o spremembah in dopolnitvah odloku o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. list FLRJ št. 59-678/58) in pooblastila obeh zborov občinskega ljudskega odbora z dne 17. oktobra 1958 izdaja svet za blagovni promet občinskega ljudskega odbora Radeče po sklepu svoje seje z dne 5. novembra 1958' v sporazumu z gospodarskim svetom pri Obl,O Radeče ODREDBO o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov, storitev in uslug na območju občine Radeče I. Z dnem I. oktobru 1958 se uvede evidenca in kontrola con za naslednja živila, obrtne storitve in usluge na območju občine Radeče: a) za vse kmetijsko nridelke, za katere so dogovorjene odkupne cene; h) za jajca, surovo maslo, svežo in prekajeno slanino, riž, testenine, kavne nadomestke in kis; c) za vse obrtne usluge in sto-j rit ve. Evidenco na območju občine R8' (leče opravlja oddelek za gospod8r' stvo občinskega ljudskega odbora Radeče. Trgovinske gospodarske organ1' zacije na drobno, obrtna podjetj8 in zasebne obrtne delavnice na ok močili občine Radeče, ki prodajaj8 predmete, odnosno, ki opravljaj0 storitve, naveden v 1. točki te <•#' redbe, so dolžne, da prijavijo c®®* po stanju 50. septembra 1958 (obr|'i ne organizacije po potrjenih c6®*" kih) najkasneje v roku 10 dni I10 uveljavitvi te odredbe oddelku gospodarstvo občinskega ljudska? odbora Radeče. Tu odredba velja od dneva "J? jave v »Glasniku«, uradnem vi* niku okraja Ljubljana, uporabil pa se od L oktobra 1958 dalje. » St. 02/6-5788/1. x I Datum: 4. novembra 1958. Predsednik sveta zn blagovni prom c* j Ivan Hrenk I. r. I p, 1 h' ; »s OBČINA TRBOVLJE Razni«; Komisija za uslužbenske zadf,( obč. ljudskega odbora Trbovlje razpisuje nu podlagi 21. člena zakona o j a v®1, uslužbencih naslednja mesta usl® bencev ljudskega odboru: 1. pravnika s strokovnim izpit®11 (upravna ali sodna stroka)! 2. dva ekonomista (eden i* vis”!"1 uli oba s srednjo strokovni’ ol) ra zim) z vsa j 2-letno pr®*1 v industriji in v planiranj"- Kolkovane ponudbe z opisom kovne prakse in življenjepisom •, šljite občinskemu ljudskemu odb® v 15 dneh od objave v »Glasu1*; uradnem vestniku okraju Ljnblj® Komisija za uslužbenske zndevl Vsehinn 14 Octlofiba n oblikovanju prodajno krompir, čebulo, suhi fižol, jabolk**0 h e in sulic slive. 414 Družbeni plan r.a leto 1018 0 Kamnik. ^ 415 Odlok o prepovedi zviševanja cen ^ sirijskih proizvodov, živil, obrtnih h

obračunu lltve ln rtrig.i »ktlvu C. Viri sredstev v obračunu }• Kupci in droge tenatve ln druga pasiva 503 10. Dobavitelji In druge 1 Druga aktiva 1.836 obveznosti 97 II Druca unslva 234 Skupaj 4.856 Skupaj. 4.856 Zaključni račun UPRAVE ZA KOMUNALNO GOSPODARSTVO, Radeče Glavna delovna naloga podjetja Je bila gradnja vodovoda, ki se jc vršila preko posebnega režijskega odbora ln dograditev mlekarne. Zaposlenih Je bilo povprečno 50 delavcev ln uslužbencev Podjetje razpolaga z zadostnimi obratnimi sredstvi in so bile vse obveznosti pravočasno poravnane. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 191) PASIVA Naziv postavke Znesek v 600 din Zap §1^ Naziv postavke Znesek v SCO din Osnovna A. Vin osnovnih in Izloč.r »a sredstva ui Izločenih sredstev l. Osnozna sredstva 9.815 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Investicijsko posolilo za 9.815 2 Investlclie v teku 1. Izločena sredstva in dru- 5.928 ga Investlcllska sredstva 2.939 4 Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij S. Drugi vin financiranja in vest! .”11 — D uLratm. sredstva B Viri obratnih sredstev 8. Banka kredit za obrat- L Skupne obratno sredsrv 9.498 na sredstva — 1. Sklad obratnih sredstev 8. Investlcitsko posolilo za 3.609 obratna sredstva B. Pasivne *asovne razme- C. Sredstva v obračunu litve 367 ln inica aktiva C. Viri »rirtstcv v obračunu ln druga pasiva 5. Kupci, m druge tenatve 1.869 10. DobaVitel.il in druge 6. Drnca aktiva 22 obveznosti 4.444 11 Druga pasiva Skupaj 24.163 Skupaj 24.1G3 Računovodja Frane Stojan Predsednik UO Dušan Djurica Direktor Tomislav Mihelič Računovodja Predsednik UO Direktor: Karl Marinič Lado Pešce Franjo Černe fiati Zaključni račun trgovine »TKANINA«, Kočevje za 43 %, sam dole odstotek dvignil lW" 7,1 ranim uveoenega piuiucmcruuvnu v visim z vd od maloprodajnega pro-'a' Delovni kolektiv je probleme sproti reševal, saj Je v letu 1957 preuredil trgovski lokal, ki je zelo dobro opremljen In moderen. hsrt Prometa oziroma lanskoletna realizacija Je bila prekoračena pa Je l-il prekoračen za 22 «6. Cena Je bila nižja, vendar se Je j? 9 % zaradi uvedenega prometnega davka v višini 2 % od mal< *«Tiv, * 1 BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA ——. Zaključni račun obrtne zadruge »SLAMNIK«, Mengeš Zadruga Je bila ustanovljena leta 1907 in Je v letu 1957 praznovala 50-letnlco svojega obstoja. Zadruga je vpisana v register pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani pod št. Rg 11-255,64 od 14. Januarja 1956. Podjetje opravlja slanmikarsko obit, V letu 1937 je zadruga dosegla zadovoljiv poslovni uspeh. Skupni dohodek je bil dosežen v višini 13,126.000. dohodek pa v znesku 5,240.000 din. AKTI V A BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA *ap «t Naziv postavke A. Osnovna •n Izločena sredstvi P Osnovna sredstva , Jnvestlcl.e v teku 1 *• Izločena sredstva ln dru- 'nvestlcliska sredstva B. obratna sredstva L Skupna ibra-n* sredstva Sredstva v obračunu ln Iruga aktlvs i Kupci in druge tenatve Druga aktiva Skup«). Zan Znesek Zap « Znesek zap Znesek v 000 din Naziv postavke v 000 din Naziv postavke v 900 din gt Naziv postavke v 000 din \ Viri osnovnih A Osnovna A. Viri osnovnih m Izločenih sredste* n izločena sredstva m izločenih sredstev i. Sklad osnovnih sredstev 548 t. Sklad osnovnih sredstev 4.021 548 2. Investleiisko posolilo za 1. Osnovna sredstva 4.021 2. Investicijsko posolilo za 558 osnovna sredstva osnovna sredstva 1.031 S. Izločena sredstva tn uru- 3. Razni skladi 1.353 650 4. Dolgoročno posojilo za ga Investlcllska sredstva 941 4. Dolgoročno posojilo za linam tranje Investicij financiranje Investicij s Drugi viri financiranja 5. Drugi viri financiranja tnvesUt i' 558 Investicij B Viri obratnih sredstev B Viri obratnih sredstev 8 Banka - kredit za obrat- 6. Banka - kredit za obrat- 12.118 na sredstva 11.847 na sredstva 2.690 1. Sklad obratnih sredstev 170 1. Sklad obratnih sredstev 4.054 8 investicijsko posojilo za 8. Investlcl sko posolilo za obratna sredstva obratna sredstva 8. Pasivne <*asnvne razme- 8. Pasivn* 'asovne razme- lltve 147 C. Sredstvi v obračunu lltve — C. Viri »redstev v obračunu ln druga aktiva C, Viri sredstev v obračunu ln dntga pasiva In druga pasiva 7.265 10. Dobavitelji In druge 9. Kupci in druge tenatve 7.361 10 Dobavitelji ln druge 13 obveznosti 7.054 6 Dru c a aktive 254 obveznost! tl Druga pasiva tl Druga pasiva 459 21.355 Skupaj 21.353 Skupaj 12.577 Skupaj 12.577 Računovodja Predsednik UO' Direktor Stanc Jajtlč Julij Slmec Žagar Računovodja: Ida Lužar Predsednik UO: Ivan£ Gregorc Direktor Andrej Burgar ^ Zaključni račun trgovskega podjetja »SKOCIJAN«, Rakek Je Imelo v svojem obsegu 5 poslovalnic, v katerih Je ustvarilo za 68,137.556 ,ev prometa. Plan prometa je bil presežen za 66 %. Zaposlenih Je bilo 9 name- ščeneev in 4 vajenci. BILANCA na dan 31 decembra 1957 Zaključni račun podjetja »TEGRAD«, Ljubljana, Smartmska 10 Podjetje »Tcgrad«, Ljubljana, Smartinska 10, Izvršuje telefonske gradnje ln elektro-lnstalaclje ter servis za gospodinjske elektroaparate. Plan Je bil Izvršen s 153 . Zaposlenih Je bilo povprečno 166 ljudi. PASIVA > Naziv postavke . A. Osnovna t 0 Izločena sredstva t Snovna sredstva 152 t. (,ml,ttcl]e v teku ■‘učena stedstva in dru-mveitlcllska sredstva 871 Znesek v 00u din ^ 6' °1 rama sredstva 8kllnrifi obratna sredstva 26.641 *,r®daiva a obračunu '0 druga aktivo 1 tn druge terjatve ue» aktiva Skupaj: 1.945 23.710 Z” p. St. Naziv postavke A. viri osnovnih ui Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Investlcllska posolilo ra osnovna sredstva 3. Razni skladi 4. Dolgoročno posojilo za financiranje investicij J. Drugi viri financiranja In vesi let B Viri obratnih sredstev 6 Banka • kredit ra obratno sredstva ?. Sklad obratnih sredstev 6. Investicijsko posolilo za obratna sredstva » Pasivne časovne razmejitve C. Viri .-redstev v obračunu In druga pasiva 10. Dobavitelji In druge obveznosti 11 Druga pasiva Skupaj: unovodjai Predsednik UO: Bogomir Modic Direktor: Jože Zalar AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA Znesek Zap Znesek Zap Znesek v 000 din gt. Naziv postavke v 000 din 5t Na. iv postavke v 000 dtp A. Osnovna A. Viri osnovnih Ui «/.ločena sredstva in izločenih sredstev 252 l. Osnovni sredstva 7.502 t. Sklati is ovnih sredstev 1 Investicijsko posolilo za 4.623 2 Investlclie v teku 3.008 osnovna sredstva 3.000 1.592 S. Izločena siedstva in dru- 6.704 3. Razni skladi 22.784 ga investicijska sredstva 4. Do gorečno posojilo za * financiranje Investicij 9. Drugi vlil financiranja — Investicij 2.887 i» Obiama sredstva B. Viri obratnih »redstev «. Bunka - kredit za obrat- 13.020 56 C Skupna obratna iredstva 40.171 na sredstva I Sklad obratnih sredstev 6. investicijsko posojilo za 6.291 28.601 - , obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- 1 C. sredstva v obračunu lltve 436 ln drugii aktivi C. Viri »redstev v obračunu ln druga pasiva 9. Kupci in druge tenatve 22.772 10. Dobavitelji In druge 12.137 8.789 6. Druga aktiva 3.352 obveznosti 11 Druga pasiva 4.748 23.710 Skupaj: 85.509 Skupaj 85.509 Računovodja Alojz Volkar Predsednik UOi Janez Pešec Direktor Feliks Dornik luključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Ravnik, Nova vas pri Rakeku kd letom je zadruga zaposlovala 8 uslužbencev, plan prometa Je bil dosežen. Celotni dohodek zadruge znaSa 5,009.206 din. Obveznosti so bile v redu poravnane. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1951 PASIVA *g|p' Naziv postavke Znesek v 000 din Zg^p' Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna io Izločena sredstva L Osnovna sredstva 4.185 A. viri osnovnih ln Izločenih sredstev t. Sklad osnovnih sredstev 1. Investicijsko posojilo za 3.997 8. Investicijsko posojilo za 2.690 188 3. Izločena sredstva tn dru- S. Razni skladi 5.885 ga Investicijska sredstva 3.815 4. Dolgoročne posojilo za financiranje Investicij H. Obratna sredstva L Skupna obratna sredstva 7.952 S.iDrugl viri financiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obratna sredstva 3.696 3.160 L Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za obratna sredstva 1.779 C. Sredstva v obračunu 9. Pasivne časovne razmejitve - ln druga aktiva 1. Kupci ln druge terjatve 7.222 C. Viri sirdstev v obračunu In druga pasiva l».-Dobavlleljl ln druge 8. Druga aktiva •191 obveznosti 6.184 Skupaj; 26.361 11 Druga pasiva Skupaj: 2.472 26.361 Računovodja: Predsednik UO; Direktor: Danica Modle-- Andrej Jaklič Stanc Zakrajšek Zaključni račun podjetja »VATA«, Zadobrova, Ljubljana-Polje Predmet poslovanja: Izdelovanje tapetniške ln krojaške vale In opravljanje usluS Povprečno Je zaposlenih 7 delavcev. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1951 PASIVA *^p' Naziv postavke Znesek v 000 din ^Jp' Naziv postavke Znesek v ooo din a. Osnovna A. Viri osnovnih In Izločena sredstva ln Izločenih sredstev 602 1. Osnovno sredstva 2.067 l. Sklad osnovnih sredstev t. Investicijsko posojilo ta 1. Investlclie v teku 59 800 1. Izločena sredstva In dru- 232 ga Investicijska sredstva 200 4. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 1. Drugi tiri financiranja Investicij 1.324 B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - Ictedlt za obrat- 4. Skupna obratna sredstva 40G no sredstva 7 Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za 396 obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu JltVP ln drugi aktiva C. Viri sredstev v obračunu 1. Kupci ln druge terjatve In druga pasiva 506 10. Dobavitelji In druge 8. Druga aktiva 88 obveznosti 613 ll Druga pasiva 60 Skupaj: 4.01G Skupaj: 4 016 Računovodja: Predsednik UO: Direktor: Danica Slnčič Marija Kralj Slavko Smerčan Zaključni račun podjetja »SLIKARSTVO IN PLESKARSTVO«, Zagorje ob Savi Podjetje Je doseglo 9,554.636 din realizacije. Zaposlenih je bilo: 2 uslužbcnua, 12 delavcev ln 3 vajencev. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1951 PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din i§t_p Naziv postavke Znesek v 000 din e. Osnovna A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev in Izločena sredstva L Sklad osnovnih sredstev 309 1. Osnovna sredstva 1. Investicije-v teku 309 1. Investicijsko posojilo ra osnovna sredstva 1. Izločena sredstva ln dru- S, Kazni skladi 568 ga Investicijska sredstva 4. Dolgoročno posojilo za Unanclranjo Investicij — 6. Drugi viri financiranja Investicij - 8. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- L Skupna obratna iredstva 745 na sredstva 260 7. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za S obratna sredstva 0. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu Jltve — In druga aktiva C, Viri sredstev v obračunu tn druga pasiva 3. Kupci In druge terjatve 433 10 Dobavitelji ln druge 6. Druga aktiva obveznosti 350 tl Druga pasiva » Skuoaj: 1.487 Skupaj 1.187 Računovodja: Predsednik UO' Direktor: Dragica Grahek Zvonko Drečnlk Al >jz GuzaJ Zaključni račun ČEVLJARSKE OBRTNE ZADRUGE, Ljubljana, Prešernova 48 Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1943. Sedaj zaposluje 2 visokokvalificirana delavk 12 kvalificiranih ln 1 vajenca. Zadruga Je rentabilna. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1956 PASIV* 5§®p' Naziv postavke Znesek v 000 din ^št!* Naziv postavke Znesek v 000 <1^. A. Osnovna A. Viri osnovnih In Izločena sredstva ln Izločenih sredstev 1.646 L psnovna sredstva 1.946 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Investicijsko posojilo za 2. Investicije v teku S. Dločcna sredstva In dru- 547 ga Investlrhska sredstva 521 4. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij l. Drugi viri financiranja - Investicij B. Obratna sredstva L Skupna obratna sredstva 185 B. Viri obratnih sredstev 6 Banka - kredit za obratna si edstva 7. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za obratna sredstva 8. Pasivne časovne razme- 573 1.000 C. Sredstva v obračunu jltve In dtuga aktiva C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva 1. Kupci ln druge terjatve 567 10 Dobavitelji ln druge 295 8. Druga aktiva 1.142 obveznosti ll Druga pasiva Skupaj. 4.361 Skupaj; 4.361^ Računovodja: Predsednik UO Direktor: Stane Košir Alojzij Žagar Feliks Tomažič \ Zaključni račur- VODOVODNE ELEKTROINSTALATERSKE IN KLJUČAVNIČARSKE DELAVNICE, Ljubljana, Celovška 9 Kolektiv podjetja je s požrtvovalnim delom zaključil leto z. uspehom, tako da je ustvaril dobiček ln ga razdelil v sklade ln nabavil nove stroje. Povprečno so bili zaposleni 4 stalni delavci. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1937 PASIVA ^j®p' Naziv postavite Znesek v 000 din ^®P Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna A. Viri osnovnih ln izločena sredstva ln Izločenih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev L Osnovna sredstva 630 t Investicijsko posolilo za 2. Investicije v teku osnovna sredstva 630 1. Izločena sredstva In dru- 3 Razni skladi 802